STATISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, MAREC 2010 št. 54/XXXII ISSN 1408-3272 laiMNDK^M ^ STATISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE -. -.-■■_.„ Sedež društva: Statistično društvo Slovenije, Vožarski pot 12, 1000 LJUBLJANA, marec 2010 ST. 54/XXXII ljubljana - Slovenija tel.: (01) 2415100, fax.: (01) 24153 44 ISSN 1408-3272 VSEBINA Statistika in informacijska tehnologija.............................................................................................. 3 Sliki na platnicah (Andrej Blejec)..................................................................................................... 4 Skupščina Zapisnik 17. redne skupščine Statističnega društva Slovenije..............................................................................................................S Aktualno Sprememba statistične definicije prebivalstva (Barica Razpotnik)..................................................................................................9 Integracija Centralnega Registra prebivalstva z viri (Silvo Režek)................................................................................................14 Interaktivni statistični atlas Slovenije (Katja Šnuderl)..........................................................................................................................................19 Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti 2010 (Katja Rutar)................................................................26 Izobraževanje Elektronska knjiga Statistična analiza podatkov s programoma Excel 2003 in R (Damijana Kastelec)..................................................................................................................................................................................................................................................28 Sodobni statistični pristopi (Anuška Ferligoj)......................................................................................................................................................................29 Mednarodna družboslovna metodološka poletna šola v Ljubljani (Samo Kropivnik)........................................31 Dva mednarodna tečaja iz anketne metodologije v Ljubljani (Katja Rutar)......................................................................33 Raziskujemo Zasnova in strategija diseminacije statističnih podatkov preko interneta (Mojca Zlobec)............. 3S Revija Metodološki zvezki v letu 2009 (Anuška Ferligoj)................................................................ 38 Mednarodno Izpopolnjevanje na Švedskem statističnem uradu (Petra Mohorčič Peternelj).............................. 40 Tretji svetovni forum OECD o statistiki, znanju in politiki (Ida Repovž Grabnar)........................... 42 Vloga statistik, analiz in napovedi pri obvladovanju globalne ekonomske krize - Statistični dnevi 2009 (Mojca Noč Razinger)................................................................................... 43 Mednarodne konference s področja odkrivanja zakonitosti med podatki (data mining) v Sloveniji (Nada Lavrač).................................................................................................................. 46 Strokovna posvetovanja Konferenca UseR! 2009 v Rennesu (Matjaž Jeran in Katarina Košmelj)...................................... 48 Štirinajsto srečanje mladih statistikov (Rok Platinovšek)................................................................ 49 Napovedujemo Mednarodna konferenca učiteljev statistike (Andrej Blejec)........................................................... S1 Zanimivosti in kratke novice......................................................................................................... S3 Glavna urednica: Odgovorni urednik: Uredništvo: Urednica spletne strani: Predsedniki sekcij: Lektorica: Tehnična redakcija: Oblikovanje: Tisk: Naslovnica: Fotografije: Naklada: mag. Katja Rutar dr. Andrej Blejec, predsednik Statističnega društva Slovenije člani Izvršnega odbora: mag. Eva Belak, dr. Anuška Ferligoj, Bogdan Grmek, dr. Valentina Hlebec, dr. Damijana Kastelec, dr. Irena Ograjenšek, Razinger in Borislav Tkačik Irena Vipavc Brvar Sekcija za statistično izobraževanje: dr. Andrej Blejec Sekcija za statistično terminologijo: Jaro Lajovic Sekcija za teoretična vprašanja statistike: dr. Mihael Perman Sekcija za uradno statistiko: Tomaž Banovec Sekcija za odkrivanje znanja: dr. Nada Lavrač Sekcija za izdajateljsko-založniško dejavnost: dr. Anton Kramberger Darja Butina Peter Zoubek Slavka Slokar Statistični urad Republike Slovenije dr. Andrej Blejec Foto arhivi SDS, SURS in IBMI 2S0 izvodov dr. Mojca Noč ISSN 1408-3272 SEDEŽ DRUŠTVA: Statistično društvo Slovenije Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana Tel.: 01 241S 100 http://www.stat-d.si AVTORJEM PRISPEVKOV: Vabimo vas k sodelovanju pri oblikovanju našega društvenega glasila. Zaželeno je, da prispevke pošljete po elektronski pošti. Prosimo tudi za fotografije, s katerimi bomo ilustrirali prispevke in popestrili bilten. Besedila bomo lektorirali, avtorjem v pregled pa poslali le v primeru večjih posegov. V tem primeru pričakujemo avtorjev odgovor v petih dneh, sicer bomo upoštevali, da se avtor s spremembami strinja. Bilten izhaja enkrat letno, vendar le, če je dovolj prispevkov. Zato avtorje prijazno vabimo, da strokovne in aktualne prispevke, zapise o udeležbah na različnih strokovnih dogodkih, napovedi ali druge zanimivosti, ki se vam zdijo vredni za objavo in za informiranje statistične javnosti, sproti pošiljate uredništvu. Le tako jih bomo zanesljivo uvrstili v bilten in s tem ohranili v trajnem spominu ter pripomogli k izpolnjevanju poslanstva društva. Prispevke pošljite eni od urednic, predsedniku, članu izvršnega odbora, ki vam je najbližji, ali pa predsedniku sekcije, katero bi vaše sporočilo vsebinsko zadevalo. Ne pozabite tudi na pošiljanje sporočil za našo spletno stran. Naši naslovi elektronske pošte so: Katja.Rutar@gov.si, Andrej.Blejec@nib.si, Irena.Vipavc@fdv.uni-lj.si, Eva.Belak@gov.si, Anuska.Ferligoj@fdv-uni-lj.si, Damijana.Kastelec@bf.uni-lj.si, Mojca.Noc@gov.si, Irena.Ograjensek@ef.uni-lj.si, Bogdan.Grmek@gov.si, Mihael@valjhun.fmf.uni-lj.si (Mihael Perman), Anton.Kramberger@fdv.uni-lj.si, Nada.Lavrac@ijs.si, Tomaz.Banovec@siol.net, Jaro.Lajovic@mf.uni-lj.si STATISTIKA IN INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA V tej številki biltena smo veliko prostora namenili povezavi statistike z informacijsko tehnologijo. V biltenu so npr. prispevki o posodobitvi Centralnega registra prebivalstva z drugimi viri, interaktivnem statističnem atlasu, elektronski knjigi o statistični analizi podatkov, izkazovanju statističnih podatkov preko interneta, registrskem popisu prebivalstva v naslednjem letu in slovenskem orodju za izdelavo spletnih anket. Večina prispevkov v biltenu se zaključi s stavkom, da je več informacij o predstavljeni temi mogoče najti na posebnem spletnem naslovu. Tak zaključek je mogoče celo odveč, saj je že skoraj samoumevno, da ima vsak večji in manjši projekt svoje mesto na spletu. Danes se zbiranje podatkov običajno začne z vpisom iskanega pojma v spletni iskalnik. S tem načinom sem si pomagala tudi pri ugotavljanju, ali je v slovenščini bolj razširjena raba izraza "spletni