data classes created by means of subsystem processes are written out. Computer applications which are of high quality and long-term persistent require that most of the time be devoted to the working out of good application concepts which are afterwards follo- wed by program designs. Information system has been built up with the help of computer support in working out of forest management units and regions. A uniform aplica- tion concept as well asa uniform program design within Slovene standards have been worked out. Yet the programming demanded the observing of the specific characteristics in hardware according to forest enterprises. A uniform application conception for Slovenia conditioned the following remarkable benefits: - uniforming of data contents, - uniforming of codes, - uniforming of code records. These benefits enable: - the exchange of data in data carriers, conse- quently, only a single input of source data is required, Oxf.: 903 - a coordinate understanding of the exchan- ged data contents, - the exchange of experiences and solutions among data processors and data designers, - including of different computer technology into data processing. ln order to be successful in the future applica- tion development from the point of view of integra- ted information system in forestry, the following has to be observed: - a datum definition should be considered from the uniform data catalogue, - some data are already available and acces- sible in data carriers, - our data which are of common significance should be pre pared so that they could be available and accessible also to other users. VIRI MIKULIČ, V.: Izdelava načrta informacijskega sistema v gozdarstvu Slovenije, IGLG, Ljubljana 1987. Družbene spremembe in gozdarstvo Nekaj tez o vplivu družbene reforme na gozdarstvo Iztok WINKLER* 1. UVOD Družbena prizadevanja so usmerjena k preseganju sedanje krize in zagotovitvi te- meljev za hitrejši in vsestranski družbeni razvoj. Slovensko družbo hočemo razvijati kot sodobno socialistično samoupravno družbo, del socialistične samoupravne fe- derativne Jugoslavije, ki si prizadeva ujeti korak z materialnim in tehnološkim razvo- jem v svetu, ki bo sposobna ustvarjalno uporabljati in razvijati znanstveno misel in ki bo materialno in duhovno bogatejša, gospodarsko učinkovitejša, bolj demokra- tična in bolj svobodna. Pri materialnem razvoju in pri zagotavlja- nju višje kakovosti življenja nas čaka veliko nalog, zlasti odpravljanje vzrokov in žarišč * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 126 G. V. 3/89 inflacije, hitrejše odpiranje in vključevanje v mednarodno delitev dela, prestrukturira- nje gospodarstva z odgovori na obstoječe tehnološke, ekološke, energetske in druge dileme, hitrejši razvoj ter uveljavljanje do- hodkovne in ustvarjalnostne motivacije kot pogoja za večjo proizvodno in upravljalsko učinkovitost družbe. 