drugim kâshejo. Taki vuzheni moshjç fe smirej trudo naturo tiga sdravja, tçh 
bolçsni , arznj, inu sçlith dalej bol fposnati . To potrçbuje premoshenja. Satorej 
vikfhi go fpofke take vuzhene moshç plazhajo, nih v' fholah sa vuzhenike po-
tavjo, n im potrçbno orodje, perpravo, bukve obilno pretkerbç; inu obeniga sa 
osdravl ivza ne fposnâjo, katçri ni v' takeh sfholah podvuzhén, potérjen, inu 
per bolnikih fkufhen. Takih arzatov imamo dan danafhni veliko. — Al n i fo 
tedaj taifti ludje farni fvoj iga shivlenja klavzi , katçri babje mašila, p l e fn ive 
arznie pokôtnih golufov , inu nevarne prahove lashnivih famavukov i fhejo? 
(Str. 60—63) 
Vganke 
1) Klobafa. 2) D e fe morejo masat. 3) Hzhi. 4) Kçr nifta bliso ukup. 5) Kçr 
nizh ni. 6) Bukve. 7) Kateri sdej shivio. 8) Mefarji. 9) Gnoj. 10) Na fhtori. 
I t ) Kir is mise je prçd na tlah. 12) Sa uràt. (Str. 64) 
Mala pratika za leto 1798 je izšla konec nov. ali v prvih dneh dec. 1797 
namesto Velike pratike (1795—1797). Vzrok, da je založnik Eger ustavil Vel iko 
pratiko in jo nadomesti l z Malo, pojasnjuje naslednji oglas v Lublanskih No-
vicah z dne 25. in 29. nov. 1797, št. 94 in 95: 
»Sadne tri lçta fim nat i fkoval eno pratiko s' imenam VELIKI KALEN-
D E R ; al nitim mogel is hajat, bila je ludçm predraga; satorej bodein eno 
majh ino pratiko pod imenam: MALA PRATIKA namçft i une vel ike vundal . 
Ona je tako majhina, de fe lahko v' arshati nofi, na tledni dun ftoji en 
Svçtnik , ima uganke, inu nekatere perftavke. Perhodni tçden bode she na-
prodaj ftala. Perporozhim to mojo perloshno notno pratiko, ker je lt;pa, dobri 
kup, inu per febi vedno nofit perpravna. 
Joan. Fridrih Eger, natifkaviz .c 
D a je Mala pratika izhajala od 1798 nepretrgoma tudi naslednja leta, do-
kazujeta še dva oglasa v Lubi. Novicah, nanašajoča se na to knj ižno podjetje 
(15. in 22. sept. 1798 ter 2. in 9. nov. 1799). Ohranjeni primerek iz 1. 1803 in stu-
vek: »Vulentin Vodnik, profesor poetike, je pisul s lovenski beležni koledur za 
leta 1795-96-97, zu leta 1796-99-1800-1-2-3-4-5-6 pa žepni koledar v istem jeziku 
(11. G. H o f f , Historisch-stat ist isch-topographisches Gemälde vom Herzogthume 
Kruin und demselben einverleibten lstricn, 1808, III, 148) pa dajetu upanje, da 
se kdaj utegne koinu posrečiti, najti še scdcin doslej neznanih tiskov te 
serije, ki bo osvetl i la to in ono zanimivost v zvezi z Vodnikovim delom, pred-
vsem pu pomugulu določiti kronologijo prvih objuv tistih pesmi, ki jih je 
Vodnik zbrul in priobčil v Pesmih zu pokušino. Alfonz Gspan 
N E K A J Č E Š K I H L I T E R A R N O Z G O D O V I N S K I H K N J I C 
D o m a l a deset let je preteklo, kar so se nam pretrgale zveze z zunanj im 
svetom; kajti tudi • letih po vojni smo obnovil i le malo stikov. Mislim tu 
predvsem na potrebno zvezo zlasti z zapadnim robom slovanstva, Čehi, Poljaki 
in deloma Slovuki, ker so vprašanja • njihovi literarni zgodovini prepogosto 
zelo podobna našim, vsaj kol ikor posegajo v področje komparat ivne vede. 