brskalnik" ali "spletni iskalnik". Ob prvem izrazu se je pojavila frekvenca približno 0,7 milijona zadetkov, ob drugem približno 3,6 milijona zadetkov in moja izbira izraza bo kmalu še malo izboljšala statistiko v prid drugemu izrazu, saj ima tudi ta bilten svoje mesto na svetovnem spletu. Z iskanjem povezave med pojmoma statistika in informacijska tehnologija v različnih jezikih na spletu nisem bila najbolj zadovoljna. Če odmislim zadetek, da se Iraški državni statistični urad v angleščini imenuje "Central organization for statistics and information technology", je ostalih mnogo milijonov zadetkov bolj povezanih s statistiko o informacijski tehnologiji ali pa samo z enim izmed obeh pojmov, kar me tokrat ni zanimalo. Ena izmed možnih razlag za nezadovoljstvo z najdenim je, da sem si za raziskovanje vzela premalo časa, druga, da rešitve za vse probleme le ni mogoče najti s spletnimi iskalniki. Pri raziskovanju ogromnih količin podatkov, ki so postavljene na svetovni splet, uporabniki interneta gotovo nismo najbolj potrpežljivi. Uporabniku bolj prijazne informacijsko-tehnološke rešitve nas prej pritegnejo kot manj prijazne rešitve. Oblika predstavitve podatkov pri marsikaterem raziskovanju prevlada nad vsebino. Težko razumljive tabele kar spregledamo. Po potrebi smo celo pripravljeni zamenjati raziskovalni problem oz. ga prilagoditi obstoječim podatkom. Bolj inovativen raziskovalec bi raziskovanje povezave med statistiko in informacijsko tehnologijo mogoče nadaljeval s pojmom družboslovna informatika, kar je nekaj vsaj malo sorodnega. Ampak za ta ali kak podoben miselni preskok je potrebno že dobro poznavanje področja ali vsaj dobra (izrazoslovna) domišljija. Obljubljeni so tudi spletni pripomočki, ki bodo sposobni takih miselnih preskokov. Zdi se mi, da na začetku omenjeni prispevki kažejo na zavedanje teh dejstev tudi pri slovenskih ustvarjalcih statistik. Lahko da se zgledujemo predvsem po dobrih zgledih iz tujine, kar je tudi v redu. Mogoče boste ob prebiranju prispevkov dobili občutek, da smo še bolj na začetku te poti, a - začeli smo pa le! V biltenu je še mnogo drugih branja vrednih prispevkov in novic o dogajanju na področju statistike v preteklih dvanajstih mesecih. Da bo v naslednji številki nabor tem še širši, vabljeni k predstavitvi novosti z vašega področja v Biltenu! Katja Rutar SLIKI NA PLATNICAH dr. Andrej Blejec Nacionalni inštitut za biologijo Pri opazovanju sveta se pogosto srečamo z vzorci prostorsko določenih podatkov. Pogled v zvezdno nebo razkrije mrežo zvezd, cvetoč travnik pokaže skupke cvetov iste barve, prve dežne kaplje ustvarijo vzorec na tlaku. Prostorsko razporeditev kakega pojava radi narišemo kot množico točk v ravnini. Taka razporeditev nekega pojava je prikazana na naslovni strani. Ljudje nehote na taki sliki najdemo podvzorce in skupke, ki se nam zdijo znani. Morda bo kdo na sliki našel kakšno verigo točk ali pa ga bo kateri podvzorec spominjal na ozvezdje Kasiopeje. Pri analizi prostorsko razporejenih podatkov se pogosto sprašujemo, ali so točke razporejene povsem slučajno, neodvisno druga od druge, ali pa so morda združene v skupke ali kako drugače urejene. Za ovrednotenje prostorske razporeditve in ugotavljanje gostote točk si lahko pomagamo tako, da prostor z mrežo razdelimo v manjša polja. S slučajnim izborom jih izberemo le nekaj in v njih pike preštejemo. Tako mrežo in izbor polj (svetlo modro), v katerih so z rdečim krogcem označene točke, ki spadajo v izbor, prikazuje slika na zadnji strani. V našem primeru poznamo lego vseh pik, povsem enako pa bi lahko ovrednotili neki neznan pojav, ki bi ga raziskali le v izbranih poljih. Iz podatkov o številu pik v poljih bi lahko ocenili povprečno število pik v posameznem polju in s tem prostorsko gostoto pojava. Kaj pa lega pik? Če so pike razporejene neodvisno druga od druge, je število točk v posameznem polju porazdeljeno po Poissonovi porazdelitvi. Pri tej porazdelitvi je povprečno število pik enako varianci števila pik. V našem primeru sta izračunani vrednosti zelo blizu, tako da bi tudi za navidez povezan vzorec pik težko rekli, da ni slučajen. V takem primeru velja tudi logaritemska zveza med povprečno gostoto pojava in deležem praznih polj. Dovolj je, da preštejemo prazna polja, pa lahko iz deleža teh polj ocenimo gostoto pojava. Tudi tako ocenjena gostota je v našem primeru blizu prej ocenjenemu povprečju. Zamislimo si še, da je pojav tak, da nekako pritegne druge. Vsi, ki nabirajo gobe, vedo, da je okoli najdene gobe vredno preveriti, če ni blizu še kakšna. Denimo, da bi se v našem vzorcu pik vsaki piki v bližini pridružila še ena. V izbranih poljih bi tako našteli tudi do dvakrat več pik, število praznih polj pa se ne bi spremenilo. Razpon števila točk v poljih bi bil dvakrat večji. S tem bi se povprečje podvojilo, varianca pa bi bila kar štirikrat večja. Varianca, ki je večja od povprečja, je tako znak za gručasto razporeditev pojava. Če si zamislimo še pojav, ki nekako odbija druge, pridemo do enakomerne razporeditve (npr. drevesa v sadovnjaku), pri kateri pa je varianca manjša od povprečnega števila točk v polju. SKUPSCINA STATISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE VOŽARSKI POT 12, LJUBLJANA Z A P I S N I K 17. redne skupščine Statističnega društva Slovenije, ki je potekala 2S. marca 2009 od 16.30 do 18.30 ure v sejni sobi Statističnega urada RS na Vožarskem potu v Ljubljani. Prisotni člani: Margareta Ahačič, Tomaž Banovec, Zenel Batagelj, Andrej Blejec, Irena Vipavc Brvar, Anuška Ferligoj, Bogdan Grmek, Janez Jug, Franta Komel, Katarina Košmelj, Irena Križman, Stane Marn, Mojca Noč Razinger, Andreja Poredoš, Borut Pretnar, Alenka Rismal, Katja Rutar, Janez Stare, Vasja Vehovar. Skupščino Statističnega društva Slovenije je s pozdravnim nagovorom otvoril predsednik društva, dr. Andrej Blejec, ter predstavil uvodno predavanje in dnevni red skupščine: 1. Predavanje Zenela Batagelja "Anketna metodologija in volitve". 2. Otvoritev skupščine in izvolitev delovnih organov skupščine. 3. Poročila predsednika in nadzornega odbora. 4. Poročilo o konferencah: Applied Statistics 2008, Radenci 2008, Mladi statistiki 2008. 5. Obravnava finančnega poročila za leto 2008. 6. Razprava o poročilih. 7. Splošna razprava in sprejem sklepov skupščine. 8. Predlog za spremembo višine članarine. 