18 Monitoringi metuljev ali spremljanje njihovega stanja se izvajajo v večini evropskih držav. Sheme monitoringov, ki se med državami razlikujejo glede na metode, obseg in pogostnost, so od- visne od tradicije raziskav in popisov metuljev, prioritet in razpoložljivosti finančnih sredstev v posamezni državi. Vsem monitoringom je skupno spre- mljanje stanja populacij metuljev (po- sameznih vrst ali skupin) ter ugotavlja- nje trendov številčnosti in vzrokov za ugotovljeno stanje. V Sloveniji monito- ring izbranih vrst metuljev, vključenih v Direktivo o habitatih, poteka vsako leto od leta 2008 dalje. In kakšni so re- zultati tega 15 let trajajočega spremlja- nja stanja? Stanje izbranih vrst metuljev v Sloveniji – rezultati 15-letnega spremljanja Besedilo: Barbara Zakšek, Valerija Zakšek in Rudi Verovnik Foto: Barbara Zakšek V Evropi je najbolj razširjena shema spremljanja dnevnih metuljev – eBMS (European Butterfly Monitoring Scheme). O rezultatih te sheme, ki temelji na tran- sektnih popisih dnevnih metuljev in da- je odgovore o trendih dnevnih metuljev predvsem na evropskem nivoju, si lahko več preberete v eni od prejšnjih številk Trdoživa (2017: VI/1, str. 18–19). V tokra- tnem prispevku pa predstavljamo rezulta- te spremljanja stanja izbranih vrst metu- ljev iz Prilog II in IV Direktive o habitatih, katerega primarni namen je ugotavljanje ohranitvenega stanja in trendov izbranih vrst metuljev v Sloveniji ter služi kot vir informacij za poročanje Republike Slove- nije po 17. členu Direktive o habitatih. Vsa- ka država članica EU je dolžna poročati o stanju vrst za posamezna 6-letna obdo- bja. Vrste iz Priloge II in/ali IV Direktive o habitatih so v evropskem merilu redke in ogrožene predvsem zaradi ozkih ekolo- ških zahtev. To so torej habitatni speciali- sti, ki so pogosto tudi krovne vrste dolo- čenih življenjskih okolij in tako z njihovim ohranjanjem skrbimo za ohranjanje cele- ga nabora vrst. S spremljanjem njihovega stanja ugotavljamo tudi stanje njihovih habitatov. Monitoring izbranih vrst Natu- ra 2000 v Sloveniji je tako ciljno usmer- jen v ugotavljanje stanja naravovarstveno pomembnih vrst v Sloveniji. Na podlagi teh rezultatov lahko posredno sklepamo tudi na ohranjenost habitatov metuljev v državi. Monitoring velikega mravljiščarja (Phengaris arion) v območju sklenjene razšir- jenosti v Halozah kaže na velika medsezonska populacijska nihanja v številčnosti in deležu poseljenih ploskev. Monitoring robnih in izoliranih populacij pa naka- zuje verjetno zmanjšanje območja razširjenosti vrste pri nas. O kraškem zmrzlikarju (Erannis ankeraria) v Sloveniji vemo zelo malo, monito- ring vrste se izvaja na dveh območjih. Vrsta je prisotna v zelo nizkih gostotah in med popisi opazimo le posamezne osebke, zato o trendih ne moremo govoriti. Po strokovni oceni pa je ohranitveno stanje vrste neugodno. (Foto: Rudi Verovnik) Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je skoraj povsem izginil iz severovzho- dne Slovenije, vrsta je tam zanesljivo prisotna le še na eni lokaciji na Goričkem. V vseh treh območjih monitoringa sklenjene razširjenosti (Rakitovec, Mišja dolina in Radensko polje) je bilo ob zadnjem pregledu opaženo precej nižje število oseb- kov kot v preteklih letih monitoringa, kar kaže na splošen upad vrste v Sloveniji. Rezultati monitoringa velikosti izbranih populacij in monitoringa v območjih sklenjene razširjenosti gozdnega postavneža (Euphydryas maturna) kažejo velik upad populacije vrste na Pohorju in zahodnem Kozjaku, v Polhograjskem hribov- ju pa je stanje slabo, vendar primerljivo s prvimi popisi. Monitoring izoliranih populacij kaže na zmanjšanje območja razširjenosti vrste v Sloveniji. 