Priznati moramo, da smo zaostali tako v poznavanju obruvnavunega gradiva 
samega kakor glede načina obdelave. Marsikatera znanstvena dognanju so nam 
sa to neznana, o nekaterih pa še nismo izrazili svojega mnenja (tako na primer 
o s l o v a š k i h i p o t e z i J. S t a n i s l a v a in A . I s a č e n k a o b r i ž i n s k i h s p o m e n i k i h o z i r o m a 
o č e d a d s k e m e v a n g e l i j u ) . K o n č n o tud i n e p o z n a m o del, ki se s i cer u k v a r j a j o 
s t u j i m i v p r a š a n j i , a bi n a m u t e g n i l a b i t i v s a j p o b u d a za de lo n a l a s t n e m 
p o d r o č j u . P r i č u j o č e p o r o č i l o o vrs t i č e š k i h k n j i g , k i s o i z š l e p o vo jn i , h o č e 
o p o z o r i t i n a n e k a t e r a s l a v i s t i č n a de la , ki d a j e j o že s s v o j o s n o v j o p o b u d e z a 
ž i v a h n e j š e r a z i s k o v a n j e n a n a š e m s l a v i s t i č n e m p o d r o č j u , a p r i n a š a j o o b e n e m 
u g o t o v i t v e iz č e š k e l i t erarne pretek los t i , k i so p o m e m b n e p a r a l e l e za n a š a s l o v -
s t v e n a d o g n a n j a . O b e n e m h o č e opozor i t i n a n e k a j n o v i h p r i r o č n i k o v , k i n a m 
u t e g n e j o p o s r e d o v a t i u s p e š n e j š e p o z n a v a n j e č e š k e k n j i ž e v n o s t i . 
M e d del i , k i p o d a j a j o d o b r o b i o g r a f s k o in b i b l i o g r a f s k o z n a n j e o s o d o b n i 
č e š k i tvornos t i , je treba n a p r v e m m e s t u o p o z o r i t i n a Slovnik soudobych ceskych 
spisooatelû, k i ga j e s e s tav i l J a r o s l a v K u n e in i zda l 1945 pr i O r b i s u , a j e • 
n o v i i zdaj i iz 1946 tud i ž e r a z p r o d a n . P o d n a s l o v de la , ki o b s e g a d v e k n j i g i n a 
1017 s t r a n e h in o s e m po l por tre tov , prav i , d a je to l e k s i k o n » l e p o s l o v j a v le t ih 
1918—1945«. P i s a t e l j v a b e c e d n e m redu o b r a v n a v a p e s n i k e , p r o z a i k e , d r a m a -
t i k e in m l a d i n s k e p i sa te l j e , n e p a z n a n s t v e n i k o v in s t r o k o v n i h p i sa te l j ev , r a z e n 
č e s o se u k v a r j a l i tudi z l e p o s l o v j e m . O v s a k e m očr ta ž i v l j e n j s k i o k v i r in v 
k r o n o l o š k e m redu n a v e d e n j e g o v a dela , o p o z a r j a j e n a n j i h o v e v s e b i n s k e , i d e j n e 
in o b l i k o v n e z n a č i l n o s t i . Ker gre za k n j i ž e v n i k e , k a t e r i h n a j v a ž n e j š a d e l a s p a -
d a j o v d o b o p r v e č e š k o s l o v a š k e r e p u b l i k e , l e d e l o m a tudi za s tarejše s l o v s t v e n e 
d e l a v c e , ki so dozore l i pred p r v o v o j n o in so v nov i r e p u b l i k i še i zda ja l i d o p o l -
n i l a al i p o n a t i s e s v o j i h del , z a t o so s e v e d a o z n a k e v S l o v n i k u k o n c i p i r a n e b o l j 