9. Razno. Zenel Batagelj je v predstavitvi področja anketne metodologije za potrebe napovedovanja volilnih rezultatov najprej predstavil nekatere manj znane vplive na rezultate (pred)volilnih mnenjskih raziskav, ki vplivajo na to, da ankete pogosto ne uspejo napovedati pravega vrstnega reda strank ali kandidatov za različne položaje. Take vplive predstavljajo dejstva, da specifična vsebina ankete vpliva na pripravljenost za sodelovanje v anketi, enako velja za omembo naročnika oz. izvajalca zbiranja podatkov; v obdobju, ko ni več dovoljeno anketiranje, se pogosto zgodijo pomembni relevantni (medijski) dogodki (ki so sestavni del predvolilnih kampanj), nezanemarljivo pa je tudi število dni anketiranja in vztrajanje pri prošnji za sodelovanje. Posebna zgodba so vzporedne volitve, ki so v primerjavi z uporabno vrednostjo (rezultati so uporabni skoraj samo pol ure v času od zaprtja volišč do objave prvih seštevkov volilnih glasov) zelo drage (terensko anketiranje na različnih koncih države in sprotno prenašanje podatkov analitikom). Imajo pa večjo raziskovalno vrednost, saj zberejo v povezavi Ad I) z voljeno stranko ali kandidatom tudi nekaj podatkov o volivcih. S temi podatki se da marsikaj pojasniti ob morebitnem pojavu preobratov. Na koncu predavanja je predstavil še lanski predvolilni poskus podjetja Valicon, pri katerem so kombinirali preko spleta zbrane podatke še z mnogimi drugimi viri podatkov. S takimi poskusi razvijajo anketno-metodološko infrastrukturo, ki jo je mogoče uporabiti tudi pri drugih projektih. Ad 2) Predsednik društva je predlagal kandidate za delovne organe skupščine: Delovno predsedstvo: dr. Janez Stare (predsednik), dr. Mojca Noč Razinger in Irena Vipave Brvar. Zapisnikarica: mag. Katja Rutar. Overovatelja zapisnika: dr. Katarina Košmelj in mag. Stane Marn. Sklep: Delovni organi skupščine so bili soglasno potrjeni. Ad 3) in 4) Ker je bila večina dogodkov društva v letu 2008 predstavljena že na novembrski skupščini v Radencih in so poročila objavljena tudi v Biltenu statističnega društva, se je predsednik osredotočil na poročila o delu sekcij. Jaro Lajovic, predsednik sekcije za statistično terminologijo, ki v zadnjem času predvsem svetuje pri ad-hoc terminoloških vprašanjih, predlaga ustanovitev t.i. terminološkega strokovnega sveta, ki bi moral začeti z bolj sistematičnim delovanjem na tem področju. Predsednica sekcije za odkrivanje znanja dr. Nada Lavrač je v poročilu predstavila kar intenzivno delo v okviru te sekcije, vendar deluje na tem področju predvsem v sodelovanju z ne-člani statističnega društva. Predsednik sekcije za uradno statistiko Tomaž Banovec je dal v razmislek ukinitev te sekcije, saj poteka intenzivno delo oz. razvoj uradne statistike v okviru statističnega sveta in področnih sosvetov, kamor so vključeni mnogi člani društva; v okviru evropskega statističnega sistema in v okviru drugih mednarodnih organizacij. Sekcija znotraj statističnega društva k temu težko kaj pripomore. O sekciji za teoretična vprašanja statistike (dr. Perman) ni bilo napisanega poročila, vendar potekajo na Inštitutu za biomedicinsko informatiko (IBMI, dr. Stare) redna mesečna teoretsko-statistična predavanja, ki jih lahko štejemo za dejavnost sekcije za teoretična vprašanja. Podobno je z izdajateljsko-založniško sekcijo (dr. Kramberger), za katero tudi ni letnega poročila, sta bili pa tudi pod okriljem statističnega društva v letu 2008 izdani dve številki Metodoloških zvezkov in društveni Bilten. Pod dejavnost sekcije za statistično izobraževanje (dr. Blejec) lahko štejemo tri redne letne konference (Uporabna statistika, Statistični dnevi in Srečanje mladih statistikov) in že intenzivne priprave na organizacijo mednarodne konference o poučevanju statistike (ICOTS), ki bo leta 2010 v Ljubljani. Predsednik je poročilo zaključil z načrti za leto 2009 in 2010. Za konferenco Uporabna statistika so že potrjeni vabljeni predavatelji in je izdelan reklamni listič, ki naj ga pomagamo razširjati tudi člani društva. Srečanje mladih statistikov bo v letu 2009 potekalo v Italiji. Tema statističnih dni v Radencih bo gospodarska kriza in/ali trajnostni razvoj. Pri programu mednarodne konference ICOTS pa bo intenzivno sodelovalo več članov društva (dr. Blejec, dr. Ferligoj, dr. Ograjenšek, dr. Stare, mag. Križman, dr. Bavdaž). Predsednica nadzornega odbora Katarina Košmelj je povedala, da je nadzorni odbor pregledal finančno poslovanje društva in da le-to poteka v skladu s pravili. Tajnik društva Bogdan Grmek je predstavil poročilo o finančnem poslovanju društva v letu 2008. V tem obdobju je imelo društvo 30.168 evrov prihodkov in 34.197 evrov odhodkov. Večina finančnega prometa je povezana z organizacijo konferenc. Trenutno stanje na računu društva je 9.S24 evrov. Iz donacij od dohodnine je društvo v letu 2008 pridobilo okrog 4S0 evrov. V letu 2008 je bil odpisan star dolg S.100 evrov, povezan s prodajo terminološkega slovarja. Sklep: Prisotni so soglasno sprejeli finančno poročilo. V povezavi z delom sekcij je bilo predlagano, da sekcijo za teoretična vprašanja prevzame dr. Stare, saj v okviru predavanj na IBMI trenutno največ dela na tem področju. Sekcija za uradno statistiko je med novejšimi sekcijami, zato je smiselno, da ostane. Sekcijo za publicistiko je smiselno preimenovati v izdajateljsko-založniško sekcijo, kar je skladno z dejavnostmi po Standardni klasifikaciji dejavnosti in širše od dosedanjega izraza. V zvezi s terminološko sekcijo pa se izvršnemu odboru da nalogo, da predlaga kak ukrep za oživitev delovanja te nekoč (predvsem po zaslugi Blaženke Košmelj) zelo dejavne sekcije. Delovanje sekcij je odslikava delovanja na področju statistike v Sloveniji. Sklep: Prisotni so soglasno sprejeli poročili predsednika in nadzornega odbora. Irena Tršinar bi rada na sedež društva posredovala arhiv Statističnega društva, ki ga je do sedaj hranila v prostorih Ministrstva za notranje zadeve. IBMI bi to gradivo lahko skeniral. Dr. Staretu in dr. Ferligojevi se izteče mandat predstavnikov Statističnega društva v statističnem svetu. Prisotni so ista člana predlagali za še en mandat. Na spletni strani je potrebno urediti sistem za prijavo v društvo. V društvo je treba povabiti študente podiplomskega študija statistike. Sklep: Izvršni odbor naj do septembra vodji sekcije za terminologijo predlaga ustanovitev terminološke komisije oz. najde kako drugo rešitev za oživitev dela na področju statistične terminologije. Trenutna višina članarine - 10,43 evrov oz. 6,26 evrov za študente - je še posledica preračuna Ad S) Ad 6) Ad27) Ad 8) višine članarine iz tolarjev v evre. Dve leti po tem prehodu predlagamo zaokrožitev zneskov na (najbližjo) celo številko, saj to ne predstavlja omembe vrednega upada prihodkov društva. Sklep: Višina članarine je od leta 2009 naprej 10 evrov za zaposlene osebe in 6 evrov za študente in upokojence. Ad 9) Teme za razpravo so bile izčrpane že pri predhodnih točkah. Overovatelja zapisnika: Predsednik delovnega predsedstva: dr. Katarina Košmelj dr. Janez Stare mag. Stane Marn Zapisala: Katja Rutar Opomba uredništva: Poročila iz prilog, ki so sestavni del zapisnika, so na voljo pri tajniku društva. AKTUALNO SPREMEMBA STATISTIČNE DEFINICIJE PREBIVALSTVA Barica Razpotnik Statistični urad Republike Slovenije Statistika prebivalstva je eno uporabnikom najzanimivejših in najrazumljivejših statističnih področij. Podatek o številu prebivalcev je eden najpogosteje iskanih in uporabljanih statističnih podatkov. Gre za enega najosnovnejših podatkov o vsaki regiji, občini, lokalni skupnosti (Oblak Flander, 2008). Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je 30. aprila 2009 prvič kot uradne objavil podatke o prebivalstvu Slovenije po spremenjeni statistični definiciji prebivalstva, in sicer po stanju 31. decembra 2008. Hkrati so bili informativno objavljeni tudi podatki po stanju 31. decembra 2007, kasneje pa tudi preračuni za celotno leto 2008. Cilj spremembe metodologije na vsakem statističnem področju mora biti izboljšanje kakovosti prikazanih podatkov, ki ustrezajo potrebam uporabnikov. Prikaz podatkov o dejanskem prebivalstvu Slovenije, ki služijo vsem zgoraj omenjenim namenom, ter mednarodna primerljivost podatkov sta dva bistvena namena uvedbe spremenjene statistične definicije prebivalstva Slovenije. Viri podatkov o prebivalstvu Statistična definicija prebivalstva Slovenije je od začetka statističnih raziskovanj o prebivalstvu doživela precej sprememb. Pred uvedbo Centralnega registra prebivalstva (CRP) kot vira podatkov za raziskovanja o prebivalstvu leta 198S so bili natančni le podatki ob popisih, ostalo pa so bile bolj ali manj natančne ocene (Statistični letopis, 2008). Pri tem so se tudi popisne definicije prebivalstva nekoliko spreminjale. Kakovost administrativnih virov za raziskovanje o prebivalstvu se je v zadnjih letih zelo izboljšala. Vir podatkov o državljanih Republike Slovenije v individualni obliki je od leta 1986 dalje CRP, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Podatke o tujcih je SURS v preteklosti prevzemal iz različnih virov v okviru MNZ: sprva v agregirani obliki, nato v individualni obliki iz Baze tujcev ter od leta 2007 naprej iz Registra tujcev (vse v okviru Direktorata za upravne notranje zadeve). Leta 2008 se je CRP integriral z vsemi svojimi viri, vključno z Registrom tujcev in tako so od tretjega četrtletja dalje v njem tudi individualni podatki o tujcih (o tem govori naslednji prispevek v biltenu). CRP danes predstavlja enoten vir za raziskovanja o prebivalstvu Slovenije. Predhodne statistične definicije prebivalstva Pred osamosvojitvijo Slovenije so bili v številu prebivalcev upoštevani vsi, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. To so bili državljani tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), torej tako državljani Slovenije kot državljani drugih jugoslovanskih republik. Po 2S. juniju 1991 so v številu prebivalcev upoštevani državljani Republike Slovenije (RS) s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji ter osebe, ki so bile do 2S. junija 1991 državljani SFRJ in so imele takrat prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, a niso pridobile državljanstva RS ali državljanstva druge države. Leta 1996 je bil v Sloveniji objavljen predlog nove statistične definicije prebivalstva Slovenije (Šircelj in Tršinar, 1996), usklajen s takrat veljavnimi mednarodnimi priporočili, ki so se osredotočala na t.i. dejansko prebivališče osebe. SURS je podatke o prebivalstvu od leta 199S pripravljal po definiciji prebivalstva, ki je bila le delno usklajena s tem predlogom, saj niso bili na voljo individualni podatki o tujcih. Med prebivalce niso bili šteti državljani RS, ki so imeli v Sloveniji sicer prijavljeno stalno prebivališče, a so prijavili začasno odsotnost iz Slovenije za več kot tri mesece, pač pa so bili med prebivalce šteti tudi tujci s prijavljenim stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Dolžina bivanja v Sloveniji ni bila pomembna. Osebe, ki so imele hkrati prijavljeno stalno in začasno prebivališče, so bile med prebivalstvo štete na naslovu stalnega prebivališča. Spremenjena statistična definicija prebivalstva Slovenije, objavljena leta 2008 Leta 200S so bili viri že ustrezni za pripravo podatkov po nacionalno sprejeti definiciji prebivalstva iz leta 1996. V tem času pa je Evropska komisija za učinkovito izvajanje migracijskih politik in zaradi s tem povezanih potreb po usklajenih in kakovostnih statističnih podatkih na ravni Evropske unije (EU) začela s pripravami predloga uredbe o selitvah in mednarodni zaščiti (v nadaljevanju Uredba o selitvah). Le-ta naj bi predstavljala standard za to statistično področje za države članice EU. Uredba o selitvah je začela veljati konec julija 2007, države članice EU so jo začele postopoma uveljavljati v nacionalnih statistikah v podatkih za leto 2008. Uredba o selitvah je usklajena z mednarodnimi priporočili, ki kot kriterij za določitev običajnega prebivališča določajo dejansko ali nameravano prebivanje v državi/drugi prostorski enoti eno leto ali več. V letu 2008 je SURS skladno s predlogom o spremembi definicije prebivalstva Slovenije iz leta 1996 in skladno z Uredbo o selitvah (upoštevana modaliteta namena prebivanja) pripravil predlog nove statistične definicije prebivalstva. Tako so bili izpolnjeni osnovni pogoji za statistično spremljanje selitev in števila prebivalcev na ravni države in nižjih teritorialnih ravni. Hkrati je to omogočilo zagotavljanje mednarodno primerljivih podatkov o prebivalstvu. Glavna sprememba, ki jo je prinesla nova statistična definicija prebivalstva Slovenije, je kriterij dolžine dejanskega ali nameravanega prebivanja v Sloveniji, ki mora trajati najmanj eno leto. Po prejšnji definiciji so bile namreč osebe vključene med prebivalstvo takoj ob prijavi prebivališča, torej ne glede na trajanje veljavnosti te prijave. Nova definicija loči osebe, ki v Sloveniji dejansko prebivajo eno leto ali več, ter osebe, ki imajo namen prebivati v Sloveniji eno leto ali več. O namenu trajanja prebivanja se sklepa iz vrste prijavljenega prebivališča: osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, so med prebivalce Slovenije štete takoj (torej ob prijavi prebivališča), osebe, ki imajo prijavljeno začasno prebivališče pa so med prebivalce štete, ko skupno trajanje veljavnosti prijave začasnega prebivališča doseže eno leto ali več. Med prebivalce Slovenije so štete tudi osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno prebivališče in so na upravni enoti prijavile začasno odsotnost iz Slovenije, vendar le eno leto po odhodu. Osebe so štete med prebivalce na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča. Pri osebah, ki imajo v Sloveniji prijavljeno tako stalno kot začasno prebivališče, se kot običajno prebivališče šteje začasno, če je veljavnost prijave (ali skupno trajanje veljavnosti prijav) najmanj eno leto in je datum prijave tega prebivališča isti ali kasnejši kot datum prijave stalnega prebivališča. S spremenjeno definicija prebivalstva sta bili opredeljeni novi prebivalstveni skupini: državljani RS, prebivalci Slovenije, ter tujci, prebivalci Slovenije. Posledice spremembe statistične definicije prebivalstva a) Zmanjšanje števila prebivalcev Najopaznejša razlika med staro in novo statistično definicijo prebivalstva Slovenije je v manjšem številu prebivalcev. Slovenija je imela 31. decembra 2008 po stari definiciji 2.056.794 prebivalcev, po novi pa 2.032.362. Zaradi spremembe definicije je število prebivalcev torej upadlo za 1,2 %. Tu gre predvsem za izločitev tistih oseb iz prebivalstva Slovenije, ki ne ustrezajo pogoju dejanskega ali nameravanega prebivanja v Sloveniji eno leto ali več, večinoma tujcev. Takšnih oseb je bilo 31. decembra 2008 26.755, od tega je bilo 99,3 % tujih državljanov. Največji delež upada števila prebivalcev so predstavljali moški, stari od 15 do 64 let, ki so 31. decembra 2008 k skupnemu upadu števila prebivalcev zaradi spremembe definicije prispevali kar 89,2 %. Gre za tuje delavce, ki v Slovenijo prihajajo za krajši čas. Tabela: Primerjava števila prebivalcev po spolu in starostnih skupinah glede na staro in novo definicijo, Slovenija, 31. december 2007 in 31. december 2008 31. december 2007 31. december 2008 skupaj moški ženske skupaj moški ženske stara definicija 2.025.866 1.000.624 1.025.242 2.056.794 1.026.026 1.030.768 nova definicija 2.010.269 986.533 1.023.736 2.032.362 1.003.945 1.028.417 razlika -15.597 -14.091 -1.506 -24.432 -22.081 -2.351 0-14 let -684 -374 -310 -716 -381 -335 15-64 let -15.016 -13.767 -1.249 -23.920 -21.787 -2.133 65 ali več let 103 50 53 204 87 117 Viri: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva in Register