19 V Sloveniji živi okoli 3.500 vrst nočnih in 182 vrst dnevnih metuljev. Od teh so štiri vrste nočnih in 13 vrst dnevnih metuljev navedene v Prilogi II in/ali IV Direktive o habitatih. Za namen ohranjanja ugodne- ga ohranitvenega stanja teh vrst smo leta 2004 tudi v Sloveniji za vrste iz Priloge II opredelili območja Natura 2000, vrste iz Priloge IV pa so strogo varovane na celo- tnem ozemlju Slovenije. Monitoring pri nas poteka za 14 od 17 vrst. Za nekatere izmed njih so bile prve sheme monitoringa zasnovane v obdo- bju 2008–2011, za nekatere kasneje, za nekatere pa jih še nimamo. Izhodišče za vzpostavitev monitoringa je bilo takratno poznavanje razširjenosti vrst in njihove ekologije. Med izvajanjem monitoringov in drugih raziskav se je poznavanje razšir- jenosti nekaterih vrst izkazalo za pomanj- kljivo, zato se nekatere sheme monitorin- gov tudi spreminjajo in dopolnjujejo. Za tri vrste iz Priloge IV Direktive o habitatih (črni apolon – Parnassius mnemosyne, scopolijev zlatook – Lopinga achine in svetlinov veščec – Proserpinus proserpina) sheme monitoringov še niso izdelane. Mo- nitoring hromega volnoritca (Eriogaster catax) je vzpostavljen le delno, predlog celotne sheme se oblikuje v projektu LI- FE-IP NATURA.SI: Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Slo- veniji – LIFE17 IPE/SI/000011 in bo do- končan do leta 2025. Kako spremljamo stanje vrst? Za vsako vrsto združujemo več različnih nivojev monitoringa in vključujemo nivoje, ki so za posamezno vrsto najbolj primerni. Ti nivoji so (1) spremljanje stanja velikosti izbranih populacij (z metodo lova in po- novnega ulova ali transektnim štetjem), (2) monitoring v območju sklenjene raz- širjenosti ter (3) monitoring robnih in izo- liranih populacij. Metoda lova in ponovnega ulova (metoda MRR – Mark-Release-Recapture) zahte- va vzorčenje osebkov ene vrste v kratkih intervalih (2–3 dni) tekom celotne gene- racije pojavljanja odraslih osebkov v sezo- ni in omogoča ocene absolutne velikosti populacij ter ostale populacijske para- metre. Relativna velikost populacij se pri nekaterih vrstah ugotavlja s transektnim štetjem po navadi trikrat v obdobju, ko je pojavljanje odraslih osebkov najštevilč- nejše. Monitoringa v območju sklenjene razširjenosti ter robnih in izoliranih po- pulacij vrst temeljita na po enem popisu odraslih osebkov, med katerim se beleži število opaženih osebkov na posamezni popisni ploskvi v območju monitoringa. Ob tem se za posamezne ploskve beleži tudi velikost in ohranjenost habitata (na primer prisotnost in/ali številčnost hra- nilnih rastlin) ter dejavnike ogrožanja. Stalen nabor popisnih ploskev omogoča primerjavo številčnosti osebkov in delež poseljenih ploskev med leti. Z izvedbo različnih nivojev monitoringa ocenjujemo tri parametre, ki so ključni za skupno oceno stanja ohranjenosti vrste: populacijski trend, območje razširjenosti in ohranjenost življenjskega prostora. Pogostost izvajanja monitoringa se med vrstami razlikuje. Tako nekateri tipi mo- nitoringa pri posameznih vrstah tečejo Rdeči apolon (Parnassius apollo) je že pred začetkom monitoringa izginil z večje- ga dela Slovenije. Ostale so le populacije v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda. Tukaj je vrsta na robu izumrtja, v upadu pa so tudi populacije na izbranih robnih in izoliranih lokacijah