e s e j i s t i č n o k o t l i t e r a r n o z g o d o v i n s k o al i l i t erarno kr i t i čno . N a j m l a j š i h l e p o s l o v -
cev , ki so n a s t o p i l i v z a d n j i h let ih, z las t i m e d o k u p a c i j o , p o več in i ne o b r a v -
n a v a , das i i m a tudi teh p r e c e j š n o š tev i lo . A v t o r o b l j u b l j a , da b o o k a k š n i h 
s t o al i še v e č k n j i ž e v n i k i h izdal d o p o l n i l a al i č l a n k e o n j i h v k l j u č i l v n o v o 
i z d a j o S l o v n i k a . Z d a j v s e b u j e S l o v n i k v ce lot i 782 l e p o s l o v c e v , 328 f o t o g r a f i j 
ter p r i n a š a p r e g l e d 75 l i terarnih in k u l t u r n o p o l i t i č n i h č a s o p i s o v , s e z n a m z 
d r ž a v n o n a g r u d o n a g r a j e n i h del in p i s a t e l j e v ter n e k a j m a l e g a b i b l i o g r a f i j e 
o del ih , ki se b a v i j o z i s t im o b d o b j e m m e d d v e m a v o j n a m a . Kr i t i čen p o g l e d n a 
c e l o t o p o d a j a o b k o n c u č l a n e k kr i t ika A. M. Piše , a o b s e g a žal s a m o 15 s trani . 
D e l o j e u p o r a b n o za p r v o i n f o r m a c i j o , m a n j k a p a m u e n o t n e g a k r i t i č n e g a po-
g l e d a na osebnos t i in p o j a v e ter s i n t e t i č n e g a or i sa s l o v s t v e n e g a d o g a j a n j a . P o 
z n a n s t v e n i d o g n a n o s t i ga s e v e d a p r e k a š a n a š B i o g r a f s k i l e k s i k o n , v e n d a r pr i -
n a š a češk i S l o v n i k n e k a t e r e p r a v obš irne , s k o r a j m o n o g r a f s k e š t u d i j e o l i terar-
n ih p o j a v i h z a d n j i h d v e h , treh deset le t i j , m e d t e m k o s l o v e n s k a e se j i s t ika in 
l i t erarna kr i t ika n i m a t a k a j p o d o b n e g a o t e m o b d o b j u . 
A r n e N o v a k , k i je umr l jeseni 1939, je z n a n kot z g o d o v i n a r č e š k e g a s l ov -
s t v a . N j e g o v a k n j i g a Pfehledné dijiny literatury češke je i zš la v četrt i i z d a j i 
(v s n o p i č i h ) v le t ih od 1936 do 1939 in o b s e g a 1800 s tran i d r o b n e g a t i ska. Zarad i 
t a k e g a o b s e g a s e v e d a n e zas luž i v e č n a z i v a p r e g l e d n e z g o d o v i n e in ni v e č in for -
m a t i v n i in š t u d i j s k i pr i ročn ik . P o k a z a l a se je po treba , d a se p o n j e j pr ired i 
r e s n i č e n preg led , t oda p i s a t e l j t ega načr ta ni v e č uresn ič i l . D e l a s ta se lo t i la 
N o v a k o v u č e n e c R u d o l f H a v e l in N o v a k o v n a s l e d n i k na b r n s k i s to l ic i za č e š k o 
l i t e r a r n o z g o d o v i n o A n t o n G r u n d . T a k o j e n a s t a l a k n j i g a Stručne dijiny litera-
tury češke (1946, str. 818). P o b e s e d a h pr i red i t e l j ev je n a m e n k n j i g e , »dopo ln i t i 
