POROČILO O REZULTATIH VPRAŠALNIKA O PROBLEMIH ŠTUDIJA
V PRVEM LETNIKU NA VISOKI ŠOLI ZA SOCIALNO DELO V LJUBLJANI
V okviru projekta Univerze v Ljubljani
»Posodabljanje študijskega procesa in
povečanje učinkovitosti študija« pod
vodstvom prof. dr. Barice Marentič
Požarnik in mag. Bogomirja Mihevca smo
na Visoki šoli za socialno delo konec maja
1995 povprašali vzorec 77 študentov 1.
letnika o morebitnih problemih študija v
njihovem prvem študijskem letu. Študen-
tje so svojo nalogo resno in zavzeto
opravili — rezultat so številna zanimiva,
kritična, konstruktivna, izvirna mnenja,
ocene, predlogi, ki jih kar obširno pred-
stavljamo v časopisu Socialno delo, saj
menimo, da pomenijo zelo potrebno in-
formacijo tako za učitelje kot za študente.
Obdelavo rezultatov vprašalnika sva si
razdelila Bogomir Mihevc in Lea Šugman
Bohinc. Skupaj sva ugotovila pogostost
posameznih odgovorov, Bogomir Mihevc
je na podlagi vprašalnikov izpisal odgo-
vore anketiranih študentov, sama pa tukaj
predstavljam poročilo o rezultatih an-
kete.
Dve tretjini vprašanih študentov
odgovarja, da so imeli manjše težave pred
vpisom, na začetku študija in med njim,
slaba šestina jih meni, da niso imeli nikak-
ršnih težav, petina pa jih je imela ali jih še
vedno ima kar precej. V času, ko so se še
odločali za študijsko smer, so študentje
pogrešali zlasti (jasnejše in številnejše)
podatke o poklicu in stroki, liku diplo-
manta, možnostih zaposlitve, pa tudi o
načinu dela in metodah učenja na visoko-
šolski izobraževalni ustanovi. S tem so
bile povezane tudi njihove začetne muke
in težave, negotovosti, prepuščenost
samim sebi, problematična uskladitev
novega urnika z drugimi obveznostmi,
nezadostno sodelovanje šole s študentsko
organizacijo ter obveščanje o obstoječih
študentskih dejavnostih. Dve petini štu-
dentov je pogosto podvomilo v lastne
sposobnosti, slabo petino so begali od-
nosi s kolegi in kolegicami, dobra petina
pa jih meni, da niso imeli večjih osebnih
težav.
Za študente 1. letnika socialnega
dela je bil v študijskem letu 1994/95 naj-
bolj pereč problem organizacije študija.
Pritožili so se glede obveščanja o stvareh,
pomembnih za študij, in glede neustrez-
nih prostorov in opreme. Večino njiho-
vih pripomb delijo tudi učitelji in uprava
šole, na primer glede prostorske loče-
nosti predavalnic, referata in knjižnice,
pa da je knjižnica premajhna in nima či-
talnice, da ni kantine. Menimo, da se
bodo z dokončno preselitvijo šole na
novo lokacijo in s postopno ureditvijo ter
morebitno dograditvijo novih prostorov
omenjene težave nehale. Študentje pa so
kritični tudi do dela učiteljev in opozar-
jajo na njihovo zamujanje na predavanja,
vaje, izpite, govorilne ure, pri objavi izpit-
nih ocen, pa tudi na to, da pogosto ne ob-
vestijo (pravočasno) študentov o svoji od-
sotnosti. Nekateri učitelji so nedostopni
izven časa govorilnih ur (na VŠSD uči
precejšnje število zunanjih sodelavcev).
Nekaj študentov predlaga, da bi učitelji
namesto izpita ob koncu študijskega leta
vpeljali več kolokvijev prek vsega leta.