2. SPREMINJATA SE POLOŽAJ IN VLOGA GOZDARSTVA Pri tem se nujno spreminjata tudi položaj in vloga gozdarstva. Gozdarstvo ne more ostati zunaj celotnega družbenega dogaja- nja. Ustavna dopolnila sicer ne prinašajo novih specifičnih rešitev za gozdarstvo (če­ prav je bilo v času priprav in razprav tudi nekaj predlogov, da bi gozdarstvo spet vrnili v pristojnost federacije). številne nove ustavne rešitve pa seveda vplivajo tudi na gozdarstvo. Družbena pozornost se inten- zivnejše obrača ne samo k lesnoproizvodni vlogi gozda, ampak tudi k njegovim sploš- nokoristnim vlogam. ln tu smo na prelomni- ci. Razmejiti je treba, kaj je v gozdarstvu podjetništvo, kaj pa so dejavnosti poseb- nega družbenega pomena, s katerimi ne nastopamo na trgu in ne ustvarjamo do- hodka po tržnih zakonitostih. Ta razmejitev je preprosta samo na videz. Načeloma je res mogoče ugotoviti, da so tiste dejavnosti, s katerimi zagotavljamo trajnost gozdov, donosov in vseh drugih vlog gozdov, dejav- nosti posebnega družbenega pomena, vse druge dejavnosti pa morajo delovati po podjetniških načelih. Toda v praksi se te dejavnosti vendarle močno prepletajo, vpli- vajo druga na drugo, opravljajo pa jih pogo- sto isti delavci, medsebojno so tudi mate- rialno pogojene. Zato morajo imeti dejav- nosti posebnega družbenega pomena natančno določen program, trden in tra- jen vir financiranja, ter strog javni in strokovni nadzor. Vse bolj postaja tudi jasno, da moramo v gozdarstvu razmejiti- delovno in finančno - tudi dejavnosti posebnega družbenega pomena na tiste, ki zagotavljajo gozdno reprodukcijo in tiste s prvinami javne go- zdarske službe (odkazilo, urejanje gozdov in podobno). Tudi vir financiranja teh dejav- nosti je oziroma bo moral biti različen. Gozdno reprodukcijo v dobri meri zagotav- ljajo gozdarska podjetja in lastniki gozdov sami, ob družbeni pomoči za uresničevanje nekaterih splošnokoristnih vlog gozdov in ob neposrednih prispevkih drugih uporabni- kov gozda in gozdnega prostora. Javno gozdarsko službo pa mora poleg že našte- tih gmotno podpreti tudi država iz proraču­ na. 3. PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV .. lE TRŽNA PROIZVODNJA Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sor- timentov mora v celoti potekati po pogojih tržnega gospodarstva. Danes ima še veliko obeležij distributivnega gospodarstva, kar se kaže v zaprtosti prodaje v območju ne glede na sposobnost območne predelo- valne industrije, da les kakovostno ovred- noti, pa tudi v t. i. dogovorjenih povprečnih cenah gozdnih lesnih sortimentov in pre- majhni pripravljenosti za večjo diferencia- cije cen gozdnih sortimentov po kakovosti. Delovanje in vpliv trga sta še prešibka ali skoraj neznatna. Preprosto povedano, go- zdarji bodo morali prodajati gozdne lesne sortimente na trgu ne glede na območne ali celo občinske meje pač tistemu, ki bo les lahko najbolje ovrednotil v nadaljnji predelavi ter na trgu in bo zato zanj lahko plačal več. Tržna prodaja gozdnih lesnih sortimentov pa ne pomeni poljubnega po- večevanja njihovih cen, kot mislijo nekateri. Na trgu ni samo prodajalec, ampak tudi kupec. Ta bo lahko izbral prodajalca, zahte- val bo kakovost in postavljal druge pogoje. Veliko bo zahtev, ki jih doslej nismo bili navajeni. Trg bo močno pritisnil na gozdove in gozdarstvo. Ne samo ali predvsem s koli- činskimi zahtevami, ampak predvsem s kakovostnimi. Preusmeritev predelovalne industrije na manjše serije in večjo kakovost izdelkov bo zahtevala tudi mnogo več kako- vostnih gozdnih lesnih sortimentov, to pa zahteva tudi mnogo večja vlaganja v goje- nje gozdov in premišljeno strokovno delo v gozdovih. Gozdarja-ustvarjalca bo torej vrnil nazaj v gozdove. 