tujcev. b) Prostorska prerazporeditev prebivalstva Slovenije in sprememba starostne in spolne sestave prebivalstva Osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno in začasno prebivališče, so po novi statistični definiciji prebivalstva lahko štete na naslovu začasnega prebivališča. To je povzročilo spremembe v prostorski razporeditvi prebivalstva, ki je opazna zlasti na teritorialni ravni občin in naselij, v manjši meri pa tudi na nivoju statističnih regij. Število prebivalcev je zaradi spremembe definicije prebivalstva relativno najbolj naraslo v manjših občinah, kjer so ustanove, ki jim zakonodaja določa prijavno obveznost, kot so npr. domovi upokojencev, zavodi za prestajanje kazni, zavodi za usposabljanje otrok, mladostnikov in drugih oseb z motnjami v razvoju in podobno. Ustanovi primerno se je spremenila tudi starostna struktura prebivalstva v občini. Dober primer je občina Šentrupert. Število prebivalcev te občine je s spremembo definicije naraslo za 391 ali 16,2 %, kar je med občinami največji relativni porast zaradi nove definicije. Porast je predvsem rezultat vključitve tistih oseb na prestajanju kazni zapora v zavodu, ki se nahaja v občini, med prebivalstvo, ki imajo v občini zaradi prestajanja kazni prijavljeno začasno prebivališče za eno leto ali več. Temu primerno se je spremenila tudi starostna in spolna sestava prebivalstva občine: število moških, starih od 25 do 34 let, je samo zaradi spremembe definicije naraslo za 175 oseb ali za 98,3 %; po stari definiciji je ta skupina predstavljala 7,4 % vsega prebivalstva občine, po novi pa 12,6 %. Za 0,3 leta se je znižala tudi povprečna starost prebivalcev v občini. stara definicija nova definicija 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% □ 0-9 □ 10-19 S 20-29 El 30-39 B 40-49 050-59 70-79 S 80- 90-99 ■ 100 + Vira: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva. Slika: Primerjava deležev prebivalstva po starostnih skupinah glede na staro in novo definicijo prebivalstva, občina Preddvor, 31. december 2008 Podoben primer porasta števila prebivalcev je občina Preddvor, vendar zaradi drugačne ustanove. Zaradi spremembe definicije je prebivalstvo te občine naraslo za 142 ali 4,3 %. Po novi definiciji so namreč med prebivalstvo šteti tudi stanovalci Doma starejših občanov Preddvor, ki imajo tam prijavljeno začasno prebivališče za eno leto ali več in predstavljajo največji del porasta števila prebivalcev občine. Vrsti ustanove primerno se je zvišala povprečna starost prebivalcev: po stari definiciji je znašala 39,8 leta, po novi pa 41,7 leta. Prebivalci, stari 70 let ali več, so po stari definiciji predstavljali 11,9 % prebivalstva občine, po novi definiciji pa je njihov delež 1S,2 %. Zaradi porasta števila starejših prebivalcev se je zvišal tudi indeks staranja: po stari definiciji je znašal 102,9, po novi pa 130,2. Za vse velike relativne poraste števila prebivalcev po občinah je moč najti razlage, podobne navedenima primeroma. Pri tem ne smemo pozabiti, da je skupna sprememba števila prebivalcev rezultat porasta na eni strani in upada na drugi. Tudi v nekaterih večjih občinah je prišlo zaradi uvedbe nove definicije do skupnega porasta števila prebivalcev. Po stanju 31. decembra 2008 je bil absolutno največji porast v občini Ljubljana (za 1.0S6 oseb ali 0,4 %). Po novi definiciji je občina pridobila 11.620 prebivalcev; večinoma gre za osebe, ki imajo poleg stalnega prebivališča drugje v Sloveniji v občini Ljubljana prijavljeno začasno prebivališče. Občina je z novo definicijo izgubila 10.S64 prebivalcev, od tega so več kot polovico predstavljali tuji državljani s prijavljenim začasnim prebivališčem za manj kot eno leto. Povprečna starost prebivalcev občine Ljubljana se je z novo definicijo prebivalstva znižala z 42,3 na 41,8 leta. Najbolj je namreč v občini narasel delež prebivalcev, starih od 1S do 24 let: po stari definiciji je znašal 11,2 %, po novi pa 13,0 %. Gre za dijake in študente, ki imajo prijavljeno začasno prebivališče v kraju šolanja, v veliki meri v samem mestu Ljubljana. Nekoliko težje je natančno pojasniti "odlive" prebivalcev iz občin, saj so v večini primerov razpršeni. Za občine z največjimi relativnimi upadi števila prebivalcev, kot so Osilnica (zaradi spremembe definicije je število prebivalcev upadlo za S,8 %), Kostel in Solčava (obe S,3 %), je razlaga precej enostavna: gre za odročne občine brez pravih možnosti za šolanje ali zaposlitev ter tudi brez ustanov za oskrbo in nego starejših, zato ima veliko njihovih prebivalcev po stari definiciji prijavljeno začasno prebivališče v sosednjih in drugih občinah, kjer so šteti med prebivalstvo po novi definiciji. S prehodom na novo statistično definicijo prebivalstva so podatki o prebivalstvu, ki jih objavlja SURS, mednarodno primerljivi, enako velja za podatke o selitvah. Nova definicija prebivalstva v podatkih vitalnih statistik ni povzročila velikih sprememb, do sprememb je prišlo le v kazalnikih, kjer osnovo predstavlja prebivalstvo, ki se je z novo definicijo nekoliko zmanjšalo. Z izboljševanjem kakovosti vira in odpravljanjem manjših neskladij se bo kakovost podatkov o prebivalstvu še izboljševala, kar je izrednega pomena za Popis 2011, ki bo izveden povsem registrsko. - Oblak Flender, Aplolonija. 2008. Strategija uvedbe nove statistične definicije prebivalstva Slovenije na Statističnem uradu RS. SURS. - Statistični letopis 2008. SURS. - Šircelj, Milivoja in Tršinar, Irena (ur.). 1996. Prebivalstvo Slovenije: predlog nove definicije prebivalstva Slovenije. SURS. Sklep Literatura INTEGRACIJA CENTRALNEGA REGISTRA PREBIVALSTVA Z VIRI Silvo Režek Ministrstvo za notranje zadeve I. TRADICIJA CENTRALNEGA REGISTRA PREBIVALSTVA Centralni register prebivalstva (CRP) ima v registrski organizaciji Slovenije dolgoletno tradicijo. Po letu 1984 je z naraščajočo uporabo podatkov postajal vse bolj uporaben, nove zahteve uporabnikov pa so botrovale dopolnjevanju nabora podatkov ter izboljšanju kakovosti podatkov in uvajanju novih storitev. Zamisel o ustanovitvi osnovnega registra prebivalstva, ki bi opravljal centralno vlogo za vse potrebe po istovrstnih podatkih, razbremenil prebivalce pri opravkih z državo in delavce v državnih organih pri opravljanju svojih nalog, je nastala leta 1970 in sčasoma postala izvedljiva. Register je bil vzpostavljen leta 1980; najprej so bili izdelani postopki in obdelave za njegovo vodenje, pozneje pa še postopki in obdelave za uporabo njegovih podatkov. Ti so se dograjevali in izboljševali tako, kot je to omogočal razvoj novih tehnologij v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. S pričetkom uporabe novih možnosti informacijske tehnologije, zlasti pa s sprotnim posodabljanjem registra skladno s smernicami in novostmi na informacijskem področju, je CRP pričel izpolnjevati svoj prvotni namen. 