Siev. 32 PTUJ, 10. avgusta 1956 letnik ul Glasilo SZDL ptujskega oicraja — Uprava in nrednižtvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj žtev. 643-T-206 — Ure- juje urednižkl odbor — Odgovorni inedaik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Ceaa 10 stavitev spomenika nad 90 borcem, talcem in žrt- vam fašističnega nasilja iz Ptu- ja, ki so padli doma in šircan po svetu kot borci, talci in žrtve, ter spomenika na obrežju I>rawe, kjer so fašisti leta 1945 tik pred osvoboditvijo pobijali rodoljube in jih suvali v deročo Dravo. Graditelji treh novih spome- itScov, kipar Jakob Savinšek in kamnoseka brata Gajserja iz Ptuja, so se potrudili, da jim je TBSp^ uresničiti zamisel odbora 2® NOV, katkšni spomeniki naj ■ostanejo v Ptuju priče naše do- be, i^omenik heroja Jožeta Lac- Jca na Slovenskem trgu pred- ^vlja heroja Jožeta Lacka kot kfnete, neustrašnega borca re- volucionarja, ki so ga fašisti zverin^o mučili, pobijaM na tla ter mu losrafR kosti in on se je kljub vsema vedno znova te^pfeo postavljal na noge in acer poloBttljene roke tort poziv 1'ladstvu k upora za svo- bodo in pravico. S tem kipom ponazorjena njegofva nezlom- vera. v zmago socializma, V svobodo HI pravico ter ob- enem njegrwa globoka preda- ^st KP in zaupanje v moč ag^dskih manočic. Nagrobni spo- :aJienik na veliki skupni grob- t&ci na poJoopališču je visok ste- Ifer s jjefterokrako zvezdo na TOočnem podsitaviku, oa katerem » vklesana imena heroja Jožeta packa m drugih. Ta spcanenik ^tonazaija naše ljudstvo in KPJ ^t temelja, na ikaterem je zra- ^ mogočna zgradba svobodo- l^bne socialistične Jugoslavije, iep je tudi spomenik vojakom jugoslovanske vojsike, ki so pa- leta 1941 v bortji proti na- sfflnemu okupatorju. Za nedeljsko slovesnost, M se je udeležilo okrog 5000 ljudi, na Slovenskem ti^ feot na po- lupalSču zasluži organizacija NOV mesta in <^čine Ptuj priznanje, ker sta se po zgledu organizatorjev lanskih slovesno- ^ ob prekopu heroja Jožeta lac&a in ostalih borcev ter tal- skupno grobnšco na pofeo- palSču pravočasno in prav res- no lotili priprav na nedeljsko slovesnost. Lep del tega prizna- nja pa nedvomno zasluži tudi muzej Ptuj, ki je pred to slo- vesnostjo odprl oddelek NOB v muzeju, zlasti i>a tov. Vida Ro- jic, ki ji je bilo izrečeno ob otvoritvi oddelka NOB v mu- zeju glede na njeno izredno pri- zadevanje vse priznanje. Po ve- liki tideležbi množice, svojcev in predstavnikov oblasti ter množičnih organizacij iz Ljub- ljane, Celja, Maribora in dru- gih krajev, po številnih vencih, po rudarski godbi iz Trbovelj in godbi DPD Svobode Ptuj kakor tudi po pevskem zboru DPD Svobode Ptuj in ostalem, se je videlo, da so se vsi radi odzvali vabilu ZB NOV Ptuj, naj se udeležijo slovesnosti in naj pri njej sodelujejo. Po udeležbi predstavnika ČK ZKS, glavnega odbora ZB NOV, okrajnega od- bora ZB NOV iz Maribora in Celja ter po njihovih lepih ven- cih se je videlo, da je junaštvo heroja Jožeta Lacka znano si- rom po nasši domovini in da j d pozornost ptujskega prebivalstva spominu nanj tudi pozornost vse naše javnosti. Pismo dr. Jožeta Potrča, ki' zaradi bolezni ni mogel priti na ■ slovesnost in ga je množici pri Lackovem spomeniku prečita! čian CK ZKS tov. Ivan Novak- Očka ter vsebina govorov tov Ivana Novaka, tov. Milka Gor- šdča ter tov. Franca Simoniča v imenu glavnega odbora ZB NOV, je bila zahvala padlim za vse njihove žrtve, živim pa za- gotovilo, da bo naše ljudstvo živelo v svobodi in neodvisno- sti vse dotlej, dokler bodo nje- govi sinovi in hčere taki rodo- ljubi, kot So bili heroj Jože Lac- ko, Franc Kramberger, Franc Osojrutk, Vinko Reš, Alojz Za- vec in drugi. Vsi trije so po- zvali našo mladino, naj s svojo borbenostjo, požrtvovalnostjo in predanostjo ljudstvu sledi nji- hovemu zgledu. Tov. dr. Jože Potrč je v svo- jem pismu občinskemu odboru ZB NOV Ptuj med drugim na- pisal: »Zelo mi je težko in žal, da iz zdravstvenih razlogov ne morem potovati v Ptuj, ko od- krivate spomenik Jožetu Lacku. Ta spomenik bo imel velik mo- ralno-političen pomen, saj je ime Lacko ne samo v naših kra- jih, ampak v vsej naši domo- vini povezano z narodnoosvobo- dilno borbo in sploh z borbo za napredek, za boljše dni vseh ljudi in za socializem. Njegovo ime razen tega pomeni svetel simbol zvestobe in predanosti ljudstvu, simbol brezmejne po- žrtvovalnosti in zglednega m.u- čeništva.« Končal pa je pismo: »Spomenik Jožeta Laeka naj hrabri našo mladino in jo nav- dušuje za lepa, plemenita dela- nja! Vam pa, ki ste kakor koli pripomogli k ' postavitvi tega spomeaika, in vsem, ki so po- častili spomin hrabrega borca in mučenika. lepa hvala!« Tov. Ivan Novak-Očka, član CK ZKS, je v svojem govoru med dru- gim dejal: »Ko odkrivamo spo- menik heroju Jožetu Lacku in njegovim tovarišem, ki so dali svoja dragocena življenja, da bi uničili kapitalistično izlcorišča- nje in nemškega fašističnega okupatorja — smatram za svojo dolžnost, da se z nekaj beseda- mi ^*>mnim lika tovariša Lac- ka, njegovega poštenega znača- ja, nesebične in požrtvovalne volje za soljudi. Lacka sem po- znal kot borca za stvar revo- lucije. Prvič sva se srečala leta 1938 na enem od mnogih se- stankov delavskega kmečkega gibanja, ki ga je vodila KPS. Pozneje pa sva se srečevala na partijskih konferencah in na posvetovanjih delavsko-kmeč- kega gibanja. Njegovega imena iz konspirativnih razlogov te- daj še nisem poznal, le to sem zvedel, da je kmet iz okolice I^ja. Name je napravil izre- den vtis; postal sem pozoren .nanj in kaj hitro sva se zbli- žala, postala sva že pri prvem srečanju tovariša, kot da sva skupaj odraščala v življenju. Lacko je bil vzor borca za člo- veške pravice — lik borca ko- munista, ki je z zavestjo daro- val svoje življenje za lepše in boljše življenje svojih soljudi, za socializem.« Član CK tov. Milko Goršič je ob odkritju Lackovega spomeni- ka na Slovenskem trgu končal govor; »S tem, ko hočemo a tem spomenikom ovekovečiti spo- min na Lacka, hočemo obenem pokazati pred vsem svetom, da je ljudstvo ptujskega okraja našlo v sebi sile za oboroženo borbo z nemškim okupatorjem v istem času kot drugod v Slo- veniji in Jugoslaviji. Lackovo ime naj nam bo simbol ne- ustrašenosti v borbi za narodne in socialne pravice, Lackova dejanja pa naj bedo zapisana za vedno v naših srcih in v srcih naše mladine!« Ob odkrivanju spomenika na Predstavniki oblasti in množičn ih organizacij ter svojci heroja Jožeta Lacka in drugih borcev ob odkritju spomenika pokopališču pa je govoril tov. Franc Simonič o vrlinah bor- cev in talcev, ki počivajo v skupni grobnici pod spomeni- kom, o sadovih njihovega vztraj- nega dela in borbe za svobodo ter pravice našega ljudstva, ki je v teku minulih 15 let izbo- jevalo velike zmage, ki nam jih danes priznava ves svet. Vse naše delo bo tudi v bodoče po- svečeno ciljem, za katere so se borili Laclw in drugi. Mnogim svojcem je med slo- vestnostjo zdrknila solza niz obraz ob spominu na njihove drage, nepozabne starše, brate, sestre in ostale, ki so morali v prerane grobove samo zato, ker so ljubili svojo zemljo in svoj rod in ker niso hoteli tujcu hlapčevati. Dnevno se ustavljajo pred Lackovim spomenikom na Slo- venskem trgu posamezniki in skupine ter pred spomenikoma na pokopališču, se zanimajo za ptujsko zgodovino, ki ima toli- ko dragocenih dokumentov in dokazov, ki bodo ostali poznej- šim rodovom skupno s temi spo- meniki kot priča velikega dele- ža ljudstva naše dobe v borbi za svobodo in pravico, za svobo- do in neod'\'"isnost nove Jugosla- vije pod vodstvom predsednika FLRJ tov. Josipa Broza-Tita. V. J. Kip heroja Jožeta Lacka 00» odkritju sp(Hnenjlciw na pokopališča Polaganje venceo odteit apomenik 70 mladincev sprejetih v LMS V zvezi z odkritjem spome- nikov heroju Jožetu Lacku v Ptuju je bila 5. avgusta t 1 tu- di pri Lovrencu v dvorani Za- družnega doma slovesnost, ki so se je udeležili mladinci V. izmene predvojaške vzgoje iz Cirkovc, Desternika, Hajdine. Lovrenca, Lešja, Starš, Središča in Vidma. O heroju Jožetu Lacku, njegovi četi in borbah je govoril zbranim član štaba PVV tov. Feliks Bagar. Nato je sledil sprejem 70 mladincev v organizacijo LM z razdelitvijo dokumentov in listin za mla- dinske organizacije. Tako so mladinci V izmene taborjenja predvojaške vzgoje proslavili dan odkritja spome- mka heroju Jožetu Lacku. DVODNEVNI SEMINAR ZA FUNKCIONARJE LMS Organizacija LMS Lovrenc- Tabor je pripravila dvodnevni seminar za vse novoizvoljene funkcionarje LMS, ki je bil 6. in 7. avgusta 11. Udeležilo se ga je 38 funkcionarjev LMS in so na njem veliko pridobili, kar jim bo teoretično in prak- tično lioristilo pri delu v mla- dinskih organizacijah. DRAVSKO POLJE IN MLA- DINSKI FESTIVAL V nedeljo, 12. avgusta 1.1., ob 8. uri, bo v dvorani Zadružnega ■ doma pri Lovrencu posvetova- nje fukcionarjev LMS z Drav- skega polja, s področja občine Cirkovci in Ptuj med drugim o načrtu oktobrskega festivala LMS za Dravsko polje v Kidri- čevem ob 37 obletnici ustano- vitve SKOJ. DPD „Svoboda'' Ormož Kulturno-prosvetno delo se v Ormožu dalj časa ni moglo raz- živeti, decembra lani pa je bi- lo ustanovljeno Delavsko pro- svetno društvo »Svoboda< z na- logo in željo zbrati ljudi, ki so se pripravljeni kulturno udcj- stvovati in posr(?dovati