4. POTREBNA BO VEČJA GOSPODARNOST PROIZVODNJE Gospodarski račun zahteva mnogo bolj gospodarno obnašanje kot doslej. Zlasti to velja za nekatere naložbe (gozdne ceste, centralna skladišča in mehanizacija), kate- rih gospodarnost je vprašljiva in smo jih lahko doslej skrivali v drugih dejavnostih. Ponovno bo treba začeti odločnejšo akcijo za zniževanje proizvodnih stroškov in za zmanjšanje splošnih stroškov v gozdnogo- spodarskih organizacijah. 5. SODOBNEJŠA ORGANIZIRANOST GOZDARSKIH PODJETIJ Podjetništvo zahteva tudi drugačno no- tranjo organiziranost gozdarskih podje- . tij (enovito ozemeljsko obvladovanje vlog G. V. 3/89 127 posebnega družbenega pomena, prilagod- ljivo podjetništvo v izkoriščanju gozdov in v prometu z lesom itd.). Prava tržna prodaja gozdnih lesnih sorti- mentov bo zahtevala tudi drugačno delova- nje prodajnih služb in raziskave tržišča. Vse to je doslej potekalo bolj ali manj rutinsko. 6. NOV POLOŽAJ V ZASEBNEM SEKTORJU GOZDARSTVA Največ vsebinskih in organizacijskih sprememb lahko pričakujemo v zasebnem sektorju gozdarstva. Razmišljanj o tem je že precej, zato zahtevajo temeljito stro- kovno presojo in dialog. Treba pa bi bilo čimprej opredeliti nekaj stalnic (okvirov), ki jih mora upoštevati vsaka nova organizacij- ska rešitev. Mednje sodi predvsem zahteva po ohranitvi skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo, seveda z jasno opredelitvijo, kaj je to. Najkrajše rečeno se mora skupno gospo- darjenje izraziti v skupnem delu in enotni strokovni odgovornosti za vse tiste dejavno- sti, ki jih sedaj zakon o gozdovih opredeljuje kot dejavnosti posebnega družbenega po- mena (enotno gozdnogospodarsko območ­ je, skupno gozdnogospodarsko načrtova­ nje, zbiranje sredstev za gozdno reproduk- cijo in njihovo vlaganje po potrebah ne glede na lastništvo gozdov). Strokovno od- govornost za te dejavnosti mora v vseh gozdovih prevzeti gozdarsko podjetje. Go- zdarsko podjetje pa je treba razbremeniti vseh gozdnopolicijskih nalog. Zato je treba okrepiti nadzorne organe. Gozdni posestnik mora imeti jasno opredeljene pravice in odgovornosti. Poleg sedanjih mora še zlasti prevzeti neposredno ogovornost za realiza- cijo etatov, določenih v gozdnogospodar- skih načrtih. Gozdni posestnik mora biti pri izkoriščanju svojega gozda svoboden, go- zdarska podjetja pa bi morala biti zaintere- sirana za različne oblike dolgoročnega so- delovanja. Promet z gozdnimi lesnimi sorti- manti je treba v skladu z načeli tržnega gospodarstva sprostiti, pri tem pa zagotoviti učinkovit mehanizem za izpopolnjevanje ·finančnih obveznosti do gozdne reproduk- cije in javne gozdarske službe. 128 G. V. 3/89 7. PLANIRANJE OSTAJA POMEMBNO SREDSTVO ZA USMERJANJE RAZVOJA GOZDARSTVA Kaj bo pomenilo tržno gospodarstvo za proces planiranja in gozdnogospodarskega načrtovanja? Menim, da v gozdarskih pod- jetjih ne bo veliko bistvenih sprememb. Res je sicer, da bodo planirala samostojno, vendar pa bo treba planirati tudi dejavnosti posebnega družbenega pomena, pri njiho- vem razvoju pa bo imel plan še vedno pomembno vlogo. Gozdnogospodarski načrti kot strokovna podlaga za kakovostno gospodarjenje z gozdovi sploh in za razvoj dejavnosti po- sebnega družbenega pomena bodo morali biti še bolj kakovostni, čeprav očiščeni ne- potrebnega balasta. 