s r e d n j e š o l s k o r a z l a g o in p o d a t i p r v o i n f o r m a c i j o la iku , ki s tremi p o i z o b r a z b i « 
(str. I—II) . S k r a j š a n a j e z las t i n a j n o v e j š a d o b a , p o v s e m je i z p u š č e n a s l o v a š k a 
l i t eratura , ki da jo » m o r a m o smatra t i za s a m o s t o j n o ce lo to« (str. II) in t a k o n i 
v e č z g o l j p r i v e s e k č e š k e l i terature . I z p u š č e n e j e p r e c e j z n a n s t v e n e l i t erature , 
p a č p a g o v o r i pr i ročn ik v s a j n e k o l i k o o s lav i s t i čn i ved i ter f i l o z o f i j i in z g o d o -
vini . V pr imer i z o s n o v n o k n j i g o je to de lo d o p o l n j e n o s p o d a t k i o sp i s ih in 
d o g a j a n j i h o d 1939 d a l j e do o s v o b o d i t v e , v n e s e n i so p o p r a v k i po n o v i h l i t erarno-
z g o d o v i n s k i h in k r i t i č n i h u g o t o v i t v a h , pri n e k a k o s to tr idese t ih i m e n i h j e d o d a n 
znak smrti , ker so avtorj i nas i lno ali naravno umrl i v let ih okupaci je . Raz-
m e r o m a bogata je b ib l iograf i ja , na katero posebej opozarjam, čeprav podaja 
le na jvažne j ša dela, toda p o m e m b n a je n a v e d b a del iz let po iz idu 4. i zdaje 
N o v a k o v e knjige. V 4. izdaji je namreč obširna in dovo l j p o p o l n a b ib l iograf i ja , 
tako da tvori z dopoln i lno b ib l iograf i jo v skrajšani izdaji celoto. — O b N o v a k a 
dos le j ni m o g o č e postavi t i e n a k o v r e d n e g a češkega l i terarnega s intet ika. V No-
vaku, ki je izšel iz V lčkove poz i t iv i s t ične šole, a njena načela k m a l u premagal , 
se v e d n o bori l iterarni z g o d o v i n a r z l i terarnim krit ikom. Njegov tradic ional izem 
je vzbuja l in še vzbuja ugovore , vendar predstav l ja doslej n jegova tako popolna 
kot okrajšana l iterarna zgodov ina najbol jš i s lovstveni priročnik. 
D r u g a N o v a k o v a knj iga o češkem s lovs tvenem razvoju so Dljiny českčho 
pisemnictvi (1946, str. 313). Prva obde lava tega pregleda, ki hoče podat i d o m a č o 
l i terarno tvornost z evropskega v idika, j e izšla v Walz lov i H a n d b u c h der Lite-
ra turwis senschaf t 1931, nato pa v češki priredbi 1933 v enc ik loped ičnem delu 
Českos lovenska v las t ivčda . Ci t i rano i zdajo je s e d a j na novo knj ižno priredil in 
dopolni l že imenovani A n t o n Grund. 
Potrebo po priročnikih dokazuje jo tako izdaje naveden ih N o v a k o v i h knj ig 
kakor ponatis i knj ig za šo lsko uporabo, ki so s č i tankami vred izšle s k o m a j 
o p a z n i m i dopo ln i tvami (prim, g i m n a z i j s k o v iš ješo lsko l i terarno z g o d o v i n o Ko-
trča in Kotal iku Struiné déjiny éeskoslovenské literatury |I946, 230 + 8|, deseta 
izduju G ö t z o v e knj ige Nooodoba literatura češka ve škole |1947, str. 323] itd.). 