v Julijskih Alpah. Vrsta je bila sicer od vzpostavitve monitoringa najdena na nekaterih novih lokacijah v Julijskih Alpah, kar pa je po- sledica predhodnega slabšega poznavanja razširjenosti vrste zaradi odročnosti lokacij pojavljanja in verjetno ni posledica širjenja območja razširjenosti. Območje razširjenosti strašničinega (Phengaris teleius; levo) in temnega (P. nausi- thous; desno) mravljiščarja v Sloveniji je v strmem upadu, zmanjšujejo pa se tudi velikosti njunih populacij. Ključni razlog je izguba primernega življenjskega pro- stora, kar je še posebej kritično v nekaterih območjih Natura 2000 v severovzhodni Sloveniji: Osrednje Slovenske gorice, Dravinja in Ličenca pri Poljčanah. Stabilno stanje je ocenjeno le za strašničinega mravljiščarja na Goričkem in ob Nanoščici. Zaradi nizkih gostot pojavljanja odraslih osebkov populacijski monitoring mo- čvirskega cekinčka (Lycaena dispar) ni mogoč. Številčnost odraslih osebkov in de- lež poseljenih ploskev na štirih izbranih območjih sklenjene razširjenosti naka- zujeta na stabilno stanje populacij. Prav tako se ni bistveno spremenilo območje razširjenosti v primerjavi z izhodiščnim stanjem ob vzpostavitvi monitoringa v letu 2011. Vrsta v Sloveniji verjetno celo širi območje svoje razširjenosti. Populacijski monitoring se za petelinčka (Zerynthia polyxena) ne izvaja, lahko pa iz številčnosti vrste v območjih sklenjene razširjenosti sklepamo o stanju popu- lacij. V vseh treh območjih, kjer spremljamo stanje te vrste (Kras, Brkini, Goriška brda), smo opazili minimalna nihanja v številčnosti petelinčka, zato sklepamo, da je stanje stabilno. Razširjenost vrste se glede na predhodne popise ni bistveno spremenila, saj smo vrsto potrdili v vseh območjih izoliranih populacij. Zato je ohranitveno stanje vrste v celoti ocenjeno kot ugodno. 20 vsako leto (npr. transektni monitoring rdečega apolona – Parnassius apollo in ocenjevanje absolutne velikosti popula- cije strašničinega – Phengaris teleius ter temnega mravljiščarja – P. nausithous na Volčekah pri Celju), pri drugih je najdaljši interval na vsakih 6 let (npr. črtasti med- vedek – Euplagia quadripunctaria). Pogo- stnost izvajanja monitoringa je odvisna predvsem od stanja in ocene ogroženosti vrste. Žal rezultati 15-letnega spremljanja ka- žejo slabo ohranitveno stanje večine vrst in njihovih življenjskih prostorov ter nakazujejo na nadaljnje slabšanje sta- nja. Take so: kraški zmrzlikar (Erannis ankeraria), veliki frfotavček (Leptidea morsei), rdeči apolon, strašničin, temni in veliki mravljiščar (Phengaris arion), gozdni (Euphydryas maturna) in travniški postavnež (E. aurinia), barjanski okarček (Coenonympha oedippus) in lorkovičev rjavček (Erebia calcarius). Le za dve vrsti je ohranitveno stanje ugodno (močvirski cekinček – Lycaena dispar, petelinček – Zerynthia polyxena) in za dve vrsti nezna- no (črtasti medvedek, hromi volnoritec). Upad v številčnosti lorkovičevega rjavčka (Erebia calcarius) je bil zabeležen tako v območju sklenjene razširjenosti v Karavankah kot tudi v območjih robnih in izoliranih populacij v Julijskih Alpah. Ker je večji del območja raz- širjenosti lorkovičevega rjavčka nasploh prav v Sloveniji, je nujno, da aktivno pristopimo k varstvu te vrste. To vključuje tudi podrobnejše raziskave njene razširjenosti in ekologije, ki so osnova za ustrezno upravljanje življenjskega prostora vrste. Zaradi nizke gostote odraslih osebkov ter težavnosti odkrivanja in prepoznava- nja tako odraslih osebkov kot tudi larvalnih