8. DRUGAČEN ODNOS DO JAVNOSTI Med Slovenci se krepi ekološka zavest. Tudi v odnosu do gozda in gozdarstva. Tako smo gozdarji glede rabe gozdov vse bolj pod ostrim očesom javnosti. ln prav je tako. Toda tej javnosti se moramo približe- vati, ji pojasnjevati, svetovati, jo opozarjati, skratka vzgajati, hkrati pa se čim bolj izog- niti napačnim posegom v gozdove. Javnost potrebujemo kot zaveznika tudi v boju proti številnim onesnaževalcem gozdov. 9. ŠIRJEN~.IE DEJAVNOSTI GOZDARSKIH PODJE1.1J Gozdarska podjetja bodo morala veliko bolj kot doslej skrbeti tudi za socialno in delovno varnost svojih delavcev. Pri pri- dobivanju dohodka se ne bodo mogla več zanašati samo na dohodek iz gojenja in izkoriščanja gozdov - torej iz klasičnih go- zdarskih dejavnosti- ampak bodo morala upoštevati tudi širjenje svoje dejavnosti z novimi (alternativnimi) proizvodnimi pro~ grami (kot npr. gojenje čebel, komercialno nabiranje in predelava gozdnih sadežev, kemična predelava stranskih gozdnih pro- izvodov, nekatere oblike mehanske prede~ lave lesnih sortimentov, pridelovanje lesa na nezgodnih površinah itd.). 1 O. ODPIRANJE GOZDARSTVA V SVET Odpiranje v svet je ena izmed zahtev reforme. Kaj to pomeni za gozdarstvo? Načeloma gotovo tudi možnost in potrebo po večjem vključevanju v mednarodno trgoM vino z gozdnimi lesnimi sortimenti. Bistvo odpiranja v svet pa je za gozdarstvo okrep- ljeno mednarodno strokovno sodelova- nje, še posebej skupno iskanje rešitev skupnih gozdarskih problemov, npr. umira- nja gozdov. To sodelovanje se ne sme končati z znanstvenimi stiki, ampak mora zajeti celotno stroko. Tudi glede standardov gozdnih proizvodov se moramo čim hitreje približati Evropi. 11. RAZVOJ DEMOKRATIČNIH ODNOSOV V GOZDARSKIH PODJETJIH Danes veliko govorimo o demokraciji. Prav je tako. Proces demokratizacije je nujni sestavni del procesa družbene preo- brazbe. Ne glavni pa tudi ne nepomembni. Skupaj s procesom materialne preobrazbe družbe in materialnega razvoja sestavlja celovito družbeno preobrazbo. Eno brez drugega ne gre. Toda danes govorimo o procesu demokratizacije še vedno bolj ali manj na globalni družbeni ravni, manj pa o procesu demokratizacije med najširšimi množicami, zlasti med delavci v materialni proizvodnji. Zanje proces demokratizacije ne pomeni samo takega ali drugačnega volilnega sistema, civilno služenje voja- škega roka in podobno, zanje pomeni de- mokratizacija tudi spremembo položaja v procesu proizvodnje, ki bo omogočila resnično odločanje o pogojih in rezulta~ tih svojega dela. Proces demokratizacije mora predvsem sprostiti ustvarjalne moči delavcev na vseh ravneh, zagotoviti spošto- vanje sleherne resnične ustvarjalnosti, sprožiti bogat dialog in neobremenjeno is- kanje. V gozdarskih podjetjih pomeni to tudi bolj jasno in nedvoumno ločevanje pro- cesa upravljanja in procesa vodenja ozi- roma izvrševanja. Z gozdovi upravljajo delavci v gozdarskih podjetjih, lastniki go- zdov in širša družba prek samoupravnih skupnosti za gozdarstvo, neposredno pa so za uresničevanje dogovorjene politike in zastavljenih ciljev odgovorni vodilni stro- kovni delavci. Za uresničevanje teh nalog morajo imeti nedvoumne pristojnosti pa tudi jasno opredeljeno odgovornost. Predvidena zakonodaja o delovnih raz- merjih npr. že bistveno povečuje vpliv po- slovodnega organa na izbiro vodilne stro- kovne ekipe (delavcev s posebnimi paoblaM stili), pa tudi ostalih delavcev ter v disciplin- skih postopkih. 