Še znuči lnejš i kot ti šolski ponat is i so zborniki razprav in č l a n k o v nekater ih 
p o m e m b n i h čeških s lav is tov , ki ponat i skuje jo dela s tarejšega d a t u m a ali pa 
i z d a j a j o nova. ki n iso mogla iziti v dobi okupaci je . To so knj ige Alberta Pra-
žaka , Jiriju Horiika in Juna Bluhosluvu Čupka in še nekater ih drugih. V na-
rodni stiski so hoteli l i terarni zgodov inarj i z zgledi iz jez ikovne , s lovs tvene in 
ku l turne preteklost i če škega naroda pokazat i u s p e š n o borbo za z m a g o narodne 
mis l i in č l o v e č a n s k e ideje. Nj ihov i zborniki imajo namen, dvigat i narodno 
budnost in podpirat i s v o b o d o l j u b n a prizadevunjn ob vzgledih , kot jih izpriču-
jejo pretekla stoletja češkega kul turnega ž iv l jenja , in nuditi oporo k l o n e č e m u 
duhu. Seveda so taki zborniki in knj ige le redko mogli zagleduti beli dan. 
Čukuli so o svobodi tve in tako d o b i v a m o sedaj v roke dela, ki so po svoji druž-
beni funkci j i večkrat zapozne la , а j im znanstVeni znučuj / .ugotavlja n j ihovo 
vrednost tudi v sedunjih spremenjenih razmerah. 
All>crt Pražuk, učenec poz i t iv i s t ične šole Juros lava Vlčka, j e v svoj ih spisih 
že od početka vedno kazal živ odnos do sodobnost i , kar imenuje Arne N o v â k 
pri njem »tendence m u s a r y k o v s k e g a real izma«, in dober pos luh tudi za estetske 
vrednote, vendar se pogosto izgubi v g r m a d e n j u drobnega materia la , povze tega 
iz arhivov , rokopisov, pol i t ične in družbene zgodovine . Dvunujst let (1921 do 
1933) je delovni kot profesor »češkoslovaške« l i terature nu univerzi v Bratislavi , 
k jer je s svoj im uni tar is t ičnim nazorom o enem jeziku, s lovs tvu in kulturi 
Čehov in S lovukov prispevni svoj delež zn formiranje separat i s t i čnega slovu-
škegu gibanja . Iz Brut is lave je bil pokl ican na un iverzo v Prugo, kjer je š e 
seduj. O b koncu o k u p a c i j e je bil predsednik Češkega narodnega svetu, revolu-
c ionurnegu orgunu, ki je vodil pruško m a j s k o vstujo 1945. Teze o eno tnem 
č e š k o s l o v a š k e m jez iku in nurodu ni opust i l tudi po vojni , kur se vidi iz nje-
gov ih nas lednj ih treh knjig. T e pr ičajo o naprednem m e š č a n s k e m narodnjaku , 
ki pr iznava logičnost d a n a š n j e g a razvoja, čeprav tu in tam ne uv ideva vseh 
zukonitostL 
Med spise z nurodnoobrumbnim n a m e n o m štejem že n jegovo knj igo Miza 
stromu (1940), v prvi vrsti pu zbornik č l a n k o v O narod (1946) in m o n o g r a f i j o 
Narod se branil (1945). Nac i zem je napoveda l smrt češki kulturi (1939 je hitle-
rizeni /upr l vse č e š k e v i soke šole »zu tri leta«, pu jih seveda po preteku tega 
roka ni znova odprl) in nastavi l sekiro na korenine narodu. V tem boju, ki je 
bil včas ih podtalen, včas ih odkrit , je češka s lovs tvena esej is t ika in zgodov ina 
dv iga la iz preteklost i vzg l ede narodnega odpora. O b e knj ig i Alberta Pražaka 
imata ta smoter, vendar sta mogl i iziti šele po osvoboditv i . Knj iga O narod 
(str. 529) pr inaša serijo š tudi j in č l a n k o v iz razl ičnih obdob i j češkega ne s a m o 
s lovstvenega , a m p a k sploh kul turnega življenja, ki n a j dokument i ra jo narodno 
tvornost in ob kulturni dediščini podčrtajo si lnice, v o d e č e k uspehom, k svo-
bodi. N a j p o m e m b n e j š a v tem oziru je razprava Vlast a nârod o češkem pisem-
nictvi (izšla v več i zdajah tudi posebej) , ki pr inaša jedro m o n o g r a f i j e N â r o d 
se branil , knjige, k a k o je bil češki jezik vedno p a l a d i j v narodnem boju. 