Na vprašanje, kakšne so njihove poz-
itivne izkušnje s šolo, študentje soglasno
odgovarjajo, da jim je zelo všeč topel,
naklonjen, prijazen, prijateljski, sproščen,
oseben, pristen, odprt, demokratičen,
sprejemajoč in korekten odnos učiteljev
do študentov, všeč so jim njihovi lastni
medsebojni odnosi, pa tudi vzdušje na
šoli kot celoti. Pohvale vredna so nekate-
ra predavanja (na primer iz pedagogike,
uvoda v ustavno ureditev, psihologije) in
vaje (na primer iz sociologije, psihologije,
antropologije) — všeč jim je delo v manj-
ših skupinah, z veliko pogovora. Všeč jim
69
DOKUMENTI
je praksa, študijski program (predmet-
nik) se jim zdi pester in zanimiv.
Pozdravljajo prijaznost referentke za štu-
dentske in študijske zadeve in delavk v
pisarni šole. Všeč jim je iz dveh kolokvi-
jev sestavljeni izpit pri sociologiji in an-
gleščini.
Da bi se odnosi med študenti in
učitelji oz. asistenti še izboljšali, ponujajo
slednjim vrsto predlogov. O govorilnih
urah — naj jih razpišejo v času, ki bo
usklajen z urnikom študentov; naj jih ne
zamujajo; naj bodo na novi lokaciji (Top-
niška 33), kjer so tudi predavanja. O izva-
janju predavanj in vaj — naj jih ne
zamujajo, pa tudi ne zavlačujejo in podalj-
šujejo; naj jih poskusijo popestriti, nared-
iti zanimivejša; učitelji naj bodo sami bolj
energični, angažirani, bolj naj spodbujajo
študente k sodelovanju; naj res predavajo,
ne pa berejo lastna skripta; naj vprašajo
študente za njihovo mnenje o svojih pre-
davanjih, vajah, za predloge izboljšave. O
izpitih — naj dajo študentom več in
natančnejše podatke o kolob/^iju, izpitu;
določenih izpitov naj ne bi ocenjeval le
en učitelj. O odnosu do študentov — naj
bolj razumejo in upoštevajo želje in za-
misli študentov; naj se poskusijo pribli-
žati študentom tudi kot ljudje, ne le kot
profesorji; naj prisluhnejo študentu, ki je
tudi človek in ima včasih težave. Nekaj
vprašanih predlaga učiteljem in asisten-
tom, naj ostanejo taki, kakršni so.
Ko se študentje ozirajo nazaj in raz-
mišljajo, kaj bi storili drugače, če bi bili
znova na začetku študija, jih velika večina
meni, da bi si predvsem bolje razporedili
čas: študirali bi bolj sproti in poglobljeno,
si drugače porazdelili izpite, redneje ho-
dili na predavanja in si natančneje urejali
zapiske, že med študijem bi več brali, tudi
neobvezno študijsko literaturo, se udele-
ževali strokovnih okroglih miz, tečajev,
seminarjev; aktivnejši pa bi bili tudi v
obštudijskih dejavnostih. Nekdo meni, da
bi bil bolj pripravljen stopiti do profe-
sorja po pomoč. Nekateri študentje ne bi
bistveno spremenili načina svojega štu-
dija.
Določene težave študentov so po-
vezane z njihovimi delovnimi pogoji za
študij in življenje. V znanih prostorskih
(in predselitvenih) razmerah šola ne pre-
more čitalnice, kjer bi lahko študentje
študirali v času med obveznimi študi-
jskimi urami, kar mnogim otežuje že tako
težke pogoje za študij. Le petina jih meni,
da niso imeli večjih težav. Študentje se
pritožujejo nad premajhnim številom iz-
vodov učbenikov v knjižnici — obvezna li-
teratura je tako stalno izposojena. Včasih
študentje preživijo ves dan na šoli, zato
jim zmanjkuje časa za sprotni študij.
Morda lahko šola (univerza) kako
pomaga študentom pri njihovem uva-
janju v novo okolje in preživljanju. Štu-
dentje izbirajo zlasti naslednje možnosti
pomoči: s tutorji, študenti višjih letnikov;
z ureditvijo prostorov za študij (čital-
nica); s poceni učbeniki, študijsko litera-
turo; s svetovalno službo za študente v
okviru šole. Vprašani tem predlogom do-
dajajo še enega zelo pomembnega: po-
moč šole z večjo podporo pri organizaciji
družabnega življenja študentov (dodali
bi, da tudi učiteljev in upravnega ter dru-
gega osebja šole).