kultur- ne vrednote širšemu krogu pre- bivalstva mesta in okolice. Delo v dramatski sekciU je prevzel požrtvovalni režiser tov. Ivan Moravec iz Velike Nedelje. Do sedaj je postavil na oder dve deli: komedijo »Vzorni soprog« in Zupančiče- vo dramo »Veronika Deseni- (Nadaljevanje na 3. strani Mladinske brigade iz Ptuja preti odhodom v okraj Koper Ali že veste, da bo od 25. VUL do 5. IX. 1956 v Ptui u IY. Okrajna gospodarska razstava 2 PT^JJ 10. AVGUSTA 1956 Za^a; ;e bila POVEČANA STOPNJA OB- ČINSKE DOKLADE IN SPREMENJEN ODSTOTEK PARTICIPACIJE OLO NA KMEČKI DOHODNINI V ponedelek 6. avgusta, sta oba zbora OLO Ptuj na ločenih sejah med najvažnejšimi točka- mi dnevnega reda razpravljala o predlogu Odloka o spremembi okrajnega družbenega plana za leto 1956 in o predlogu Odloka o povečanju stopnje občinske doklade na dohodke iz kmetij- stva za leto 1956 2e na trgu pred sejno dvora- no, kjer se odborniki običajno zbirajo v skupinah po pet, šest, sc je pričela živahna diskusija o obeh navedenih vprašanjih. I7. razgovorov se je dalo posne- ti, da je vse mahunje z rokami In srdito pihanje naperjeno proti knkršnemukoli zviševanju davčnih obveznosti in vsemu podobnemu Tisti odborniki, ki so si natančneje prebrali obra- zložitev in i-azumeli, zakaj pravzaprav gre, so se trudili pojasniti, da tu ni govor o no- vih davčnih obremenitvah, temveč gre samo zato, da se vskladijo dohodki in izdatki občinskih In okrajnega prora- čuna. Razprave na trgu niso privedle do enotnega zključka in so se prenesle v sejno dvo- rano. Po poročilu komisije za go- spodarstvo se Je razprava po- novno razvnela Diskutanti se v glavnem niso oprijemali pred- meta in smisla obeh predlogov odlokov, temveč so izhajali iz gledišča, da je letošnji kmečki davek nasploh previsok in za večino kmetovalcev nezmogljiv. Nekateri so naravnost povedali, da tisti kmetje ki dobro in na- predno gospodarijo sicer res ne bodo kdo ve kako prizadeti, pač pa vsi »oni drugi«. Predsednik OLO tov. Tram- šek je opozoril odbornike, da razprava o davčni politiki kot taki ne spada v' okvir obeh predlogov odlokov, poleg tega to politiko ne more določit' okrajni ljudski odbor, ker sta za to pač pristojni Zvezna in Republiška ljudska skupščina, ki sta z družbenimi plani svojo nalogo tudi izvršili. Ce pa je že govor o davčni politiki — saj bi OLO lahko razpravljal tudi o tem vprašanju, če bi ga posta- vil na dnevni red — je treba prisluhniti besedam tistih di- skutantov, ki pravijck, da na- predne gospodarje davek ne pr" Jene pač pa samo »one druge« Kdo so pravzaprav »oni drugi«? Nedvomno samo tisti, ki iim proizvodnja doslej ni bi- la kdo ve kaj mar. Te je letoš- nji davek na neljub . način opomnil da morajo več in ce- neje proizvajati In če je do tega prišlo, bo to spoznanje lahko samo pomagalo pri dvigu kmetijske proizvodnje. Povečanje stopnje občinske doklade, okrog katere se je sprožilo toliko razpravljanja, okrajnemu ljudskemu odboru ni bilo predloženo zato, da bi se povečal kmečki davek, katerega višina je bila določena že ta- krat, ko je odbor sprejel okraj- ni družbeni plan, temveč samo zato, da se resnično ustvarijo tisti dohodki; ki jih je družbeni plan predvidel in na katerih slonjo tako občinski kot tudi okrajni proračun Ker je izra- čun kmečke dohodnine izkazal izpad okrog 37 milijonov dinar- jev, s čimer so se za enako vsoto znižali dohodki proraču- nov, je svet za plan in finance morai najti neko rešitev za vskladitev dohodkov in izdat- kov, Ena rešitev bi lahko bil nov izračun, kar pa bi trajalo nekaj mesecev, poleg tega bi nastali še novi stroški, zato se je svet odločil za drugo pot, ki pripelje do istega cilja, in to je povečanje stopnje občinske do- klade. To nalogo bi morali izvr- šiti občinski ljud§ki odbori, katerim je bila prikazana vsa kritičnost položaja. Šest občin je tudi z razumevanjem storilo, štiri (oziromi tri, ker v Lešju še niso razpravljali) pa so od- klonile. In prav zaradi teh šti- rih občin se je razprava pre- nesla na sejo okrajnega ljud- skega odbora, ki ima pooblasti- la da sme tudi sam dvigniti stopnje občinske doklade. S povečanjem stopnje občin- ske doklade pa se tudi po- knje ves primanjkljaj v občin- skih proračunih oziroma do- datna sredstva celo presežejo občinske potrebe (po sprejetih proračunih). Ta presežek je bil v povečano stopnjo vkalkuliran zato, da se z njim izravna tudi primanjkljaj v okrajnem prora- čunu, ki je prav tako nastal po prenizkem izračunu kmečke dohodnine (okraj particizira na dohodnini, ki jo zberejo občine). Predlog odloka o spremembi družbenega plana torej ne pri- naša nobenih novosti, temveč ima samo to nalogo, da se s spremenjeno participacijo na kmečki dohodnini okrajnemu proračununu zagotovijo tista tista sredstva ki jih je predvi- del okrajni družbeni plau. Po vsestranski razpravi, so odborniki obeh zborov uvideli, da namen obeh odlokov ni, ka- ko »okoli prinašanje«, kot so v začetku nekateri govorili, tem- več neizbežna potreba, zato, so oba sprejeli (2 odbornika sta glasovala proti, nekaj pa se jih Je vzdržalo glasovanja) v pred- loženi obliki. Sestavili so šestčlansko komi- sijo, ki naj pregleda, kako je nastal i2:pad pri izračunu do- hodnine in morebitna nesoraz- merja prikaže republiškim fo- rumom ter zahteva popravek. O pripali a Mi ttiUrsiil naiir Zvezna ljudska skupščina je že lansko leto sklenila, da se izdela predlog 5-letnega druž- benega plana Izdelava pa se je nekoliko zamudila, ker Je bile treba predhodno izpopolniti in učvrstiti nekatere instrumente gospodarskega sistema In jih prilagoditi smernicam nove ekonomske politike Novi plan- ski Instrumenti in gospodarski ukrepi, postavljeni z letošnjimi družbenimi plani, se dobro uveljavljajo in odločilno vpli- vajo iia stabilizacijo tržišča in gospodarstva kot celote, kar ustvarja realne pogoje bodoče- mu planiranju. Ustalitev cen in skladnejše razmerje med bla- govnimi skladi ter kupno moč- jo prebivalstva se bo v prihod- njih letih uspešno odrazilo v porastu družbenega standarda. V dobi prvega 5-letnega pla- na jo bila velika večina finanč- nih in materialnih sredstev o!?redotočenih v Izgraditev tež- ke industrije in elektrifikacije dežele. Naloga novega perspek- tivnega plana b(/ seveda neko- liko drugačna. Bodoči 5-letni plan bo instrument nove gospo- darske politike, ki je bila izra- žena na gospodarskem posve- tovanju pri predsedniku Jugo- slavije tov. Titu in v resoluciji Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije lani v je- seni. Novi 5-letni družbeni plan bo omogočil skladnejši razvoj posameznih delavnosti, zlasti pa večjo proizvodnjo sredstev za potrošnjo V izdelavi je že osnutek Zve- znega perspektivnega plana za dobo 1957 do 1961, ki bo dolo- čil splošno politiko razvoja pro- izvajalnih sil in nadaljnjo iz- graditev socialističnih družbenih odnosov Perspektivne plane bo- do izdelale in sprejele seveda tudi republike okraji in občlae. Zato zavod za planiranje OLO že pripravlja gradivo in potreb- no dokumentacijo o stopnji do- seženega gospodarske,ga razvo- ja. ki bo podlaga za sestavo 5-letnega načrta okraja. Okraji bodo glede na stopnjo razvito- sti verjetno razvrščeni v posa- mezne rajone, kar bo republi- kam služilo za orientacijo pri bodočem usmerjanju investi- cijskih sredstev Okrajni perspektivni plan bo konkretiziral za svoje področje smernice' gospodarskega razvo- ja. Nakazal oziroma določil bo obseg in odnos* za razvoj ma- terialne proizvodnje in uslug v , skladu s specifičnimi možnost- mi in razpoložljivim gospodar- skim bogastvom svojega pod- ročja. Postavil bo odnose za ravnomernejši razvoj gospodar- stva v posameznih občinah glede na njihovo realno mož- nost razvoja Z okrajnim 5-let- nim planom bo trebe vskladiti družbeno-ekonomski razvoj tu- di s sosednimi okraji, s kateri- mi tvori ptujski okraj enotno širše gospodarsko področje, se- veda v primeru, če bodo tako narekovali določeni skupni in- teresi V času priprav bo treba re- šiti tudi več načelnih vpraianj ki se jih bodo morali lotiti po- samezni sveti okrajnega ljud- skega odbora^ Svet za gospodar- stvo je že imenoval posebno komisijo gospodarstvenikov z nalogo, da prouči vprašanje kmetijske proizvodnje v Halo- zah. Podobne komisije strokov- njakov bodo še v tem mesecu sestavili tudi drugi sveti, katere bodo proučile možnosti in po- sebnosti bodočega razvoja po posameznih vrstah gospodarske in družbene delavnosti. V pri- pravah ne bode smela izostati seveda strokovna • združenja in zbornice, ki morajo nuditi za svojo gospodarsko panogo čim- več pomoči. OBJAVA Kanadiski Radio NewB« je objaivil, da so pri kanadskem finaniČTiem ministrstvu Se vedno neizplačane obveznice vojnega posojila (War Sawing) v znesku 3,000.000 dolarjev. Ker je vsak delavec oziroma uslužbenec v Kanadi vplaičal to posojilo (War Sawing Fomd 1941 do 1945), so prav gotovo tudi med našimi izseljenci povratni- ki-osebe, ki niso vnovčile obvez- nic. Glede na prednje obveščamo delavce in uslužbence izšel j en- ce-F>ovTatnike iz Kanade, naj sipoiv>če svoje zahteve Državne- mu sekretariatu za zunanje za- deve, konzularni oddelek, Beo- grad in «e naj sklicujejo na spis štev. 527199/56 z dne 17. julija 1956. Priložijo naj obveznice. Po- šiljka naj bo poslana priporo- čeno. Vtse posle in