Večina š tudi j se nanaša na osebe in d o g o d k e iz preteklega stoletja, š t u d i j a 
»Banda lupičftv a žharu« podaja dogodke iz boja za postav i tev H u s o v e g a 
s p o m e n i k a v Pragi. O b stoletnici h i m n e Kje d o m je m o j podaja širok časovni 
okv ir in historiat pesmi ter njeno zgodov ino do današnj ih dni — vzorec za 
p i sanje študij , ki na j nac iona lno vzgajajo , ne da bi bi le propagandne . Sto let 
Mâchovega Maja porabi avtor za o z n a k o njegovega z m a g o s l a v n e g a vp l iva na 
češki narod, kar združi s s p o m i n o m na njegov prekop 1939 iz »sudetskih* 
Li tomčr ic in prenos na S lav in v Pragi. S v o j čehos lovak izem si dâ podkrepi t i 
z i z javami K. H a v l i č k a - B o r o v s k e g a v č lanku K. H. B. a českos lovenska otazka. 
Iz leta 1945 je č lanek o Erbenu (Kyt icc do v â z y osvobozeného naroda). II kultu 
Božene N č m c o v e , ki je postala med okupac i jo vrsti pesn ikov s imbol žene, 
matere, domovine , brani lke češkega jezika, je pr ispeval č lanek Stâlâ d u h a nad 
nârodem. N a c i o n a l n o noto podčrtava v dveh ses tavkih o Sokol ih Eiignerju in 
Tyršu . Pos tave kot Machar, Jirâsek, Vrch l i cky i. dr., dogodki kot obletnica 
Narodnega g ledal i šča v Pragi i. p.. vse mu nudi pril iko, da v popularni , po-
n e k o d kar esej ist ični obl iki očrta č a s o v n e okvire, iz katerih izs topajo pos tave 
in dogodki kot i zpodbuden , osrčujoč vzg led za vero v narodno osvobojenje . 
kul turni napredek in z m a g o č lovečanstva . Najobš irnejša je razprava Padesât let 
liter, odboru U m è l e c k é besedy , o društvu, ki je v Pragi združeva lo izobražene 
la ike z us tvarjajoč imi umetnik i vseli strok od 1863, k o je b i lo us tanovl jeno , 
društvu, ki j e p o m e m b n o spričo notranje in zunanje akt ivnost i za propagando 
vseh umetnost i in za njih širjenje med praško in drugo publ iko. (S to U m č l c c k o 
besedo je imel z v e z e Anton Janežič , ki naj bi za to druš tvo z Jag icem uredil 
n e k a k š n o anto log i jo j u g o s l o v a n s k e lirike. Načrta ni uresniči l on.) S tem nisem 
omeni l vseh č lankov , pač pa g lavne. V celoti je knj iga zelo ubrana, po gradivu 
z a n i m i v a in bogata, p i sana ž i v a h n o in s srcem. Za popular izac i jo nekaterih 
d o g o d k o v in osebnosti iz češke kul turne preteklost i pr inaša še danes mnogo, 
čeprav je njena prvotno zamiš l jena n a r o d n o o b r a m b n a oz iroma narodno izpod-
b u d n a namera izgubi la svoj pomen. 
G r a d i v o za članek Vlast a nârod v češkem pfsemnictv i , ki sem g a navede l 
pri knjigi O nârod, prinaša monogra f i ja Nârod se branil (str. 409) s podnaslo-
vom »Obrambe češkega naroda in jez ika od najstarejših časov do sedanjost i«. 