12. ZNANJE IN ZNANOST KOT BISTVENA POGOJA NAPREDKA Veliko govorimo o vlogi znanja in znano- sti pri hitrejšem družbenem razvoju. V praksi pa je uresničevanje teh besed še mnogo prepočasno. Zakaj? Mnogi ponujajo na to vprašanje preprost odgovor. Gospodarska nuja nas še ne sili dovolj k temu, da bi se morali v resnici opreti le na svoje sile in črpati svojo raz- vojno moč predvsem iz znanja in uporabe znanosti. Znanje in znanost morata torej postati resnična gospodarska potreba naših organizacij združenega dela. Danes to še nista povsod in mnogi še vedno menijo, da je lažje po drugih poteh - zlasti z dvigova- njem cen na domačem trgu in brez dela ustva~ati boljše pogoje za obstoj. Kako kratkovidna je tako razmišljanje, nam potr- jujejo izkušnje tistih naših proizvajalcev, ki so se že srečali z neusmiljeno konkurenco na svetovnem trgu, kjer lahko uspeš le, če imaš tehnološko sodobnejše in kakovost- nejše izdelke in če si cenejši od tekmeca. Večina naših proizvajalcev, ki so uspešni na mednarodnem trgu, je že utemeljila svojo proizvodnjo na lastnem znanju, upo- rabi sodobnih tehnologij in raziskovalnih dosežkov. Predvsem zaradi tega imajo komparativne prednost. To tezo potrjujejo - žal na manj ugoden in na manj prijeten način tudi tisti proizvajalci, ki so ob velikih poslovnih ambicijah prehitro pozabili na potrebo po potrebni strokovni in razisko- valni bazi, ki bi lahko prispevala pomemben delež ne samo pri sprejemanju kakovos- tnejših poslovnih odločitev, ampak dolgo- ročno tudi zmanjševala negotovost pri raz- voju proizvodnih tehnologij in same proi- zvodnje. Mnoge med njimi moramo danes reševati s skupnimi prizadevanji celotnega družbenega dela. G. V. 3/89 129 Gozdarstvo nima malo visoko strokovnih kadrov, gotovo pa so mnogi neustrezno zaposleni. Slabo je razvit sistem pošol- skega izobraževanja, zlasti podiplomski študij. Kot smo ocenili na lanskih Gozdar- skih študijskih dnevih, se podiplomsko izo- braževani strokovnjaki tudi v gozdarstvu še niso uveljavili kot potenciali, ki bi bili tesneje vključeni v našo strukturo visokostrokovnih kadrov, še posebej ne v materialni proiz- vodnji. Zaostajanje podiplomskega študija gozdarstva za splošnim razvojem podi- plomskega študija v Sloveniji in njegova premajhna učinkovitost kažejo, da pri nas očitno še niso izpolnjeni vsi temeljni pogoji za uspešen podiplomski študij pri samih kandidatih, v širši družbi in gozdnogospo- darskih organizacijah, pa tudi na fakulteti kot izvajalki študija. Motiv in spodbuda za podiplomski študij sta še vedno pretežno individualna in subjektivna, torej posledica osebnega interesa kandidata in zanimanja, ki je podprto z interesom gozdnogospodar- ske organizacije le pri plačilu šolnine in nekaj drugih ugodnostih. Eden izmed pogojev za to, da bodo znanje in raziskovalni dosežki hitreje in bolje uporabljeni v proizvodni praksi, je tudi obstoj ustreznih raziskovalnih jeder. Že dlje časa se zavzemamo za hitrejše usta- navljanje raziskovalnih enot v organizacijah združenega dela v materialni proizvodnji. Ne samo zato, da bi te deloma neposredno pokrivale raziskovalne potrebe