intervencije v zvezi 8 prednjim bo ooravila naša ambasada v Kanadi. Zadeva je nu,jna. Posredovalnica za delo Ptuj RAZPIS Komisija za volitve in imeno- vanja Občinskega ljudskega od- bora Videm pri Ptuju razpisuje sledeča delovna mesta: 1. šefa uprave za dohodke, 2. davčnega knjigovodja, 3. veterinarja. Pogoji za razpisana delovna mesta so predpisana strokovna izobrazba in nekaj prakse. Plača po uredbi in dopolnilna plača po odloku Občinskega LO Videm. Za šefa upraive za do- hodke je predviden tudi polo- žajnl dodatek. Pravilno kolkovane prošnje dlosljavite na ObSinsiki lljudidM odlbor Videm do 20. avgusta t. 1. Kom. za vol. in imenovanj NašaL ga^ll^ka druištvti so na pravi poti v nedeljo, 5. avgusta t. 1., je bil v Mariboru II, republiški gasilski festival z manifestacijo visoke kvalitete slovenskih ga- silcev na vseh področjih gasil- skega udejstvovanja. Parada nad 10.000 gasilk In gasilcev mimo častne tribune s predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij in dru- štev in inozemskimi gosti je bila posebnost tega dne, ki jo je občudovala brezštevilna mno- žica. Na tribuni smo videli med častnimi gosti tov. Leskovška- Luka in tov, Borisa Krajgerja. Po govoru na stadionu ob otvoritvi gasilskega nastopa je popoldne tov. Krajger predal predsedniku Republiške gasil- ske zveze tov. Hacetu v invenu SZDL Slovenije prapor. Nastop sam je obsegal več točk. Nasto- pali so pionirji z brentačami, sanitetne skupine, skratka vse veje gasilske sliižbe; posebne pozornosti je bila deležija točka — gašenje požara in reševanje ljudi iz trinadstropne hiše. Vse točke', od prostih vaj, trodelne- ga šolskega napada do velike vaje gašenja so bile brezhibne in deležna burnega aplavza množice. Ljubljanska gasilska zveza je morala na zahtevo rrmožice svojo točko ponoviti. Težko bi bilo opisati vsako po- samezno točko, ker so bile vse izbrane in brezhibne. In kako so nastopali gasilci ptujske Gasilske zveze? 40 pio- nirjev je nastopilo skupno z ostalimi pionirji Slovenije z brentačami. 360 članic Je na- stopilo v prostih vajah z ruti- cami, 300 članov pa v prostih vajah z lestvami. Pionirji, čla- nice in člani so se res izkazali, kar je potrjeval vedno novi aplavz gledalcev. Bil sem sam med gledalci in moram v nji- hovem in svojem imenu izreči vsem nastopajočim priznanje. Posebno zahvalo zaslužita tov. Ivan Vaupotič iz Ormoža in tov. Ivanuš Ivan iz Formina, ki sta se trudila z vadbo in na nastopu tudi žela uspeh. Nedeljski gasilski festival v Mariboru je potrdil, da so pri nas gasilska društva na pravi in dobri poti, da zaslužijo - vso oporo in pomoč ljudstva ter njegovo spoštovanje. Marjan Berlič Množica v Mairiboru na dan gasilskega festivala Pred »prememdo rolHnesa »istema? Naš komunalni sistem je še dokaj mlad. saj bo komaj čez nekaj tednov preteklo leto dni, odkar je začel veljati. Kot je znano, je v tem kratkem ob- dobju v glavnem ostalo nereše- no edino vprašanje volitev v okrajne in občinske ljudske od- bore Glede na to in pa glede na potrebe kompleksne ureditve nekaterih vprašanj volivnega postopka za republiške oziroma zvezno ljudsko skupščino zdaj proučujejo naš celotni volivni sistem. Ker se naš sedanji državni si- stem razlikuje od klasičnega mehanizma upravljanja, ni nič čudnega, da zdaj pri nas pro- učujejo in iščejo tako teoretič- ne kakor tudi praktične rešitve novega volivnega sistema, ki bi ustrezal naši socialistični stvar- nosti in razvoju V zvezi s tem se postavlja tudi vprašanje upravičenosti ne- posrednih volitev Čeprav je še vrezgodaj govoriti o nekih stvarnejHh predlogih ali o za- ključkih, je tu in tam med pravnimi teoretiki in strokov- njaki slišati mnenje, da bi za izvolitev naših najvišjih pred- stavniških teles bolj ustrezal tako imenovani delegatski sistem volitev kot pa neposredni. V razpravah o dejavnosti se- danjih ljudskih odborov je bilo slišati tudi pripombe o njiho- vem številčnem obsegu. Neka- teri namreč menijo, da n. pr. ljudski odbori z nad 100 člani ne morejo operativno posegati v reševanje okrajnih oziroma občinskih poslov in da bi bilo zategadelj potrebno v bodočih zakonskih določilih zmanjšati njih številčni obseg. O pripravah za ponovno in našim razmeram ustrezno ure- ditev volivnega nistema bo po- temtakem treba proučiti več vprašanj. Zato ni moč pričako- vati hitre izdelave zadevnih predlogov in zaključkov. fš. Tudi živina rabi red 1. Pokladaj vsak dan ob na- tančno določenem času. Preba- vila se navadijo na svoje delo ob določenem času in tako hra- no najbolje izkoristijo. Natanč- nost pri krmljenju je velikega lX)mena in pripomore, da se ži- vali dobro razvijajo ter ostane- jo zdrave. Ce krmimo, ko žival še ni lačna, brska po krmi, jo razriva in razmetava. Ce pa je žival predolgo lačna, žre pre- hlastno in premalo žveči ter za. radi tega utegne zboleti. 2. Vselej pokladaj najprej slabšo krmo in šele pozneje boljšo. Lahko prebavljivo krmo ix>kladaj najprej, potem šele težko prebavljivo. Za prebavo lahke krme ni treba toliko pre- bavnih sokov kakor za težko prebavljivo. Zato krmimo n. pr. kuhano ali poparjeno krmo — korenje, repo Itd. — prašičem prej kakor suho (koruzo in po- dobno). ' 3. Obrok naj bo vselej enak. 4. Ce imaš različno krmo, jo razdeli na enake obroke. 5. Dokler živina ni pospravila prvega obroka, ji ne pokladaj drugega. 6. Krma naj bo čista. Ski<>e- ti moramo zlasti, da ni pomeša- na z zemljo, s kurjim perjem in z drugo nesnago. Jasli ali korita o&sti vselej pred krmljenjem. Tudi žival ljubi smago. 7. Pred krmljenjem ni pripo- ročljivo napajati. Voda razred- či prebavne sokove in žival za- to slabše prebavlja. Zato konje in govedo napajamo Sele, ko sipo jih že nakrmili. Ce pasemo, je prav, da damo živini pred napajanjem še nekaj suhe kr- me. 8. Prehod od ene vrste krme na drugo naj bo postopen, po- časen. 9. Žival potrebuje počitek po krmljenju, zato ne puSčaj ljudi v hlev, ko eo živali site. Poči- tek pospešuje prebavo. Tudi vo. le, ki jih uporabljamo za delo, mač še 2:elo majhni in revni, tako da kaj več tudi pokazati nismo mc^li. LETA 1949 ŽE V MLADIKI Že leta 1949 je bilo precej drugače. Takratna razstava, ki je dobila ime I. gospodarska razstava, čeprav jo bila v res- nici že druga, se je vselila v obnovljeno »Mladiko«. Ta velika in nekoč lepa stavba je še ved- no kazala kaj žalostno zuna- njost. Iza vojnih dni vsa okru- šena in razdrapana je nepri- jazno sprejemala številne ob- iskovalce, ki so s strmečimi in poželjivimi očmi hodili z dvo- rane v dvorano. Ljudje so se največ ustavljali ob lepih kani- garnih majšprške V olnenke. ogledovali so lično čeveljčke, obleke, pohištvo, šunke, salame in vse drugo. Pri tem je v gla- vah vseh obiskovalcev rojila enotna misel in nekateri .sg jo tudi na glas povedali: »Oh, ko bi se le dalo kupiti vse to — zakaj nam samo kažejo vse tc ,lepote na karte'?< Tudi na tej razstavi se je kmetijstvo še vedno tiščalo pod streho in prikazovalo v glav- nem le kmetijske pridelke, za katere so bili zataknjeni dia- grami in lističi z najrazličnej- šimi navodili. O proizvodnji je govorilo le nekaj kmetijskih strojev, ki so stali za veselič- nim prostorom in nekaj gred z zelenjavo. KOMKHCIALNI ZNACAJ 5?A?;STAV1<: 1951 n. -isoodar.ska razstava v letu popolnoma prelo- mila 7, t' 'edanjim načinom prikazovan io Kmetijstvo kot nu.'bo-! nr-.birjena gospodarska panoga v okraju, je dobilo tisto mesto, ki mu gre. Vse prostore v »Mladica .sta zasedli industri- ja in obrt, kmetijstvo i>a se je preselilo na zemljo, kamor tu- di spada. V razstavnih dvora- nah je bilo videti množico naj- raznovrstnejših proizvodov, in to ne več samo »za reklamo«, kajti ta del razstave je že imel komercialni značaj (seve- da šele v začetni fazi). Veliko pozornost so vzbudili tudi > kidričevci', toda še ne z aluminijem, temveč U> z načrti in fotografijami izgradnje ob- jektov. Takrat je še marsikdo malodušno vzdihnil: »Ali bo ta reč kdaj stekla?« Na velikem zemljišču za šo- lo pa so kmetijci pripravili pre- senečenje za kmetijske proiz- vajalce. Tu ni bilo videti nobe- nih listkov s pisanimi navodili, ne, tu so bile prave miniaturne njive, travniki, gorice in sadov- njaki, ki so precej nazorno pri- kazovali problematiko posame- znih kmetijskih panog in pro- pagirali napredek. V času razstave so se na raz- stavišču pomerila tudi kultur- noprosvetna društva in pokaza- la, da v naših ljudeh še živi ljubezen do kulturnega udej- stvovanja Obisk je bil presenetljivo do- ber. Razstavo si je ogledalo okrog 70.000 ljudi, ne samo do- mačinov, temveč tudi iz sosed- njih okrajev in s Hrvaške, ki so daleč naokrog raznesli »čast in slavo« ptujske razstave, pi"i čemer ne smemo zamolčati, da so mnoge navdušila predvsem odlična vina iz domačih goric. Povedati je treba še to, da so prireditelji razstave iz do- bička finansirali dokončno ure- ditev Mmladikc; fasade in okolice. POVDAR^TENA SKRB ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO 1954 Ili. gospodarska razstava iz leta 1954 še nam je vsem v ze- lo živem spominu. Priredite- ljem je dobro uspela ziimisel, da mora imeti industrijski in obrtniški del v celoti komerci- alni značaj, kmetijski pa naj razčLščuje pojme v zvezi s po- speševanjem kmetijske proiz- vodnje. Razstava je bila urejena po dobro premišljenem načrtu, za- ti) ,ie kot celota napravila na vseh 90 tisoč obiskovalcev zelo ugoden vtis. Kakšen pomen za naše ljudi so torej imele dosedanje raz- .stave? Prav gotovo ni bilo samo razvedrilo in zabava, temveč so se sproti seznanjali z uspeš- no rastjo okrajnega gospodar- stva v letih po osvoboditvi, ki so jo gospodarske razstave zelo nazonio registrirale, še večji pomen pa je imelo plodonosno propagiranje napredka kmetij- ske proizvodnje. In letos? Vsega še ni bilo mogoče zve- deti, ker ljudje iz razstavnega odbora več delajo in n^anj go- vorijo, nekatere podrobnosti pa sploh >držijo v kon.spiraciji<, ker smo ljudje pač laki, da vedno in povsod zahtevamo presenečenja. Vsem, ki že danes ugibajo kaj vse bodo videli, lahko po- vemo, da bodo prijetno prese- nečeni, tako v obsegu, še bolj pa v kvaliteti razstave. V prihodnji številki našega lista bomo o IV. okrajni gospo- darski razstavi v Ptuju, ki bo od 25. avgusta do 5. septembra, povedali mnogo več — mogoče nam bo uspelo izvrtati celo kakšno tajnost. •>.