stadijev se populacijski monitoring pri velikem frfotavčku (Leptidea morsei) ne izvaja. Primerjava številčnosti v ob- močju sklenjene razširjenosti v Beli krajini kaže na medsezonska nihanja v šte- vilu poseljenih ploskev, skupno število opaženih osebkov v območju pa kaže na upad. Stanje izoliranih in robnih populacij je ocenjeno kot stabilno, čeprav vrste na nekaterih ploskvah na severovzhodnem delu razširjenosti, od koder je bila vrsta znana, nismo potrdili. Vsi rezultati omenjenih monitoringov in njihova sinteza so v obliki poročil jav- no dostopni preko QR kode, podatki pa so dostopni tudi preko Naravovarstve- nega informacijskega sistema – NarcIS (https://narcis.gov.si). V prispevku so pod fotografijami povzeti rezultati spremljanja stanja posameznih vrst, v nadaljevanju pa povzemamo splo- šne ugotovitve. Za večino vrst je bilo zabeleženo tako upadanje velikosti izbranih populacij kot tudi izumiranje lokalnih populacij, zato so te v neugodnem ohranitvenem stanju. Glavni vzrok je izguba življenjskega pro- stora, predvsem je to izrazito pri vrstah, vezanih na suha ali mokrotna ekstenzivno rabljena travišča. Travišča se spreminjajo zaradi intenzifikacije ali spremembe rabe (prepogosta košnja, dosejevanje, gnoje- nje, intenzivna paša, preoravanje v njive) ali zaradi opuščanja rabe, kot sta košnja in paša, čemur sledi zaraščanje. Tudi pri vrstah, kot so npr. gozdni postavnež, veli- ki frfotavček in kraški zmrzlikar, ki živijo v bolj strukturiranih življenjskih okoljih, kot so presvetljeni gozdovi, gozdni robo- vi in zaraščajoča travišča, je opazen upad. Verjetno gre v teh primerih za kombinaci- jo vzrokov, kot so spremembe v življenj- skem prostoru zaradi spremenjene rabe (intenzifikacija, zaraščanje), podnebne spremembe ipd. Za večino vrst smo ugotovili slabo ohra- nitveno stanje v vseh letih monitoringa (15 let), pri nekaterih pa smo poslabšanje stanja zabeležili v zadnjih letih. Takšen primer je lorkovičev rjavček, za katerega je bilo še leta 2018 stanje ocenjeno kot ugodno, v letih 2021 in 2023 pa je bil za- beležen velik upad in je tako vrsta sedaj v neugodnem ohranitvenem stanju. Trenutno slabo ohranitveno stanje obrav- navanih vrst metuljev kaže na nujnost aktivnega ukrepanja za izboljšanje njiho- vega stanja. Če pa želimo izboljšati stanje vrst na ravni celotne države, bodo potreb- ni veliki in obsežni ukrepi. V zadnjih letih je bilo ciljno izvedenih nekaj posameznih ukrepov, ki kažejo pozitivne premike v smer izboljšanja stanja habitatov in lokal- nih populacij. Vendar pa je nujno, da se ti ukrepi izvajajo na širšem območju, kar bo omogočilo dolgoročno preživetje vrst ter obrat trendov stanja vrst v pozitivno smer. Ker gre za habitatne specialiste s specifič- nimi ekološkimi potrebami, je nujen cilj- ni pristop varstva z vrstno specifičnimi ukrepi. Ključno je tudi redno in stalno spremljanje stanja, ki omogoča ocenje- vanje učinkovitosti ukrepov in hitre pri- lagoditve, kjer so te potrebne. Trenutno spremljanje stanja vrst metuljev tekom rednih monitoringov je ena izmed redkih informacij, ki jo o aktualnem stanju vrst in njihovem življenjskem prostoru v Sloveni- ji dobimo neposredno s terena. Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je izumrl na večini lokacij v osrednji Sloveniji, kjer živi na mokrotnih travnikih. Nekoliko bolje se godi populacijam na suhih travnikih v zahodni Sloveniji, kjer pa ga prav tako ogroža izguba življenj- skega prostora, del populacije je bil prizadet tudi v požaru na Krasu v letu 2022.