2. POVEZOVANJE S PODATKOVNIMI VIRI - INTEGRACIJA Stanje virov pred integracijo CRP leta 200S Kakovostni, točni in ažurni podatki so pogoj za množično in hitro uporabo podatkov, ki je končni cilj vsakega centralnega registra. Teh pa ni brez urejenih, dobrih in večnamensko zastavljenih podatkovnih virov, zato si tudi pri posodobitvah CRP-ja prizadevajo pridobiti čim več ustreznih podatkov. Glavni podatkovni viri pa so bili zaradi lastne tradicije tehnološko na zelo različnih stopnjah. Register stalnega prebivalstva (RSP) je najstarejši izmed virov v elektronski obliki, ki je bil izjemno zanesljiva aplikacija, vendar zaradi tehničnih možnosti, ki jih je uporabljal, ni bil kos vsem nalogam povezovanja javnih evidenc. Nekoč je bilo povezovanje evidenc mogoče le vsebinsko in v posredni obliki - s pomočjo podatkov na trakovih, pozneje na strežniških datotekah. V letih 1984-89 je za podatke o selitvah prebivalstva potekal postopen prehod z obrazcev na trakove, kar je takrat pomenilo velik dosežek. Akcija je bila polna zapletov zaradi opustitve obrazca kot fizično otipljivega vira in prehoda na računalniški zapis kot abstrakten vir. Poznejše tehnične posodobitve so pripeljale do povezave Registra stalnega prebivalstva s CRP-jem posredno preko vmesnih datotek. V tistem trenutku je bila rešitev optimalna. Tako so se podatki o selitvah iz RSP v CRP, kljub nočnemu prenosu, večkrat ustavile pod strogimi kontrolami kakovosti podatkov CRP-ja. V takih primerih je bil potreben ročni pregled in vnos podatkov v CRP, kar je po eni strani pomenilo zamik pri pridobivanju ažurnih podatkov v CRP, po drugi strani pa povečano tveganje nastanka napak zaradi ročnega vnosa podatkov. Matične knjige so najstarejši vir v klasični papirnati obliki za podatke o rojstvih, porokah in smrtih, spremembah osebnega imena, podatkih o priznanju očetovstva ipd. Novo nastala matična dejstva in spremembe so se posredovale preko obrazcev, podatki pa so bili ročno vneseni v CRP. Register prostorskih enot (RPE) je vir, iz katerega je CRP avgusta 2001 pričel dnevno pridobivati spremembe prostorskih podatkov. To je bila prva tovrstna povezava dveh uradnih evidenc - neposredna povezava dveh Oraclovih baz, ki je temeljila izključno na računalniških komunikacijah. Na ta način je CRP dnevno ažuren še danes, kar je pomembno tako za samo produkcijo CRP-ja kot tudi za uporabnike podatkov: ti lahko spremembe prostorskih podatkov, vezanih na osebo, redno prejemajo skupaj z drugimi osebnimi podatki CRP-ja. Iz Registra davčnih zavezancev (RDZ) so bile v CRP vključene davčne številke (DŠ), kar je prineslo dodatno možnost povezovanja evidenc, saj je DŠ tako kot EMŠO enolični identifikator, ki omogoča enolično opredelitev posameznika. Med DŠ in EMŠO pa sta dve ključni razliki, saj je EMŠO govoreča številka (iz nje je mogoče razbrati datum rojstva, registrsko območje, na katerem je bil EMŠO določen, zaporedno številko določitve EMŠO-ja znotraj enakega rojstnega dne in spol), DŠ pa ne predstavlja katerega izmed podatkov ali datumov posameznika. Druga pomembna razlika pa se bo dolgoročno odrazila in imela odločilni vpliv v registrski organiziranosti Slovenije, saj EMŠO s trinajstimi mesti predstavlja zadostno število možnih kombinacij do leta 2890, DŠ pa razpolaga z omejenimi kombinacijami osemmestnega števila. Davčna številka se je kot nov pomemben atribut v vsebini CRP-ja pričela posredovati uporabnikom konec leta 2003. Ostali viri podatkov za CRP so: obrazci iz sodišč o razvezah, podatki o tujcih iz Evidence tujcev, zahtevki za določitev EMŠO v primerih, ko posameznik v Republiki Sloveniji zgolj uveljavlja pravice ali ima obveznosti, preko obrazcev iz Davčne uprave RS, Zavoda za zaposlovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Prenova virov in integracija CRP Kot je že bilo omenjeno, Registra stalnega prebivalstva ni bilo mogoče neposredno povezati s CRP-jem zaradi omejenih informacijskih možnosti. Kljub temu so bili posamezni segmenti sicer dopolnjeni, vendar je bila pot do konkretnih rešitev negotova: posodabljanje stare aplikacije ne bi bilo le občutljivo, temveč tudi zapleteno. Tako je bil 3. maja 200S posodobljen Register stalnega prebivalstva, ki je za svoje delovanje uporabljal Oraclovo bazo, podatki pa so se prenesli iz stare baze RSP-ja. V istem času je bil vzpostavljen tudi Matični register (MR), katerega delovanje je pomenilo še dodatno prednost pri zagotavljanju ažurnih in konsistentnih podatkov CRP-ja. MR je bilo potrebno seveda najprej napolniti z že nastalimi dejstvi oziroma statusi posameznika, ki so bili zapisani v Matičnih knjigah. Prenos podatkov poteka postopoma na vseh upravnih enotah in se danes približuje zaključku, saj so podatki že skoraj v celoti preneseni za vse osebe, ki so bile na dan 3. maj 200S žive. Konec leta 2006 pa je v produkcijskem okolju pričel delovati tudi posodobljeni Register tujcev (RT), ki tako kot RSP in MR uporablja Oraclovo bazo, kar predstavlja poenotenje glavnih virov CRP-ja v tehničnem smislu. Integracija CRP-ja s svojimi viri je bila nekakšna logična posledica vseh navedenih novosti na strani njegovih virov, ki so sedaj omogočali sodobnejšo povezavo. Posledice integracije CRP-ja so poenotenje postopkov vodenja oziroma upravljanja podatkov; popolna usklajenost tako virov kot CRP-ja; odsotnost zamikov pri pridobivanju podatkov s strani virov; vključitev tujega črkovnega nabora; implementacija CRP-jevih kontrol že pri samem viru, kar zmanjša možnost napak v celotnem toku podatkov; nove možnosti pri delovanju in razvoju uprave ter e-uprave. CRP po integraciji predstavlja del Informacijskega sistema upravnih notranjih zadev (ISUNZ), zato je ob sami integraciji prišlo do poenotenja evidence določenih EMŠO-jev ter vseh dogodkov, ki se že vodijo v enem izmed novo nastalih ali posodobljenih registrov. Še dodatna prednost pa je možnost, ki se nahaja tako v Matičnem registru kot tudi v Registru tujcev, saj se lahko neposredno pošlje zahtevek za določitev EMŠO-ja v CRP. Postopek določitve EMŠO-ja je bil tako skrajšan z nekaj dni na čas ene do dveh sekund. Slika 1: Po integraciji CRP-ja z viri ima ta osrednjo in povezovalno vlogo. Podatki se vnašajo in kontrolirajo le na virih. Strogo so ločene tudi pristojnosti tako za vnos oziroma popravek podatka, kot tudi prikaz podatka glede na različne vrste upravljavcev podatkov. Vzpostavitev neposrednih povezav z viri za določanje EMŠO-jev Težko pričakovana je bila tudi vzpostavitev neposrednih povezav s tistimi podatkovnimi viri, ki so CRP-ju še vedno pošiljali podatke za določevanje EMŠO-jev na papirju - na obrazcih DEMŠO. Vendar pa gre tu za novo funkcionalnost, ki je zelo zahtevna, saj mora delovati neposredno na bazi: podatkovni vir posega neposredno v CRP in je v skladu z 19. členom Zakona o centralnem registru prebivalstva (kooperativna podatkovna baza) neposredno odgovoren za del podatkov CRP-ja. Določitev oz. podaja elektronskega zahtevka za določitev EMŠO-ja je bila pri virih kot so MR in RT izvedena že s samo integracijo CRP-ja. Poleg teh pa že dlje časa zelo uspešno deluje povezava z Zavodi za zaposlovanje kjer tujci, ki prvič pridejo v Slovenijo z namenom zaposlitve in jim EMŠO še ni bil določen, le-tega tudi pridobijo. Vključitev porodnišnic v elektronsko prijavo rojstva je bila za prve tri pilotne porodnišnice predvidena že ob koncu leta 2003. Prva porodnišnica (UKC Maribor) se je v sistem eRojstev vključila septembra 2007. Do danes je v sistem eRojstev vključenih že devet od štirinajstih slovenskih porodnišnic. Sama elektronska prijava rojstva pa poleg določitve EMŠO v CRP vključuje tudi prijavo rojstva v MR-ju ter kasneje prijavo prebivališča novorojenčka v RSP-ju. V prihodnje je predvidena vzpostavitev elektronskega zahtevka za določitev EMŠO tudi s strani Davčne uprave RS in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 3. POSREDOVANJE PODATKOV IN POVEZOVANJE Z