>Tladika« in raz.stavni prostor ob IIi. razstavi Takšna je bila »Mladika« ob 1. razstavi Andrei Kovač, bibliotekar; PTUJ IN OKOLICA V PESMI IN POVESTI Lepo število knjig in razprav je bilo že napisanih o pestri pre- teklosti mesta Ptuja. Že od nek- daj .je mikalo ptujske in tuje starinoslovce, da bi čim bolj od- krili in razsvetlili burna stolet- ja, ki so tonila tja, od koder ni več povratka. Marsikaj od tega je za vedno zapisano pozabi, o marsičem pa bi si morda zaže- lel, da bi se vsaj za kratek hip razgrnilo pred tvojimi očmi... Ko si na dvorišču med grajski- mi zidovi doživljal prava na- sprotja iz naše burne preteklo- sti in občudoval ljubko dečvo iz Roža — Miklovo , Zalo, se pač nisi spomnil gorja in znoja, ki sta postavila te kamnite priče fevdalne gospode ... Ne samo zgodovinarje, tem- več mojstre barv in tihožitij je zamikalo, da so si pogosto izbi- rali za motiv naš starinski Ptuj in njegovo razgibano okolico v obleki vseh letnih časov. Imena kot Kazimir, Oeltjen, Mežan, iVIihelič in drugi so dostojno uvrstili naše mesto v slikarski umetnosti. Zato ni nič čudnega, da so tudi mojstri lepe besede že nek- daj kaj radi opevali in opiso- vali to znamenito mestece ob Dravi. Morda bo koga zanimalo kako in kdo vse jo uporabljal za snov svoji vezani in neveza- ni besedi daljno in bližnjo pre- teklost, pa tudi sedanjost naše obdravske prestolnice, tega na- ravnega središča plodnega Drav- skega polja, ki ga obrobljajo vi- norodne Haloze in izrastki Slo- venskih goric. Pisali so o Ptuju domačini in priznani slovenski pisatelji izven Ptuja, ki so črpali snov za svoje opise iz mnogih tegob in ne- sreč, ki so oblikovale usodo me- sta in okolice, kot vojske, kuga, pojav kobilic in ^dobno. Tvidi težka leta okupacije in mučeni- ška pot k svobodi v našem okraju tvorijo enov mnogih del naših pisateljev. Prav tako so pisatelji tuje krvi posvetili mno- go toplih opisov našim krajem, toda za temi lepimi besedami nehote zaslutiš temne namene stoletnih osvajalcev na naSem narodnem, gospodarskem in so- cialnem področju. V številnih slovstvenih proiz- vodih iz Ptuja in njegove okoli- ce doživljaš mnogo človeške to- pline in iekrene ljubezni do tega lepega koščka sloveiiske zemlje. O pisateljih in knjigah p« pri- hodnjič. Piu'§ka kronika 18. AVGUSTA 1610. Zaradi številnih poročil iz Ptuja o ved- no večjem širjenju protestan- tizma v mestu in okolici, je deželna vlada v Gradcu skleni- la, da bo ponovno poslala v Ptuj protireformacijsko komisi- jo. V pritožbah glede luteran- skega gibanja v Ptuju je bilo rečeno, da so ob nedeljali cerk- ve prazne, medtem ko so trgo- vine in gostilne polne. Mnogo meščank, ki je sprejelo lute- ransko vero, hodi v Medjimur- je h Kalvincem, od koder pri- našajo protestante vske knjige in jih razširjajo po mestu ter okolici. 18. avgusta je res prišla v Ptuj protireformacijska ko- misija, v kateri je bil med dru- gimi tudi oskrbnik ptujskega gradu Sigmund Aichhorn. Ko- misija je zelo strogo postopala pri zasliševanju ptujskih me- ščanov. Ugotovila je, da jc v mestu samo kakih 15 ljudi' po- polnoma pravovernih«. Ob tej priložnosti je bilo iz Ptuja iz- gnanih mnogo ljudi, nekateri so dobili določen čas za pre- mislek, drugim pa so zopet na- ložili občutno denarno kazen. Zelo strogo so bili kaznovani tisti, pri katerih so našli »kri- voverske« knjige. Pri premož- nejših je znašala kazen 10 do 20 cekinov, siromašnejši me- ščani pa so morali plačati prav toliko tolarjev. Kdor ni zmogel denarne globe "lega so. zaprli pri vodi in kruhu, tako da je moral za vsak tolar odsedeti po en dan. Po vsem mestu ,je ko- misija nabrala aa veliko košaro protestantskih knjig, ki sta jih župnik Rišper in dr. Breitinger pometala z mostu v Dravo. Mnogi Ptujčani so se zaradi preostrih kazni pritožili pri ce- sarju, nekateri uspešno, drugim pa je vlada pritožbe zavrnila. Tako je kljub ugovorom ostala še naprej v veljavi ukinitev protcstantovske dekliške šole iz leta 16a3, Takrat so tudi dolo- čili 10 do 12 dukatov kazni ali 8 dni zapora ob vodi in kruhu, če bi jo kdo zopet odprl. Na- mesto tega zavoda so komisarji ustanovili novo dekliško šx>lo. Iz tedanjih poročil izvemo tu- di, da je bil Ptuj v tej dobi razdeljen na štiri mestne četrti s 37, 29, 34 in 63 meščani — hišnimi pcKestniki. Pri tem šte- vilu pa niso vključena poslop- ja plemičev, samostanov in stanovan.Ta podložnikov. V ce- loti je štel Ptuj v tej dobi 800 do 1000 prebivalcev. Piotirefor- macijski postopek je zajel v omenjenem času okrog 190 lju- di, ki so spadali v mestno pri- stojnost. Ali veste, da je dež najcenejše l^jotilo? Ce morete, se posta- vite poleti v kopalkah za nekaj minut na dež. Dobro vas bo zmasiral, odprl zrojnice 'n po- ža\i'l isarvni o4>toii. NEKAJ VRSTIC O OSNUTKU ZAKONA 6 diiovnlh razmerlfli V dveh mesecih, odkar so dali osnutek zakona o delovnih razmerjih v javno razpravo, je Tajništvo Zveznega izvršnega sveta za delovno razmerje pre- jelo več pripomb in predlogov gospodarskih organizacij, sindi- katov in posameznikov Spričo zanimanja za ta zakonski osnu- tek so sklenili javno razpravo, ki so jo nameravali zaključiti do konca junija, podaljšati do 15. avgusta. V podjetjih, gospodarskih združenjih in sindikatih živah- no razpravljajo malone o vseh določbah, ki jih vsebuje osmi- tek. Razen poudarjanja pozitiv- nih značilnosti tega osnutka je bilo izrečenih tudi več načelnih pripomb o določbah, ki urejajo vprašanje odpovedi delovnega razmerja v gospodarskih orga- nizacijah, kako' tudi o drugih določbah. V osnutku je pravica do da- janja odpovedi delavcem in na- meščencem prepuščena popolno ma podjetjem. Po sedanjih pred- pisih ima vsak delavec, ki dobi odpoved, pravico do pritožbe na arbitražo pri občinskih ljudskih odborih Osnutek po. ne predvi- deva takšne ustanove. Ker je to eno najobčutljivejših vprašanj delovnih razmerij, sodi več ude- ležencev razprave, da hi bilo treba arbitražo obdržati. Razen tega predlagajo, naj bi bilo v komisiji za sprejemanje in od- puščanje delavcev, ki jo predvi- deva osnutek, najmanj 9 do 11 članov, ne pa trije, kakor je rečeno v osnutku Novi ^a/cort bi veljal za vse delavce in nameščence gospo- darskih orgoMizacij, vštevši tu- di zadružni sr.ktor in za Ljudi, ki so v delovnem razmerju pri privatnih delodajalcih. Z zako- nom pa niso zajeli nameščencev državnih organov in ustanov, ker bo njihov pravni položaj urejen s joosebnim zakonom o javnih uslužbencih, ki ga zdaj pripravljajo. Republiški svet sindikatov Srbije sodi, da hi bi- lo treba delovno pravni položaj delavcev urediti enotno ne gle- de na to, kje delajo. Sindikat predlaga, naj bi v skladu z Ustavnim zakonom sprejeli te- meljni zakon o delu, ki bi veljal za vse delavce in nameščence. v okviru le-tega pa. bi potern izdajali posebne predpise. Republiški svet sindikatov Sr- bije tudi predlaga, naj bi v podjetjih z več obrati ustano- vili več komisij za sprejema- nje in odpuščanje d.ela,vcev, w pa samo eno, kot to predvide- va osnutek. Centralni odbor sindikata me- talurgov in rudarjev sodi, da je položaj učencev v gospodarstvu v zakonskem osnutku nejai^no določeju Sindikat predlaga, naj bi učence v gospodarstvu sma- trali za osebe v delotmem. raz- merju s posebnimi pravicami, ki bi jih bilo treba prav tako določiti z zakonom o delovnih razmerjih. Pišejo nam; DPD „Svoboda'' Ormož (Nadaljevanje s l, strani) ška^. Slednja je bila z velikim uspehom prvič uprizorjena za letošnji prvi krajevni praznik. Pevski zbor vodi tov. Jelica Veselič. Tudi zbor je pripravil samostojne nastope z izbranim programom narodnih in umet- nih pesmi ter spevoigro Vaso- valci«. V okviru društva dela tudi !nladinska tamburaška sekcija, ki pripravlja pod vodstvom to- variša Janeza Rozmana svoj prvi nastop. Končno je tudi društvena knjižnica po zaslugi in finančni podpori Občinskega ljudskega odbora dobila svoje primerno mesto. Ima dobrega knjižničar- ja in mnogo čitateljev. DPD Svoboda« jo ob leioš- ijem krajevncnr; prazniku s svojim delom največ pripon^o- :?la k lepemu praznovanju. Omenjeni in ostali kulturni de- lavci zaslužijo priznanje v jav- nosti, ker jim je to priznanje obenem edina nagrada za po- žrtvovalno delo, Druši.vo -Svobodav bo v bo- doče šc razširila svoje kultur- no, zlasti