Ko študentje povzemajo svoje mne-
nje o največjem problemu 1. letnika na
Visoki šoli za socialno delo, poskušajo to
opredeliti z vidika možnega načina ure-
janja tega problema in z vidika možnega
ali odgovornega izvajalca. O pomoči bru-
com, ki se ne znajdejo dobro v novem o-
kolju, nimajo zadostnih podatkov o štu-
diju, učiteljih, učnih strategijah, študijski
literaturi, izpitih, poklicu, možnostih za-
poslitve ipd., menijo, da bi lahko veliko
pomagali tisti, ki so na šoli odgovorni za
obveščanje študentov, tako učitelji in
asistenti kot študenti višjih letnikov-tutor-
ji; potrebna bi bila tudi svetovalna služba
za študente v okviru šole. O prostorskih
težavah (zelo problematična je uporaba
prostorov brez oken) in neustrezne knjiž-
nice s prepotrebno čitalnico vprašani me-
nijo, da šola potrebuje dodatna finančna
sredstva (npr. za dograditev), ki bi jih mo-
rala zagotoviti Ministrstvo za šolstvo in
šport z univerzo in vlada, pri urejanju
prostorov pa pomagati vsi — delavci šole
in študentje, tudi z iskanjem sponzorjev.
O zamujanju profesorjev in nenapove-
70
POROČILO O REZULTATIH VPRAŠALNIKA O PROBLEMIH ŠTUDIJA
danem odpadanju ur predavanj ali vaj štu-
dentje predlagajo resen poduk učiteljem
o etiki in morali; na šoli bi moral biti kdo
odgovoren za nadzor opravljenega dela
učiteljev — šola sama naj se bolje organiz-
ira. Učitelja, ki predavanj ne izvaja dovolj
strokovno in kvalitetno, mora zamenjati
drug učitelj, ali pa je treba spremeniti štu-
dijski program. Natančno je treba skrbeti
za to, da se izpitni roki ob koncu šolskega
leta ne bi prekrivali. Glede slabo razvite-
ga družabnega življenja na šoli študentje
predlagajo povezovanje študentov različ-
nih letnikov na raznih srečanjih in skup-
nih projektih zlasti študentov, pa tudi z
učitelji; menijo, bi lahko to nalogo izpel-
jali študentje sami, potrebovali pa bi neki
večnamenski prostor. Vprašani navajajo
tudi stanovanjski problem študentov in
odpirajo vprašanje, kako zagotoviti več
stanovanj, cenejša stanovanja; predlagajo
različne subvencije, privatna stanovanja
za študente; odgovorni za to so ŠOU, uni-
verza, država.
Študentje imajo še nekatere druge
konkretne predloge za izboljšavo študija
na naši šoli. Želijo si še kvalitetnejši študij
z ustreznim prehodom iz srednješolskega
načina učenja v visokošolski, obvezen
odmor med pedagoškimi urami, upošte-
vanje študentovega strokovnega obštudij-
skega (na primer terenskega) udejstvo-
vanja pri oceni njegovega dela, še več
prakse, čimvečji poudarek na aktualnih
temah pri vajah. Predlagajo daljši čas
uradnih ur referata za študentske in štu-
dijske zadeve, ureditev možnosti ustrez-
ne prehrane za študente v okviru šole.
Menijo, da bi bilo dobro uvesti tutorstvo
za vse letnike, ne samo za prve, in ob tem
razmišljajo, da je lahko projekt tutorstva,
ki ga želi šola organizirati v naslednjem
študijskem letu, tudi priložnost za želeno
družabno povezovanje študentov.
Ob koncu ankete so študentje izra-
zili zadovoljstvo z njo in upanje (nekateri
pa tudi rahel dvom), da bo pripomogla k
sodobnejšemu, drugačnemu, aktivnejše-
mu, bolj sproščenemu, zanimivejšemu,
boljšemu študiju. Všeč jim je, da imajo
enkrat tudi sami študentje možnost spo-
ročiti svoja stališča in predloge o študiju
in šoli, ki so si ju izbrali za svojo poklicno
usmeritev.
Lea Šugman Bohinc
Bogomir Mihevc
71