svoje orga- nizacije, ampak da bi bile tudi tisto mesto, ki se je sposobno odzivati na številne po- bude strokovnih služb v organizacijah zdru- ženega dela, hkrati pa biti spodbujevalec njihovega dela in povezovalni člen z dru- gimi raziskovalnimi organizacijami. Akcija za usposobitev dva tisoč novih raziskoval- cev je eden izmed nedvomno ključnih stvar- nih prispevkov k uresničevanju te zamisli. Koliko teh možnosti pa bomo izkoristili? Naivno bi bilo seveda reči, da sta gospo- darska nuja in spodbuda edina vzvoda, ki lahko pospešita ali zavreta prizadevanja in pripravljenost graditi svoj razvoj na lastnem znanju in dosežkih raziskovalne dejavnosti. Na to vpliva še vrsta drugih dejavnikov, ki pa jih premalo poznamo in zato tudi pre- malo vplivamo na njihovo delovanje. Vsaj dva sta po mojem mnenju bistvena: ustre- 130 G. V. 3/89 zna vzgoja mladih ljudi na vseh ravneh in ustreznejša kadrovska politika v orga- nizacijah združenega dela. Prepozno je mladega strokovnjaka šele v proizvodnji prepričevati, da mora stalno izpopolnjevati svoje znanje in svoje delo čim bolj graditi na znanju in uporabi raziskovalnih rezulta- tov. Vse to mu moramo privzgojiti že v mlajših letih, zlasti na vseh stopnjah izobra- ževanja, in kar je še pomembneje, razviti moramo širok krog najrazličnejših oblik zu- naj šolskega dela, ki naj pomaga spodbujati in krepiti ustvarjalne sposobnosti mladih ljudi. Le mlad človek, ki bo pravilno usmer- jen v samoinciativnost in iznajdljivost, bo lahko v odraslih letih v delovni organizaciji zrelo, ustvarjalno in prodorno pripomogel k razvijanju proizvodnega procesa. Drugo vprašanje pa je naša kadrovska politika v gozdnogospodarskih organizaci- jah. Kolikokrat smo se pri kadrovanjih na odgovorne dolžnosti v podjetjih že vprašali, kaj je kandidat storil oziroma je pripravljen in sposoben storiti za pospeševanje inova- cijskih dejavnosti, za uveljavljanje ustvarjal- nega in raziskovalnega dela in podobno. če tega naenkrat še ne moremo storiti pri vseh delavcih, ki vodijo proizvodnjo, pa storimo to za začetek vsaj pri poslovodnih. Rezultati boljšega dela (večjega znanja) v gozdarstvu navadno niso hitro vidni, zato večjega vložka znanja tudi ni mogoče takoj pravilno ovrednotiti. Žal je tako tudi z rezul- tati slabega dela. Prav zaradi tega je treba v gozdarstvu z določeno prisilo zagotoviti kakovost dela in postaviti pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje posameznih del. 13. SODELOVANJE GOZDARSTVA PRI DRUŽBENIH RAZVOJNIH ODLOČITVAH Večkrat slišimo, da smo gozdarji in go- zdarstvo odmaknjeni ali celo odrinjeni od pomembnih družbenih odločitev, celo tistih, ki so neposredno usodne za gozdar- stvo. To je lahko res, vendar pa za to ni razlogov. Glas gozdarstva se mora slišati zlasti pri vseh vprašanjih, ki neposredno zadevajo gozdove (posegi v gozdove in podobno), vendar ne post festum, ampak že v fazah iniciative in priprave. Zlasti je pomembno sodelovanje gozdarstva pri iz- delavi prostorskih delov družbenih planov občin. Tu mora biti gozdarstvo s svojimi strokovnimi pogledi mnogo bolj prodorno. Glas gozdarstva se mora slišati pri vseh uresničitvah načelnih opredelitev v zakono- daji. Pri tem se postavlja vprašanje. ali smo za tako delovanje ustrezno organizirani po območjih in na ravni republike? Ali