pa izobraževalno de- lo. Organizirati namerava ljud- sko univerzo z zanimivimi, plj- učnimi predavanji in pritegniti širši krog sodclavcev. Kmetijsko razstavišče na ni. razstavi 4 ^'lujmledmK PTTJ, TO AVGUSTA 195« vierida ga ni dogodka, ki bi dtrignil v razmeroma kratkem času toliko prahu kot naciona- liziraiije Sueškega prekopa. Na Zahodu so se bržkone zavedali, (ia bo egiptovska vlada potem, ko so ZDA, Velika Britanija in Mednarodna banka nenadoma itmaknile svoje ponudbe Za fi- ttansiranje gradnje velikega je- rtt pri Asuanu, zgrabila prvo priložnost in vrnila milo za drago. Nihče pa ni pričakoval, da se bo to zgodilo še isti te- den in s tako odločnostjo. Pretirana vojna psihcza Britatiski in francoski tisk ■Ha prve dni celo načrtno raz- rpila celoten problem v luči, ki naravnost podžiga vojno psi- hozo, Danes, ko se dogodki od- vijajo po razmeroma mirnejši poti, pc priznavata, da so bile noince o izrednih vojaških fikrepih v Londonu in Parizu le pretirane. Res je, da je britan- s^kA vlada poslala v Sredozeih- Ije kar pet letalonosilk in da namerava to območje okrepiti 8€ z divizijo. Prav tako niso iz- ntiUjene vesti, da je francosko lad-jevje v pripravnem stanju m da se francoski generalštab r>otf>etfije z britanskim o skup- poveljstvu »po potrebi«. Vendar bi bilo napačno vse te vkrepc smatrati kot prepričljiv dokaz, da je vojna nevarnost na Krednjcm Vzhodu tako blizv. Dve tezi Velika Britanije in Francija, z njima pa tudi ZDA, sodita, da je odločitev Kaira v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejel Egipt v pre- teklosti. Sklicujejo se na cari- grajsko konvencijo iz leta 1888, ki gm7ori o svobodni plovbi skozi Sueški prekop v vojni in miru, in gredo seve molče mi- mo resnice, da gre za medna- rodni akt iz časov, ko se je na srednjem Vzhodu še vila bri- tanska in francoska zastava, v času cvetočega kolonializma. Egipt je postal v resnici svo- bodna in neodvisna država in ima potemtakem vso pravico, da o stanju na lastnem ozem- lju odloča po svoji uvidevnosti. V Kairu zato poudarjajo, da predstavlja nacionaliziran je egiptovsko notranjo zadevo, ob- ireznosti o svobodni plovbi pa je pripravljena prevzeti tudi nova oblast. Konferenca „treh'' v LontJonu Alotn dogodki okrog Sueškega prekopa, so sprožili konferenco trtfh zahodnih zunanjih mini- Hror v Londonu, Ob zaključku )to povabili vse podpisnice cari- grajske konvencije, pa ttidi ne- katere najbolj zainteresirane stranke, med njimi SZ in Indi- jo, da se na posebni konferenci v Londonu pomenijo o inter- nacioitaliziranju Sueškega pre- kopa. Plovba bi bila pod med- narodnim nadzorstvom, uprav- ljala pa bi jo posebna mešava družba, ki bi predvsem skrbela za moderniziranje naprav v prekopu in za čim cenejši pre- voz. Del dobička bi prejel Egipt kot odškodnino zato, ker teče prekoq) skozi njegovo ozemlje. Sedaj pričakujejo odgovor na X»ovahilo. Doslej je odgovorilo 12 držav. Vendar svet najbolj zanimajo stališča Moskve, Kai- ra in Indije. Moskovski pozna- valci trdijo, da bo SZ verjetno sprejela povabilo na konferen- co, četudi se s samim zahodnim načrtom ne strinja. Morda bodo nanjo pristali tudi v Kairu, le sedaj pa odločno odklanjajo naravnost ultimativen ton v povabilu kot neposredno grož- njo in pritisk. Tudi Egipt se ob pomoči arabskega sveta pri- pravlja za primer, da bi fran- coske in britanske enote s silo zasedle območje ob Suezu. Mimo združenih narodov »Zahod spet želi obiti Zdru- žene . narode in samovoljno sklepati o zadevi, ki bi jo mo- rali obravnavati Združeni na- rodi,« pravijo kairski uradni krogi. To resnico skrivajo svo- jim bralcem tudi nekateri za- hodni časniki. Še celo več! Se- daj že obsojajo bojevite izjave svojih uradnih^ predstavnikov, saj prihajajo v času, preden je Egipt sploh uradno odgovoril. Tako ravnanje pač zgovorno priča o pritisku in vmešavanju v egiptovske zadeve. Ob sueškem problemu se od- pira kopica novih vprašanj. Ce naj internacionalizirajo Sueški prekop, se sprašujejo nekateri zahodni krogi, čemu ne bi to storili z vsemi enakimi ali po- dobnimi, strateško važnimi pre- kopi in prehodi. Semkaj sodi tudi »ameriški«, panamski pre- kop, ki ga izključno upravljajo ZDA. Obvelja torej naj ta teza ali pa tej nasprotna: prekope na lastnem ozemlju upravlja dotična država, seveda s pri- mernimi zagotovili, da bodo spoštovale načelo o svobodni plovbi za vsakogar. Kdo se bo udeležil „sueške konference"? z Vzhoda prihaja vprašanje, čemu niso na konferenco po- vabljene tudi države, katerih ozemlje je bilo svoj čas v se- stavi bivše Avstro-Ogrske, pod- pisnice carigrajske konvencije. Tako bi sodelovala tudi Jugo- slavija. Države tako imenovane bandunške konference (azijske in afriške, ki odklanjajo blo- kovsko politiko) sodijo, da bi s svojo udeležbo lahko pomirile napeto ozračje, ki utegne na- stati na konferenci. Vsekakor primerni in utemeljeni ugovori, ki pa jih v Londonu in Parizu odklanjajo. Prihodnji dnevi bodo pokaza- li, v katero smer bodo ubrali dogodki. Skoraj neverjetno se zdi v dneh, ko mednarodna na- petost popušča in ko vlogo voj- nih groženj in izzivanj prevze- majo neposredni stiki med vo- dilnimi državniki in politiki, da bi si kdo še upal poseči po oboroženi sili in tvegati novo vojno. Zato svetovna javnost tudi lahko pomirjena pričaku- je nadaljnjih vesti. Inozemski esperantisti v Ptuju Na povraticu od 29. SAT kongresa iz Beograda sta pre- tekli petek obiskala naše mesto dva esperantista iz Anglije, v soboto pa sta prispela zastop- nik esperantistov iz Neustadta (Zap. Nemčija) in predsednik Esperantskega društva v Grad- cu (Avstrija) g Podrepšek. V nedeljo sta se udeležila svečanosti odkritja spomenika heroju Lacku, videla muzej ter bila na mitingu Naslednji dan sta si ogledala Kidričevo in Bori. Ureditev tega letovišča in diven razgled na okolico ju je zadivil. Seznanjena z zgodovino tega kraja izrekata iskreno zahvalo predsedniku občinskega ljudskega odbora Ptuj, ki jima je omogočil pohiteti z avtom in videti najbolj privlačno izletno točko našega okraja. Obljubila sta, da boBta o lepotah naše do- movine in gostoljubnosti ptuj skih esperantistov poročala svo- jim sorojakom. V ponedeljek^ popoldne sta oba odpotovala iz Ptuja in kli- Četa vsem: r»Prikon kaj salu- ton! -o- Zunanji ministri »treh« v Londonu Ecparskl napad v Kicariu po asnien Nedavno časopisno opozorilo javnosti na zločinca Rihtariča, zlasti pa pripomba, da se skriva na področju ptujskega okraja, je nekoliko vznemirilo najbolj podeželsko prebivalstvo, zlasti, ko je bil v Kicarju ponoči s ko- lom napaden in izropan dela- vec Anton Ciglar iz Kicarja, ki se še sedaj nahaja v ptujski bolnišnici zaradi poškodb na glavi ob napadu nanj. Temeljite in energične poiz- vedbe v tej 2iadevi so pokazale, da je v Kicarju v noči od 1. na 2. avgulta 1.1. delavca Antona Ciglarja napadel s kolom, ga večkrat udaril po glavi, ga močno poškodoval in nazadnje izropal domačin, delomrznež, večkrat kaznovani Vinko Le- narčič iz Kicarja, ki se nahaja za zapahi skupno z mlajšim po- močnikom. Imenovana sta ho- tela izrabiti govorice v zvezi z Rihtaričem in je razumljivo, da je bilo tudi v Kicarju več ljudi, ki so mislili, da je Ciglarja napadel zasledovani Rihtarič. Lenarčič se je pred kratkim vrnil iz zapora, kjer je odsedel zaporno kazen. Poškodovani Anton Ciglar je še v bolnišnici, ker je bil moč- no poškodovan po glavi. Pre- iskava zoper Vinka Lenarčiča se nadaljuje Storilec je že v rokah pravice in ljudje se bodo zopet pomirili. Prebivalstvo zahteva primer- no kazen za storilca ki se je hotel skoraj z.i ceno življenja Antona Ciglarja p>olakomniti njegove plače in denarnice. Pp. USDell DPD MUl Ptii na tekmovanju amaterjev v Mariboru V nedeljo, 5. avgusta t. 1., je bilo v Mariboru tekmovanje pevcev-amaterjev in profesio- nalcev, na katerem so bili za- stopani pevci iz raznih mest Slovenije; med njimi sta bila tudi člana solistične sekcije »Svobode« Ptuj tov. Anton Hlu- pič ml. in tov. Marjan Brglez. Med amaterji je nastopilo 18 pevcev in pevk, med katerimi je šlo 10 pevcev na javno tek- movanje. Pred tekmovanjem jc bilo namreč predtekmovanje. Enako je bilo tudi pri pevcih profesionalcih, ki jih je bilo osem. Na javno tekmovanje amaterjev-pevcev sta prišla tu- di oba člana »Svobode« Ptuj. Tov. Anton Hlupič je dosegel II. mesto ter prejel nagrado in pismeno diplomo, tov. Marjan Brglez pa je prejel pismeno po- hvalo. Oba tekmovalca sta marljivo sodelovala v solistični sekciji »Svobode« Ptuj, ki jo je z veliko ljubeznijo in marlji- vostjo vodil prof. Franjo Luže- vič. Po mnenju strokovne komisi- je, ki so jo v Mariboru sestav- ljali dirigent Jakov Cipci, di- rektor Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in diri- gent Heribert Svetel, je bilo tekmovanje na dobri kvalitetni stopnji, med samimi pevci pa močna konkurenca K doseženemu uspehu iskre- no čestitamo tekmovalcema kot tudi njunemu učitelju prof tov. Pranju Luževiču. F. Z. Zlatoličje aH Zlatoliče Na gornjem Dravskem polju ob glavni cesti med Maribo- rom in Ptujem v sedanji ob- čini Ptuj. leži vas, ki jo uradno imenujemo ZLATOLiCJE. V sta- rih nemških urbarih se je vas imenovala »Unter Goldarn« (tu- di Goldarn inferiori) v razloče- vanje z Goldarn ali Ober Gold- arn, (tudi Goldarn superiori) kar