UPORABNIKI Na strani virov gre za usklajevanje podatkov in postopkov več virov v eno skupno podatkovno bazo, vendar so ti viri določeni z zakonom in je njihovo število znano. Nasprotno pa gre na izhodni strani za zadovoljevanje najrazličnejših potreb in zahtev uporabnikov, ki jih je neskončno mnogo, poleg tega pa poteka samo posredovanje podatkov v zelo različnih oblikah in časovnih presledkih ter na različnih medijih. Zato je tudi nabor storitev CRP zelo pester in glede na uporabniško naravnanost centralnega registra odprt. Izgradnja eCRP-ja Prvi elektronski servisi za posredovanje podatkov iz CRP-ja so podatke zajemali neposredno iz transakcijske baze CRP-ja. Potreba po podatkih pa je izredno hitro naraščala, zato je bila že leta 2003 izdelana distribucijska baza eCRP, ki vsebinsko predstavlja kopijo transakcijske baze CRP-ja in služi zgolj distribuciji podatkov. E-CRP je tehnično opremljen za avtomatizirano delovanje, ki poteka preko varnostne sheme. Na ta način je omogočeno nadzorovano in sledljivo e-poslovanje, vendar le vnaprej registriranim uporabnikom, ki za to pridobijo soglasje ministra oziroma ministrice za notranje zadeve. Vsak dostop ali poskus dostopa do podatkovne baze se beleži v dnevnikih dela. Ob integraciji CRP-ja z viri je bila posodobljena tudi navedena distribucijska baza in jo danes poznamo kot eCRP2. Število posredovanih podatkov iz CRP Sčasoma je CRP pričel pridobivati osrednjo vlogo pri posredovanju osnovnih osebnih podatkov in iz priloženega grafa je razvidno, kako število posredovanih podatkov narašča. Posredovanje podatkov je bilo kljub temu, da so se posredovali na elektronskih medijih, ročno delo zaposlenih na Oddelku za Centralni register prebivalstva in upravljanje s podatki na Ministrstvu za notranje zadeve in še prej na Statističnem uradu RS. Velik preobrat pa se je zgodil v letu 2007, ko je eCRP pričel pridobivati v številu posredovanih podatkov, kar dejansko odraža preusmeritev večine uporabnikov CRP-ja na storitve, ki jih ponuja eCRP oziroma posodobljena verzija eCRP2. Posredovanje podatkov iz CRP Slika 2: Posredovanje podatkov uporabnikom, ki podatke pridobivajo "on-line", je po letu 2006 skokovito naraslo. Eden izmed on-line uporabnikov je tudi Statistični urad. 4. ZAKLJUČEK Delovanje Centralnega registra prebivalstva je v zadnjih letih doživelo ključne spremembe v organizaciji, pridobivanju podatkov in tudi posredovanju le-teh. Za velikost in težo teh sprememb bi lahko rekli, da postavljajo delovanje CRP-ja v popolnoma nov kontekst, oziroma da je bil dosežen cilj, ki je bil že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predviden z vzpostavitvijo enotnega in centralno organiziranega registra. Glede posredovanja podatkov bi lahko rekli, da se je v primeru CRP-ja pokazala njegova velika, če ne celo ključna vloga v slovenski upravi in e-upravi, zlasti pri zagotavljanju uporabniku preprostih in v čim večji meri avtomatiziranih postopkov. INTERAKTIVNI STATISTIČNI ATLAS SLOVENIJE Katja Šnuderl Statistični urad Republike Slovenije 1. Uvod Interaktivni statistični atlas Slovenije je novo orodje na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije. Omogoča enostaven pregled izbranih statističnih kazalnikov na kartah občin in statističnih regij. S tem orodjem Statistični urad širi nabor spletnih storitev za najširšo javnost in jo vabi k odkrivanju razlik med slovenskimi regijami in občinami s pomočjo statističnih podatkov. Orodje je namenjeno tako uporabnikom, ki so manj vešči dela s statističnimi podatki, kot tudi zahtevnejšim uporabnikom, npr. kot podatkovna podpora pri strateških odločitvah na področju regionalnega razvoja Slovenije. Z objavo Interaktivnega statističnega atlasa Slovenije na Statističnem uradu uresničujemo strateške cilje strategije diseminacije statističnih podatkov. Ob razvoju orodja smo upoštevali potrebe različnih uporabniških skupin, načela kartografskega prikazovanja podatkov in mednarodne izkušnje na področju razvoja interaktivnih spletnih orodij. V prispevku so podrobneje opisana izhodišča in elementi projekta. 2. Diseminacija statističnih podatkov Izraz "diseminacija" pomeni dejavnost izkazovanja oziroma objavljanja statističnih podatkov in metod. V srednjeročnem programu statističnih raziskovanj 2008-12 je med strateškimi usmeritvami državne statistike vključena Strategija diseminacije in komuniciranja z uporabniki. Cilji te strategije so zadovoljni uporabniki, dvig statistične pismenosti, prepoznavnost in ugled blagovne znamke SURS, zaupanje uporabnikov in dejanska uporaba statističnih podatkov ter učinkovita priprava, promocija in posredovanje podatkov in informacij. V mednarodnem okolju je v zadnjih letih vse bolj poudarjena vloga uradne (državne) statistike kot osnove za informirano odločanje, kar je eden od temeljev demokracije. Uradna statistika zagotavlja mednarodno primerljive podatke, pridobljene na osnovi znanstvenih metod ter skupnih načel kvalitete statističnih podatkov. V večini držav je nabor statističnih podatkov, ki jih uradna statistika ponuja, zelo obsežen, njihova uporaba pa pogosto omejena oziroma slabo razvita. Razlogi za to so različni, od nepoznavanja nabora dosegljivih statističnih podatkov med uporabniki do zahtevnega iskanja ustreznih podatkov ter njihovega pravilnega razumevanja in interpretacije. Zato mnogi statistični uradi dajejo vse večji poudarek večji dostopnosti in razumljivosti statističnih podatkov. (Thygesen, 2008) Pri načrtovanju razvoja Interaktivnega statističnega atlasa Slovenije smo upoštevali izkušnje drugih mednarodnih organizacij in tujih statističnih uradov. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je z organizacijo konferenc "Innovative Approaches to Turning Statistics into Knowledge" (Rim 2007, Stockholm 2008, Washington 2009) vzpodbudila intenzivno izmenjavo izkušenj v mednarodnem okolju. Z objavo novega orodja se Statistični urad pridružuje najnovejšim smernicam razvoja spletnih storitev za uporabnike statističnih podatkov. 3. Uporabniki statističnih podatkov in svetovni splet S pojavom svetovnega spleta sta se bistveno spremenila tako število kot struktura uporabnikov statističnih podatkov. V obdobju tiskanih publikacij je Statistični urad razpolagal s preglednimi bazami uporabnikov (naročnikov) in tudi osebni obiski uporabnikov na uradu niso bili redki. Uporabnikov je bilo manj, praviloma so bili statistično izobraženi, njihove potrebe pa je bilo lažje spremljati. S pričetkom objavljanja podatkov na spletnih straneh se je njihovo število bistveno povečalo, njihova znanja in potrebe so postali zelo raznovrstni, možnosti njihovega spoznavanja pa zelo omejene. Pri razvoju spletnih strani ni mogoče zadovoljiti potreb vseh uporabnikov z istimi načini predstavitve statističnih podatkov. Zato se izdelki Statističnega urada razlikujejo glede na različne potrebe in možnosti uporabe statističnih podatkov, ki je določena s statistično in računalniško pismenostjo uporabniških skupin. Uporabniške skupine lahko določamo na različne načine. Začetne segmentacije uporabnikov so temeljile na delovnem področju posameznega uporabnika (npr. javne ustanove, šole, raziskovalna sfera, mediji), v novejšem času pa se vse bolj uveljavlja splošna razdelitev uporabnikov na tri skupine - tako imenovane turiste, pridelovalce in rudarje - ki jo je na področju statistike prvič uporabil Grossenbacher (2006). Kljub temu, da ta razdelitev omogoča različne interpretacije, poudarja bistvene razlike v zanimanjih, znanjih in potrebah posameznih uporabniških skupin. Slika I: Segmentacija uporabnikov - tri osnovne skupine Vir: Grossenbacher, 2006 Zaradi jasne in enostavne sporočilnosti, interaktivnosti in dinamičnega prikazovanja pojavov je Interaktivni statistični atlas Slovenije primerno orodje za najširši krog uporabnikov. V prvi vrsti je namenjen splošni javnosti, vendar z dodanimi definicijami in povezavami do podrobnih ali aktualnejših podatkov ponuja tudi dodatne možnosti za zahtevnejše (poslovne ali raziskovalne) uporabnike. 