sta organiziranost in delovanje v dveh povezo- valnih institucijah - samoupravnih intere- snih skupnostih za gozdarstvo in Splošnem združenju gozdarstva zadostna? Po- novno bi morali ovrednotiti in osvežiti delo- vanje naših gozdarskih strokovnih dru- štev, ki so v preteklosti s svojim strokovnim ugledom in argumenti velikokrat odločilno vplivala na družbene odločitve o gozdar- stvu. VIRI 1. Sabadi, R., Prilog idejama za sprovodjenje zakona o šumama u SR Hrvatskoj, šumarski list Oxf.: 321 59, 1985, 3-4. 2. Sabadi, R., Krznar, A., Jakovac, H., Koliko društvena zajednica pridonosi održavanju i kori- šten]u potencijala opcih koristi od šuma, Sumarski list 62, 1988, 5-6. 3. Sabadi, R., Što se može dogoditi, šumarski list 62, 1988, 7-8. 4. Winkler, 1., Temeljne značilnosti medseboj- nih vezi in nesoglasij uporabnikov gozda in gozd- nega prostora, Zb., gozdarstva in lesarstva 30, 1987, s. 35-47. 5. Winkler, 1., Nekatere značilnosti stanja na- daljnjega razvoja gozdarstva z zasebnimi gozdovi v Sloveniji, Gozd. v. 46, 1988, 7-8, s. 309-318. 6. Winkler, 1., Družbenoekonomski vidiki pro- padanja gozdov, referat na posvetovanju Propa- danje šumskih ekosistema, Igman 1988. 7. Winkler, 1., in sod., Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo, Ljubljana 1988. 8. Amandmaji k ustavi SFRJ (od IX-XLVIII), Ur. l. SFRJ, št. 70-932188. 9. Zakon o temeljih sistema družbenega plani- ranja in o družbenem planu Jugoslavije, Ur. 1. SFRJ, št. 76-985/88. 1 o. Zakon o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 77-1021/ 88. 11. Osnutki zakonov o računovodstvu in delov- nih razmerjih, Poročevalec Skupščine SRS 14, 1988, 33. Poskus oblikovanja enotnega obrazca za odkazilo Vid MIKULIČ, * Jože SKUMAVEC** 1. UVOD Odbor za računalništvo pri SZG SR Slo- venije si prizadeva za poenotenje računal­ niško zasnovanih informacijskih sistemov v gozdarstvu, ki naj bi bili med seboj tako povezani, da bi bile z enkratnim vnosom izvirnih podatkov zagotovljene informacije uporabnikom v skladu z njihovimi potreba- mi. To pa je še bolJ pomembno v času, ko se uporaba osebnih računalnikov hitro širi. Kajti prav osebni računalniki nam pri načrt­ nem vključevanju v prakso lahko porušijo enotni informacijski sistem v sami delovni organizaciji in kmalu lahko zaidemo v ))pre- * V. M., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU "'* J. S., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Bled, 64260 Bled, Ljubljanska 19, YU dalčno« organizacijo in obravnavo podat- kov, kar pa po izkušnjah informacijsko raz- vitih dežel ne daje dobrih rezultatov. Zato je tudi v bodoče treba v gozdnih gospodar- stvih zagotoviti beleženje in dopolnjevanje podatkov v računalniku delovne organizaci- je. torej v skupno informacijsko bazo. Le tako bo omogočena stalna ažurnost infor- macijskega sistema in preprečeno podvaja- nje podatkov in informacij. Da pa bi bila zbirka podatkov čim bolj enotna tudi med gozdnimi gospodarstvi, je odbor za računal­ ništvo predlagal oblikovanje enotnega obrazca za evidentiranje odkazila. Kolikšne pa so težnje po enotnosti v panogi, pove dejstvo, da smo samo za zbiranje praznih obrazcev vseh gozdnih gospodarstev po- trebovali eno leto. V prispevku podajava predlog novega, enotnega obrazca za odkazilo. Zahvalju- G. V. 3189 131