je označevalo sedanjo vas Starše. Nemški fevdalci so dali krajema ime po zlatu, ki so ga prali iz tu naplavljenega drav- skega peska Prvotiio je bila tu samo sedanja vas Starše, ki so jo Slovenci imenovali kratko »V e s« ker druge vasi ob Dra- vi takrat še ni bilo Ko pa so nastale še druge vasi, današnje Zlatoličje, Rošnja in Loka, so imenovali niže prvotne vasi nastalo spodnjo vas — D o 1 i- če. t. j. dolnja vas, v razliko od gornje »Stare vesi«, kakor so začeli imenovati prejšnjo »Ves«, današnje Starše. Ime DOLiCE najdemo pozneje tudi v raznih nemških seznamih kot sloven- sko označbo vasi za nemški »Goldorf«. Tako označuje na primer Schmutz v svojem leksi- konu Štajerske, svoj nemški »Kohldorf« s slovenskim DOLI- CE. Vzporedno z imenom »Do- liče« so Nemci označevali svoj »Goldorf« tudi slovenski z »Zlatna ves« ter je tako iz teh dveh imen pod vplivom nem- škega imena »Goldorf« nastalo slovensko ime »Zlatolič e«, (glej »Zahn: Ortsnamenbuch« iz leta 1899.) To ime se je pav 19. stoletju nepravilno spreme- nilo v »Zlatoličje« . (Ja- nisch: Topografische stat. Lexi- kon, Orožen: Lavan^nska ško- fija, in drugi). Zgodovinar Žun- kovič je v svojem »Ortsnamen- buch des oberen Pettauerfeldes« mnenja, da je nastalo ime ZLA- TOLIČJE iz zlatega ličja (Gold- spanne), kar pa je nesmiselno, ker se zlato iz dravskega peska in tudi drugod ni nikoli prido- bivalo v obliki »Ličja«, ampak le v zrncih oziroma grudicah. Ta razlaga zgodovinarja Zunko- viča je ravnotako nepravilna, kakor je nepravilna tudi njego- va razlaga, da je ime STARSE nastalo iz imena »Starejše Zla- toličje«, ker je jasno, da je ime STARSE nastalo iz imena »Sta- ra ves«, pK) načinu, kakor so nastala takrat tudi imena DO- GOSE, Hodoše, Doliče, Dobrov- ci in druga na Dravskem po- lju. Jasno je, da je ime »Zlatoli- če« nastalo iz imena DOLICE in ZLATNA VES, ker je bilo tukaj predvsem merodajno, da se razlikuje gornja vas STARŠE od spodnje vasi DOUCE ter bi bi- la danes pravilna oblika ime- na Zlatoliče in ne Zlatolič- je. Dc«nače ljudstvo rabi sicer še danes ime ZLATOLICE, ka- kor so ga do konca 19. stoletja rabili tudi vsi krajevni uradi, kar je tudi naravno, ker si ho- če ljudstvo imena krajev čim- bolj skrajšati, vendar pa je z ozirom na nastanek imena pra- vilno, da se imenuje vas Zla- toliče. Lešnik Minko V petek Zjutraj 3. avgusta 1.1. se je bliskovito raznesla po Ptuju vest, da je bil v noči od četrtka na petek umorjen med spanjem v svoji sobi v mino- ritski zgradbi pater Alojz Golob iz Ptuja Pri minoritskern sa- mostanu so se kmalu i.ačeli zbirati ljudje ki so želeli kaj več izvedeti o tem zgražanja in obsodbe vrednem zločinskem umoru, pri katerem je pokazal sedaj še neznani storilec vso svojo drznost in hladnokrvnost. Pet premišljenih udarcev s se- liiro po glavi je moralo , imeti za posledico takojšnjo smrt patra Alojza Goloba. Storilec je neopazno izginil. Po vsem se je dalo le sklepati, da je moral dobro poznati razmere v mino- ritski zgradbi predno se je po- dal na svoj zločmski posel. V i>etek zjutraj bi moral priti pater Alojz Golob v cerkev. Ker ga ni bilo, ga je šel klicat pater Glavač Po brezuspešnem trkanju na vrata Golobove sobe in klicanju je pater Glavač po- klical strežnika Mohorka, ki je postavil na voz pod Goiobovo sobo lestev in je zlezel po tej vanjo. S patrom Glavačem sta z grozo ugotovila, da je pater Alojz Golob v postelji mrtev Zločinec ga je večkrat s sekiro udaril po glavi in ga prekril z dekami, da se nc bi slišalo nje- govo hr open je, ko se je dušil s krvjo. Takoj sta prijavila zlo- čin organom TNZ Ptuj, ki so zavarovali prostore. Komisija, ki so jo tvorili: sodnik Okrajnega sodišča Ptuj, sodni izvedenec, kriminalistični organi iz Maribora, Ljubljane in Ptuja je ugotovila, da je opravil storilec svoj zločin s sekiro in da je bil pater Golob zaradi težkih udarcev po glavi in močnega krvnega izliva ta- koj mrtev. Nekaj ljudi je v priporu in proti nekaterim že uvedena pre- iskava. Prebivalstvo pričakuje, da bo storilec tega gnusnega zločina kmalu razkrit in po- stavljen pred sodišče. Preiskavi zelo koristi sodelo- vanje prebivalstva s prijavami dragocenih okolnosti in drugih elementov, ki služijo preisko- valnim organom pri njihovem delu. Po dosedanjih ugotovitvah ni mogoče izključiti v tem pri- meru roparskega motiva, ker še ni v celoti znana točna imovin- ska sposobnost pokojnika. Upajmo, da bomo lahko v pri- hodnji številki našim bralcem že kaj napisali o zločincu, čigar gnusno dejanje je globoko od- jeknilo v najširši javnosti, Pp. Iz Rogozmce Kiultumofpi^osvetnd odsek KZ Rogoznica pripravlja za občin- ski praznik, 12. avgusta, ob 15. Uiri v Zadružmem domu v Ho. gocnici Golarjevo komedi-So »Vdova RošKnka«. Poieg namena razvedriti gle- dalce ima prireK^tev tudi namen doseči sredstva, ki bodo porab- ljena za nadaljnjo ureditev za- druižnega doma. Njegova notra- njost je že urejena, razen stop- niišča in veže. Prijatelje IjudisSdh iger vaibi- mo na predstavo. Veko IVAN CANKAR 14 li ^ in njegova pra\>ica »Čuvarji stoje tam, nikogar ne puste do njega!« »Kako? Cesarjevi cesarji, go- sv>odarjevi gospodarji? Kaj ble- bečeš v svoji mladi nespameti? Po pravico sem se napotil — kam bi se napotil nego k cesar- ju? Pravico deli in milost — kako bi delil skozi zaklenjene duri, skozi ograjo in zidove? Napotim se, zakaj Bog mi je dal zaupanje, da ne omagam pred koncem!« Hudo je bilo popotniku, ko je slišal Jerneja. »Dolga in težka je pot, oče! Cez visoke hribe drži, čez rav- ni brez mej in konca; mesec dni hodim, veliko počivam, pa .se ozrite na moje noge! Na kan- tonu že sedite — sto klafter od doma; še sto klafter, pa boste počivali v jarku, dolgo počivali, oče! Vzemite zadnji srebrnik, ki ga še imate, oče, pa stopite v železni voz. Kadar boste v ce- .sarskem mestu in boste okusili veliko bridkosti, pa se spomni- te name! Laže izkopi j ete v kre- sni noči zlat zaklad nego pra- vico ob belem dnevu!« Tako je rekel popotnik in je šel, Jernej pa je gledal za njim ves žalosten. »Tako mlad je še in tako usmiljeno je njegovo srce, pa nosi že težko krivico na skriv- Ijenem hrbtu! Kje mu je mati, kje sta mu oče in brat, popot- niku? Kakor list ga je odneslo preko polja na cesto in nobe- den se ne zmeni zanj in nobe- den ga ne pogleda kadar stopi nanj s težko nogo. Na svojo mater je mislil morda, ki kopr- ni po njem, pa je rekel: ni pra- vice na svetu, tudi pri cesarju je ni!« Ko se je Jernej vzdignil s kantona, se je prestrašil in hu- do se mu je storilo; zakaj noge .So bile kakor od kamna, niso se hotele pogniti v kolenu, niso mogle stopiti »Hodil sem dan hoda kakor iz hiše na polje!' se je spomnil Jernej. 'Sto klafter zdaj, pa me sili k tlom!« Zakaj ne samo cule. tudi kri- vico dolgih dni je nosil na rami in težka je bila kakor pol sveta. Noč je bila, ko je stopil v krčmo prod vasjo Nezaupno g^ je pogledal krčmar, neprijazno ga je pogledala krčmarica. Jer- nej, ves oprašen in bolan, je bil podoben beraču, ki je prišel ob pozni uri prosit pest sena, da bi umrl na njem. »Nič me ne glejte, nič se ne bojte!« je rekel in je položil na mizo srebrn denar. »Popotnik sem, ki gre po pravico h gospo- darju, ker je ni našel pri hlap- cih!« »Kam drži pot?« je vprašal krčmar. »V cesarsko mesto, v cesarski Dunaj, naravnost do cesarja!« je razložil Jernej. »Ljudje mi niso dali pravice, sodniki mi je niso prisodili, cesar jo bo dode- lil v obilni meri!« Krčmar in krčmarica sta se spogledala, sta se nasmehnila. Jernej je sezuval škornje z razbolelih nog in ko je sedel tam sivolas, sključen, in ko so se mu tresli nerodni koščeni prsti, je bil kakor stoleten sta- rec, sklonjen preko groba. »Kruha mi prinesite, pa koza- rec vina; kar tukaj bom malo na klopi počival; jutri pa na- prezite rano, če imate koleselj, da se popeljem do železnega voza. Zakaj star sem že in ves truden, res bi morda ne dospel do cesarskega mesta, ne dospel čez tiste visoke hribe in čez ravni brez konca.« Hitro je povečcrial in je le- gel in je takoj zaspal k 'k 'i- da bi telo omahnilo v smrt ter 'j^asnile nenadoma vse misli. Takrat so se začele hude s«.. nje Jernejeve. Tako je bilo: Ko se je zjutraj vzdramll, jc krčmar napregel in peljala sta se z Jernejem v neznano rne- sto. Tam je čakal Jernej v veli- ki, odljudni krčmi, nato jo po- zvonilo in so ga poklicali in je stopil v železni voz. Črno je bilo v vozu in neprijetno ka- kor po trohnobi je dišalo Tam je sedelo na klopeh mnogo tu- jih ljudi, glasno so se razgo varjali in niso pozdravili Jer- neja; pogledali so ga izpod obr- vi, kakor da je stopil nepokli- can V tujo izbo Jernej le sedel na rob klopi, culo je položil na kolena; voz se je tresel, zabob- nelo je in zaškripalo. Jernej pa se je odkril in se je pokrižal. »Blagoslovi.Bog. to poslednjo pot, v tvoje roke polagam svojo pravico!« »Kam ste namenjeni?« ga je vprašal sosed »Na Dunaj.« Vzdignili so glave, začudeno so gledali Jerneja, njegovo po- nošeno obleko culo na kolenih in škornje na rami. »Počemu na Dunaj?« »Do cesarja.