4. Kartografsko prikazovanje statističnih podatkov Statistični urad za različne uporabnike pripravlja različne produkte, ena od stalnic je tudi vizualizacija podatkov. Običajni načini vizualne predstavitve podatkov so grafični prikazi in karte. Primarni cilj vizualizacije podatkov je posredovanje informacij na razumljiv in učinkovit način s pomočjo računalniške grafike. Poudariti idejo učinkovito in estetsko pomeni, da namesto kompleksnih podatkovnih zbirk podamo ključne poglede na intuitiven način (Wikipedia, 2009). Karte so najustreznejše orodje za vizualizacijo vzorcev razporeditve pojavov v prostoru. Kadar so pravilno zasnovane in predstavljene, so več kot le dekorativni dodatek predstavitvi statističnih podatkov. Omogočajo prepoznavanje in poudarjanje prostorskih vzorcev, ki iz tabelarične ali grafične predstavitve podatkov niso razpoznavni. Če velja pregovor, da "slika pove več kot tisoč besed", bi lahko rekli tudi, da "karta pove več kot tisoč številk". Karte so dragoceno orodje v procesih odločanja za strokovno, politično in splošno javnost ter lahko uspešno odgovorijo na naraščajoče zahteve po ustreznih informacijah v vseh delih družbe (UNECE, 2009). Slika 2: Kazalnik "Indeks staranja" - izračun koliko prebivalcev, starih 6S let ali več, živi v občini na vsakih 100 prebivalcev, mlajših od IS let Dobro zasnovane karte so tiste, ki jih je enostavno razumeti. Za mnoge uporabniške rešitve je značilno, da novo orodje, ki je preprosto za uporabo, intuitivno in ne zahteva posebnih usposabljanj, terja v fazi razvoja največ analiz, intelektualnega vložka in temeljitih testiranj. Rešitve, ki so na prvi pogled zapletene in zahtevne, morda res podpirajo zahtevne procese, vendar običajno odražajo, da projekt izvedbe ni bil zasnovan z dovolj velikim poudarkom na potrebah končnega uporabnika. Enako kot pri tehnični zasnovi orodij tudi pri vsebinski pripravi kart velja, da na karti lahko prikažemo kateri koli podatek, vendar le prikaz podatkov v prostoru še ne zagotovi sporočilnosti karte. Absolutne statistične podatke je potrebno za prikaz na kartah preračunati v kazalnike, saj le tako zagotovimo primerljivost med različno velikimi enotami. V Interaktivnem statističnem atlasu Slovenije so zato prikazani kazalniki na 1000 prebivalcev v regiji ali občini, koeficienti, indeksi, povprečja, različne strukture (deleži) ter tudi nekaj preračunov na površino občin. Pojasnila o pomenu posameznih kazalnikov so izpisana pod karto, kjer je uporabnikom ponujena tudi povezava do podrobnejših podatkov, objavljenih na spletnih straneh Statističnega urada (Slika 2). S Zasnova in izvedba projekta Na Statističnem uradu smo v zadnjih letih za predstavitev statističnih podatkov na nižjih teritorialnih ravneh že izdali več tiskanih publikacij Slovenske regije v številkah, v letu 2009 je prvič izšla tudi publikacija Slovenske občine v številkah. S kartografskimi načini prikaza statističnih podatkov želimo podpreti razprave o regionalnih razlikah v Sloveniji ter omogočiti ustrezno oblikovanje strategij regionalnega razvoja. Prikaz statističnih podatkov na kartah že dalj časa omogoča podatkovni portal SI-STAT, ki je v osnovi namenjen zahtevnejšim uporabnikom. Podatke je treba namreč najprej poiskati v ustrezni tabeli, jih izpisati na zaslon, šele nato je mogoč tudi prikaz karte. Novejša orodja za prikaz podatkov na kartah, ki so se v zadnjih letih razvila v mednarodnem okolju, pa omogočajo prikaz vnaprej pripravljenih podatkov, primernih za kartografsko prikazovanje. Razvoj takega orodja sicer terja zahtevnejši postopek priprave podatkov in izdelave orodja, vendar je zato primeren za širšo uporabo. Interaktivni statistični atlas Slovenije smo na Statističnem uradu razvili v sodelovanju s podjetjem Monolit d. o. o., ki je bilo izbrano z javnim zbiranjem ponudb. Pri razvoju spletnega orodja je ključne naloge opravilo podjetje Mapping Worlds z Nizozemske, ki je razvilo podobna orodja tudi za Mednarodni denarni sklad (IMF Data Mapper) in Svetovno banko (Millenium Development Atlas, World Bank Atlas). Razvoj je bil zaključen v decembru 2008, na spletni strani Statističnega urada pa je atlas uporabnikom dostopen od junija 2009, ko je bilo zaključeno testno obdobje delovanja. Orodje je izdelano v dveh jezikovnih različicah, slovenski in angleški. Z inovativno spletno informacijsko rešitvijo smo na Statističnem uradu dobre prakse iz mednarodnega okolja prenesli in prilagodili tudi za uporabnike statističnih podatkov v Sloveniji. Osnovno vodilo pri izdelavi orodja je bila enostavnost za uporabo, prilagodljivost ter prilagojenost specifikam slovenskega prostora. Orodje tako omogoča dodajanje novih vsebin, prikaz števila in meja občin glede na veljavnost območij občin v referenčnem letu ter različne časovne vrste podatkov glede na njihovo dosegljivost. Ob objavi smo v Interaktivni statistični atlas Slovenije vključili začetni nabor kazalnikov, pripravljen na osnovi že objavljenih podatkov na spletnih straneh Statističnega urada. Razporeditev vsebin je prilagojena razumevanju uporabnikov in je zato drugačna od razdelitve statističnih področij na spletnih straneh Statističnega urada. Orodje omogoča razširitev nabora kazalnikov in tudi sodelovanje različnih javnih institucij pri pripravi in objavi podatkov. Kriteriji izbora kazalnikov in podatkov za objavo so bili, da gre za družbeno aktualne in/ali za širšo javnost zanimive statistične podatke; razpoložljivost dovolj kakovostnih podatkov na ravni občin in statističnih regij ter da je pojav sploh primeren za kartografsko prikazovanje. Ena od pomembnih funkcij spletnih aplikacij je tudi promocija državne statistike med splošno javnostjo in pri drugih državnih ustanovah. Interaktivni statistični atlas Slovenije nameravamo kot vstopno točko do statističnih podatkov za vključitev na različne spletne strani ponudili tudi drugim državnim ustanovam - predvsem organizacijam javnega sektorja, ki delujejo na področju regionalnega razvoja. 6 Uporaba Interaktivnega statističnega atlasa Slovenije Interaktivni statistični atlas Slovenije je namenjen pregledovanju v spletnem brskalniku. Delovanje je preizkušeno na dveh najpogostejših brskalnikih, Internet Explorer in Mozilla Firefox. Uporaba orodja zahteva, da ima uporabnik na svojem računalniku nameščen tudi Adobe Flash Player, kar je sicer pogosta zahteva sodobnih spletnih strani z interaktivnimi vsebinami. Slika 3: Funkcije interaktivnega statističnega atlasa Slovenije 2007; VKLJUČENOST OTROK V VRTCE Podatb • « • • • • • • • • • • • (8 ) « a • ® 1 > « • • • • • ® ® • ► • • (S> ® ® • • » 9 • • ® 9 9 9 9 • » • • • • • <9 9) •• • • ( • * • * « % • ® • ( i t ® —® « » • 9 * • •t < • • > • > • • m • • • • • • * • •