« Tedaj niso več gledali začu- deni, temveč zasmejali so se naglas »Razloži, sosed, razloži svoje zgodbo! In ko je pripovedoval 7.godbo svoie pravice in svoje težke poti. "=di. * Iz starih nogavic in še celih delov sicer ponošenega pulo- verja, ki se ga ne splača parati, bomo naredil krpe. s katerimi bomo prijemale vročo posodo. Take krpe so tudi kaj dobre za loščenje pločevine. Kako pripravimo paradižnike PARADIŽNIKI ZA ZIMO Popolnoma zrele paradižnike umijemo in obrežemo vse, kar je zelenega in nezdravega, jih zrežemo na kose in jih posta- vimo v loncu na štedilnik, da se zmehčajo. Nato paradižnike pretlačimo in zlijemo sok v lo- nec. Na kilogram paradižnikov damo dekagram soli in pustimo sok potem vreti do 20 minut. Natočirno ga v steklenice, ki smo jih prej dobro pomili, na vrh damo malo saliclla in še vroče pokrijemo z v mlačni vo- di namočenim črevesom in po- ložimo v pripravljen prostor, da se parijo. To najbolje pri- pravimo v košari. V njo polo- žimo čez odejo še pernico in ta- ko pustimo, da se steklenice popolnoma ohlade. Tako pi?i- pravljeni sok lahko tudi pije- mo. Da pa steklenice ne bodo popokale, jih položimo ž mokri- mi krpami. SUROVI PARADIŽNIKI Deset kilogramov paradižni- kov očistimo gnilobe, odstrani- mo muho in pecelj, nato pa jih zrežemo na strojčku za meso. Paradižnike osolimo z 10 dkg soli in jim dodamo dekagram saliclla. Tako jih pustimo stati. Po 24 urah jih nslijemo v ste- klenice, na vrh nalijemo malo olja. Steklenice zamašimo z za- maški, ki jih nato zadelamo z voskom. Tako pripravljeni pa- radižniki so zelo dobri. Velike važnosti pa je, da na tak način pripravljeni ohranijo vse hra- nilne vrednosti in se tudi do- bro drže. PARADIŽNIKI IN PAPRIKA Dva kilograma paradižnikov, dva kilograma rdeče paprike, vmes naj bo nekaj pekočih pa- prik, očistimo in zrežemo na strojčku za meso. Dodamo 20 dkg soli in 4 gr salicila. Vse dobro premešamo in naložimo mezgo v dobro očiščene kozar- ce, ki jih pokrijemo z mehur- jem ali s pregamentnim papir- jem ter zavežemo. Mezgo upo- rabljamo za golaž in mesne je- di. Nasvet zo pranje nylona Kadar kupujemo nylon, per- lon ali everglas tkanine, le ma- lokatera od nas ve, kako je tre- ba z njimi ravnati. Ker omenje- no blago zahteva zaradi svojih posebnih kvalitet tudi posebno nego, ne bo odveč nekaj nasve- tov za pranje, šivanje in lika- nje le-teh. Pri šivanju uporabljamo ve- dno le fin. tanek in ne preoster sukanec, kakor tudi temu u- strezno tanko strojno iglo. Ši- vati moramo enakomerno in blaga ne raztegovati. Te vrste tk3nine tudi ne prenesejo izde- lave ali kombinacije z drugim blagom, ker se pri pranju vsa- ko blago drugače skrči, Za pra- nje vzamemo mrzlo ali mlačno vodo. Mila ne smemo uporab- ljati direktno. Najboljše je fino toaletno ali otroško milo, nari- bano in raztopljeno v posodici ko se popolnoma razpusti, ga z mrzlo ali mlačno vodo. Šele denemo v vodo za pranje in jo spenimo kakor »Lux«. Namesto mila smemo uporabiti tudi šam- pon za umivanje las Tkanine ne mencamo, temveč samo sti- skamo, nato pa dobro splak- nemo v mrzli vodi. Sušimo na obešalniku in oblačila že tedaj lepo izravnamo da se izognemo likanju. Ce pa že moramo lika- ti, potem denemo na likalno desko frotir brisačo, da se vtis- njeni vzorec na gladki podlagi ne bi razvlekel. Likalnik naj bo mlačen. Prednost perlona in evergla- sev je kljub pazljivi negi, ki jo zahtevajo v tem, da se ne kr- čijo, ne raztegnejo in so v splošnem mnogo manj občutlji- vi od drugih tkanin. 6 PTUJ 10 AVGUSTA 1956 PHOF. IVAN ARHAR: Po vrhovih Prokletij in ravninah Kosmeta Zdanilo se je, ura pa je še zgodnja. V šotorih nekoliko nirazi, vendar se nam ne da tako kmalu na dan. Pa saj je tudi oblačno precej pusto. — Menda bo četrtek, odpotovali pa smo v torek zjutraj. Živ- ljenje v taborišču je vedno ži- vahnejše, zato meramo končno tudi mi na plan. Razgledujemo se po taborišču in okolici. Res lep pogled na pisane šotore in vrvečo množico. Pravo planin- sko mesto je nastalo. Zadevamo drug ob drugega kakor na pro- menadi, toliko nas je Zamisel zletnih organizatorjev ni bila slaba. Račune jim je zmešalo le preveliko število udeležen- cev. Pa tudi vreme še vedno nekaj grozi. Vrhovi so vsi v oblakih. Onstran Rugorske kli- sure, nekako proti severu, se dviga Hajla, na desno od nje Stedin, še bolj proti Peči pa Maja Rusolija Mi pa smo na drugi strani soteske, pod raz- sežnim Ničinatom in Zutim Kamnom, ki je najvišji v tem predelu Prokletij. Vsi ostali vr- hovi so zadaj, za temi bregovi in stenami, tja do albanske me- je, kjer se začne veriga alban- skih Prokletij. Nimamo še pra- ve predstave o njih, zato nas žene radovednost. Taborišče kaže tudi svoje objektivne slabosti." Vsepovsod Zvočnik se oglaša venomer. To pa nam ni po volji. Navajeni smo v planinah miru in res planin. Vreme kaže nekoliko na bolj^. Zato smo že pred pol- dnevom krenili navkreber, ne- kako na ogled.-Pet nas je: dve Mariborčanki, dva Mariborčana in jaz kot nevtralec. Oni imajo kar tri fotografske aparate, tov. Kovačič je celo mojster svoje stroke, planinskih fotografij. Kmalu smo nad taboriščem, od koder je pogled na taboriščno mesto še lepši. 2e smo pri pr- vem Ničinatskem jezeru. Ni slabo. Nismo sami, ljudi je že vse polno. Na markacije nič ne pazimo, gremo pač tja, Iijer je največ ljudi, na najbližje se- dlo, od koder bo mogoče še razgled na Prokletij e v celoti. Opazimo, da so ljudje razbur- jeni. Menda je nekdo padel v steni. Pod jezerom smo opazo- vali plezalca v nasprotni steni, kako je počasi lezel naprej, po- tem pa se začel umikati. Vide- ti je bilo previsno. Novica je kmalu potrjena. Prokletije so zahtevale svojo žrtev — Slo- venca. Težka mora nam je le- gla na dušo. Reševalci so obve- ščeni, mi pa krenemo naprej, navkreber, proč od nesrečnega mesta Pod sabo zagledamo še drugo Ničinasto jezero, lepše kot prvo. Končno smo na vrhu sedla. Vreme se je nekam zbolj- šalo. Odpre se nam razgled na vse strani, na Prokletije v ce- loti. Ni najboljši a zadovoljiv. Orientiramo se s pomočjo kar- te in turista poznavalca, Ugo- tavljamo vrhove in kujemo načrte za naslednji dan. Zašli smo menda na Sumbardsko planino. Proti zapadu se vleče dolgi greben Ničinata, ki pada v precej strmih stenah nad taborišče, proti vzhodu pa se dviga 2uti Kamen (2522 m), do katerega pa imamo predaleč. Noči se že in za ta dan bo do- volj. Vračamo se po drugI po- ti, mimo drugega Ničinatskega jezera, in ugotovimo, kje smo krenili s pota za Zuti Kamen, Naslednji dan pa je bila pra- va tura. Tudi vreme se je spre- vedrilo. Pot je bila sprva ista kot prejšnji dan. Potem pa nas je dolgo vodila povprek čez prostrane planote, porasle s travo in pokrite s preprogami vsemogočih planinskih rož. Tu pa tam so se še belilo obsežne zaplate snega. Vode je povsod v Prokletijah dovolj in take, da bi si je zaželel tudi v dolini. Orientacija je prav lahka, če- prav sicer pota v glavnem ni- so markirana. Ce ne gre dru- gače, pa pomagajo nasveti pri- jaznih šiptarskih pastii-jev, ki vsepovsod pasejo številne črede ovac. Prišli smo že nK)čno v osrednji del Prokletij in krenili pod Pasjim vrhom na Marijaš (2530 m), verjetno najmarkant- nejši vrh Prokletij. ki je v svo- jem zadnjem delu mogoče po- doben vzponu s Kredarice pre- ko Malega Triglava na Triglav. Nazaj grede pa smo obiskali še Starac (2426 m) od koder je menda najlepši razgled, saj se vidi tudi proti zapadu na Plav- sko jezero in okolico. Zaradi spremembe in ker se je že bližal večer, se nismo vra- čali po isti poti v taborišče, ampak smo se raje spustili v dolino Bjeluhe, ki pripelje na glavno cesto, ki vodi iz Peči preko prelaza Cakar proti Tito- gradu. Tu stoji ena redkih pla- ninskih koč v teh planinskih predelih. Obenem je meja med Črno goro in Kosmetom. V ko- či nas je presenetil s prijaznim pozdravom in hudomušnim po- govorom v nekoliko trdi slo- venščini mlad fant, sekretar skoplj"anskega planinskega dru- štva. Dobro pozna naše kraje, posebno še planine. Res prijet- no srečanje pro naporni turi. Morali pa smo naprej, saj nas je čakalo še 5 km po cesti do Kučišta in vzpon v taborišče (kot prvi večer) Bila je že trda tema. Utrujeni sirip mehanično prestavljali korake, naše misli in čustva pa so doživljala lepo- te preživelega dne. Ob poti so se v strmih stenah neprestano užigale kresnice, pot v tabori- šče pa so nam razsvetljevali slepeči snoji belih, zelenih in rdečih raket; bil je namreč že zadnji večer zleta in predvečer 7. julija, ko praznuje bratska republika Srbija z avtonomno edinico Kosmeta svoj Dan vstaje. Na ta dan naj bi bila tudi glavna zletna slovesnost. Temu primerno je bilo tudi razpoloženje v taborti, posebno pri južnih bratih. Naslednjega dne, v soboto, pa so se naša pota ločila. Mno- gi so že rano zjutraj krenili v dolino, od koder so se odpe- ljali proti Črni gori čez Lovčen na morje Drugi pa so počakali dopoldanske zlethe slovesnosti in se potem po isti poti (Peč— Beograd) vrnili domov. Jaz pa serrv imel še na razpolago čas, dobro voljo, krepke noge in ce- lo denar, saj zapraviti na turah nismo imeli kaj Tudi vreme je bilo vedro. Zvesta spremljeval- ka mi je ostala Mariborčanka Iva — pravzaprav je težko re- či, kdo je bil komu spremlje- valec. Čakal naju je še najvišji vrh Prokletij in Srbije sploh. Djerovica (2656 m), ki pa leži na skrajnem vzhodnem robu gorovja. Zato sva prvi dan po- rabila samo za to, da sva prišla na Pločice, planoto pod vrhom, do koder je sicer najbližji do- stop od Dečanov, mimo samo- stana Visoki Dečani naprej. Na tej planoti so za zletne dni po- stavili nekaj šotorov za preno- čišče. (Se nadaljuje) Itetevni spored za, nedeljo, 12. avgusta 1956 6.00—7.00 pisali spored domačih peš- ca; in nait>evov za prijetno nedeljsko ju- tro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska naooved. 7.00—^7.15 Napoved časa. poročila, vremenska naipoved in obja^va dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7,35 Zabavne melodije. 8,00 Otro- ka predstava — Ante Stanlšič: Afrika- nec (radijska icra). 8,30 .,Vsak eno" (revija narodnih ansamblov in solistov, kt sodelujejo v nasiem radiu).. 9,30 še pomnite, tovaiBi — Mile Pavlin: Zločinstvo. 10,00 Nedeljski simfonični koncert. Wolfgang Amad, Mozart: Uver- tura k operi „Impresarto". Johannes Brahms: Koncert za klavir ta orkester štev. 1 v d-molu —> Manuel de Falla: čarobn? ljubezen, baletna suita. 11,15 Oddala za Benežke Slovence. 11,35 Lah- ka glasba. 12,00 Pogovor s poslušalci. 12,10 Opoldanski glasbeni spored. 13,00 Napoved časa, poročila vremenska na- poved. pregled dnevnega sporeda in Ob- vestila. 13,15 Zabavna glasba, vmes re- klame 13,30 Za na; Zoologija (vre- tenčarji); Učni načrt za višje gimna7i,ie (120 din). Knjige, pri katerih niso na- vedene cene, so še v tisku. iz sebe, najraje bi splazil skozi palice kletke, da bi bil prvi pri njej. Prišla je njegova najljub- ša. V sobo je prišel zdravnik. Podoba je povsem drugačna: vsi mladiči so se poskrili v naj- bolj oddaljene kote, tiščali k pr- sim rjuhice in sovražno kričali: »Uh, uh, uh, uh!« Zdravnika nih- če ne mara. In kako bi ga mo- . gli ljubiti, če tišči v usta ne- okusna zdravila. Nikoli jim ne dovoli, da bi se poigrali s slu- šalko ali kladivcem. Zato ga ne ljubijo. Hoteli so dognati, kaj bo, če komurkoli od mladičev pokaže- jo fotografijo. Ali bo spoznal, kdo je na sliki? Takrat je bila v jaslih opica gamadrilka Kir- ka-Bogatirka. Najprej so ji pokazali fotografijo ljubljene negovalke Zoje. Kirka je z zanimanjem pogle- dal na fotografijo in radostno zacvilil ter stegoval k njej tač- ke, kakor bi jo spoznal. Vendar ni bilo jasno, ali je res poznal svojo Zojo. ali pa se je samo stegoval k zanimivi sliki. Zato so mu namesto te slike pokaza- li portret zdravnika. Kako hit- ro se je spremenil obraz Kirke. Sprva je skočil k sliki, misleč, da je na njej Zoja, ko pa je videl, da to ni povsem Zojin portret, je odskočil in celo za- ahal: »Ah, ah,' ah, ah!...« Por- tret zdravnika so spravili ter mu namesto njega pokazali zo- pet portret Zoje. Kirka se je vzradostil, stegoval se je k por- tretu, celo z ustnicami je za- mlaskal od radosti. Zanimiv je bil mladič: velik, močan in po svoje lep. Zato so ga tudi kli- cali Kirka-Bogatirka. . Ko mu je bilo leto dni, so v pitomniku praznovali njegov rojstni dan Spekli so mu torto. Ljubljena negovalka pa mu je podarila kovinsko vedrce za pesek. Darila se je Kirka zelo razve- selil. Ves dan se ni ločil od ve- drca: vlekel ga je za ročaj in lazil z njim po kletki Slučajno je pogledal v blesteče dno, a tam je zagledal, kakor v ogle- dalu — svoj smrček. Kirka je to zelo zanimalo. Ogledoval se je in spakoval. Ves dan se je zabaval z darilom, celo v snu ga ni izpustil iz rok. Na to vedrce je Kirka zelo pazil: zlomil ga ni, z njim se je igral skora.i pol leta. A to ve- drce je nekako dobila v roke neka druga opica in ga zlomila. Kirka se dolgo ni mogel potoVčf- žiti; ni mogel pozabiti svoje igračke. Iz ruščine prevedla O. P. OBVEŠČAM, da spet obratuje lončarstvo Andrej Hernja v Ptuju, Cankarjeva 14, in, da ] ima na zalogi lončarske izdelke v«eh vrst. Prevzemam vsa na- ročila. — Spre.jmem vajenca. REALITETNA AGENCIJA, po- i slovahiica Ptuj, Krempljeva ulica 8, prodaja več privatnih hiš in posestev v okolici Ma- ; ribora, na Dravskem polju in Slovenskih goricah ter dru- god. Ima več kupcev za hiše v Ptuju in okolici, v bližini Ki- ' dričeve^a in na Dravskem po. Iju. JABOLCNIK prodam. Naslov v . upravi lista. POLgPORTNI OTROŠKI VO- ZIČEK prodam. Njiverce 39, pošta Kidričevo, NEPOKOSENO OTAVO in konjsko opremo za lov pro- dam. Naslov v upravi. TKI KOMPLETNA OKNA — ugodno prodam. Rudolf Ko- ban, Sp. Polskava 13, p. Pra- gersko. SREDNJEVELIKO STISKAL- Novak, Hajndl 17, ixDšta Ve- lika Nedelja. ^JIVE IN TRAVNIK ob želez- niški progi v Rogoznici pro- dam. Vprašajte: Ljutomerska cesta 30. «IRNA USLUŽBENKA iSče prazno sobo v Ptuju. Naslov v upravi. [ZRUVACA ZA KROMPIR — lahko rabljenega — Icupim. Miha Matjašič. Slovenja vas. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre name in tašče MARIJE ZAVEC roj. Podbreznik se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli svoje sožalje. vsem darovalcem cvetja in vsem, ki »o jo spremili na zadnji poti. Posebna hvala tov. Grajfoner za njeno pomoč v maminih ziadnji^h težkih dneh. 2 a 1 a 1oe i: bčerki Marija in Julka ter zet Zofija Avguštin iz Ptivja je padla po stopnicah in si poško- dovala levo nogo; Dragica Ko- vačič, otrok iz Kidričevega si je na kolesu poškodovala nogo; Angela Burg, otrok iz Tržca 42 se je vrezala s koso v desno nogo; Martin Kranjc iz Lešnice 57 se je vrezal s koso v desno nogo; Darko šoštar iz Makol 16 je padel na cesti in si poškodo- val desno nogoj Terezija Bra- tuša iz Goričaka 28 si je s sr- pom ranila levo nogo; Antona Ciglarja iz Kicara 53 sta ponoči napadla in težko poškodovala po glavi in rokah dva moža (glej posebni članek); Veronika Podlepnik iz Podlož 4 je padla in si poškodovala desno nogo; Franc Kokol iz Šturmovca 26 si je pri delu p>oškodoval levo ro- ko; Jože Panikvar, otrok iz Pre- polja 87, si je z žebljem poško- doval nogo; Blauka Milošič, otrok iz Kidričeva 10 se je s kavo poparila po obrazu in pr- sih; Alica Kosi iz Hajndla 18 je padla in si poškodovala des- no nogo in Ala Peče iz Ljublja- ne je padla in si pMjškodovala levo nogo. Vsem imenovanim pacientom ptujske bolnišnice želimo čim- Glavna značilnost osnutka novega zakona o pokojninskem zavarovanju je ukinitev dose- danjih pokojninskih razredov. Kot smo že pisali, uvaja novi zakon kategorije po strokovni usposobljenosti, ki bodo služile kot osnova za pokojnino zava- rovane osebe. Poleg tega pa bo pri določanju višine pokojnine novi zakon upošteval tudi de- lovni staž in višino plače. V deveto kategorijo hodo uvr- ščeni nekvalificirani delavci in pomožni uslužbenci, v osmo polkvalificirani delavci, v sedmo uslužbenci z nižjo, oziroma ne- popolno strokovno izobrazbo, v šesto kvalificirani delavci, v peto uslužbenci s srednjo stro- kovno izobrazbo, v četrto viso- kokvalificirani delavci, v tretjo uslužbenci z visoko strolcovno izobrazbo, v drugo uslužbenci z . najvišjo strokovno izobrazbo in v prvo kategorijo zavarovanci, ki so bili zaposleni na izredno odgovornih položajih. PRIZNANJE STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI Strokovno usposobljenost bo- do koristnikom pokojnin ugoto- vili na osnovi uradnih listin za- varovanca. V primeru, da je zavarovanec te listine (diplo- me, spričevala itd.) izgubil ali da so bile uničene, lahko svojo vtrrkl^nfnrt iivmrtvrthl lenr^f /7/^Ir/*- 28 tudi Z drugima, sredstvu V bodoče Zavod za socialno za- varovanje ne bo imel pravice, da bi razpravljal ali sam odlo- čal o strokovni usposobljenosti, ampak jo bo moral zavarovan- cu priznati na osnovi predlože- nih listin. Višina pokojnine bo odvisna tudi od povprečne plače zava- rovanca. Povprečna plača se bo izračunavala tako, da se bo skupna vsota vseh plač v zad- njih 36 mesecih zaposlitve po- delila s 36. POJASNJEN ROPARSKI UMOR V PTUJU Ob zaključku lista smo zve. deli, da je uspelo varnostnim organom razkriti zverinski umor patra Alojza Goloba iz Ptuja, in sicer, da ga je s sekiro umo- ril minoritski strežnik Janez Mohorko iz Ptuja, ki je po Pri- znanju tudi pokazal, kam je skril sekiro. Pri preiskavi je bilo najdenih tudi 160.000 din, ki jih je vzel v sobi umorje- nega patra Alojza Goloba. Preiskava se nadaljuje. Podrobnosti preiskave bomo opisali v prihodnji številki na- šega lista. K. I N O MESTNI KINO PTUJ Od 10.—12. avgusta ameriški barvni film »Pesmi zlatega Za- hoda«; od 14.—16. avg.. ameri- ški film »Pod okriljem zakona«. Izredne predstave; Od 17.—18. avg ob 16. uri ameriški film »V senci sovra- štva« in 20. avg. ob 18,30 in 20,30. KINO MURETINCI Predstave v sobotah ob 20. uri in nedeljah ob 18. uri. Od 11.—12. avg, ameriški film »Ko žene ljubijo« in od 18,—19. avg. ameriški barvni film »V vrtin- cu«. Za film »V vrtincu« bo predstava v soboto in nedeljo Rodile so: . Repič Otilija, po iestnica. Vitomarci 23 — Fran rija; belan Ana roj. Zelenik, go ;podinja, Spuhlja 80 — Anico ^ar Ljudmila roj. Krabonja rizerska pomočnica, Cvetkovc 7 — Dušana; Bedrač Ana, polj- :ka delavka, Podlehnik 26 - )anila; Maroh Terezija . roj itrelec, gospodinja. Vareja 3t — )anico; Venta Marija roj. Ke- )ar, gospodinja, Vičanci 58 — ^no; '^-"iduk Elizr>"'^ roj. Pro- enjak, gospodinja, Rogoznic« 25 — Draga; Bezjak Ivana roj. Mikša, gospodinja. Strelci 9 — Vladimira. Poročila sta se: Piazovnik Vi- libald (1931), podkovski moj- ster, Ptuj, Ormoška cesta 28 in Emeršič Ana (1936), krojačica, Ptuj, Rajčeva ulica 4. Umrla sta: Zavec Marija roj, : Podbreznik (1872), gospodinja, i Ptuj, Jadranska ulica 5; Golob i Aloiz (1915), duhovnik, Ptuj ] Trg svobode 1. PRIDOBITEV PRAVIC ZA