Avtor tu obširno raz laga tekste in jih opremlja z zgodov insk imi podatk i in 
pojasnil i . »Obramba jez ika in naroda je bi la od z d a v n a j že t ipično češko domo-
ljubje, to je bi l poseben češki primer, ker smo bili nasel jeni v srcu Evrope na 
križ išču narodov in torej v nenehni nevarnost i za svoje ž ivl jenje . Če se torej 
narodna in j ez ikovna obrambnos t kaže pri naš ih sosedih kot znak nove dobe, 
je to pri nas t r a j e n položaj , začenši koj ob zori naše zgodovine , ki jo pre-
ž iv l jamo sredi E v r o p e o b nenehnem prit isku, ki ga i zvaja jo naši bojevi t i 
sosedje« (str. II). Monograf i ja pr inaša d o k a z e h gornji tezi. Najobširnejš i so 
teksti iz dob do 19. stoletja , medtem ko sta 19. in 20. s toletje odprav l j ena raz-
meroma na kratko. V kronološkem redu niza avtor o d l o m k e iz kronik, zgodo-
vinskih knjig, s lav is t ičnih del, korespondence in podobnih v irov čeških in slo-
vaških kul turnih de lavcev , od lomke, ki naj dokument i ra jo izhodiščno tezo spisa. 
V obširni knjigi je zbranega izredno mnogo gradiva z ze lo i zčrpnimi navedbami . 
Paralele, ki bi j ih mogl i postavit i iz s lovenske preteklosti , bi ne bi le brez 
zanimivost i za s lovansko komparat ivno vedo. Obenem se nam odpirajo tu 
vprašanja, kako so na primer tudi s lovenska dela vpl ivala na formuliranje 
nekaterih s lovansko-obrambnih dokumentov pri Čehih: tako ekscerpt iz Herber-
steinovih Moskovskih komentarjev (Hosius), ki ga je 1786 Proclmzka uporabil 
za potrdilo o s lovanskem izvoru Čehov, o s lovanski sorodniški družini in za 
opis s lovanske razširjenosti; S tredovsky pozna 1705 Korotance, Istrane, Koro-
tansko. Celovško in Kranjsko, a Bohoriča, ki mu dodaja naziv a gloria, kl iče 
za pričo, da ime Slovan izhaja iz slava. Tu bi opozoril na Pražakovo misel, 
izraženo v zborniku č e s k č ob roženi (str. 29, 104 in 309), kako Herderjeva misel 
o s lovanski razširjenosti v s lovanskih s lovstvih ni nova, temveč da ima svoj 
izvor v našem Herbersteinu, od koder je našla pot v vrsto čeških in s lovaških 
pisateljev tja do 19. stoletja, od tod pa k Herderju, ki torej s svojo tezo o raz-
širjenosti S lovanov ni izviren. Pražiik meni, da je ta teza zelo verjetna, vendar 
da ni dokumcntar ično dokazana. 
Tretja knj iga Alberta Pražaka je zbornik š tudij Češke obrozeni (str. 430). 
Razprave so različnega datuma, vsebinsko pa obravnavajo dobo druge 
polovice 18. in prve polovice 19. stoletja, to je dobo, ki jo danes češka 
literarna zgodovina imenuje prerod (po T. G. Masaryku), medtem ko je svoje 
čase uporabljala zanjo naziv doba narodnega vstajenja ali prebujenja. Po 
Pražuku je češki prerod »spočetka instinktivno, pozneje zavestno prizadevanje, 
odstraniti protireforinacijo kot narodu škodlj ivo in obnovit i v smislu narodne 
samoodločbe položaj pred Belo goro, ali še bolje: ob novodobnih olajšanih 
duhovnih in posebno verskocerkvenih in t lačanskih razmerah odstraniti kulturno 
in narodno pogubne posledice Bele goreč (str. 119). Sestavki v zborniku so vsi 
osredotočeni na problematiko te dobe v celoti ali v posameznostih, seveda pa 
so le del Pružiikove obravnave češkega preroda. V uvodu avtor sam opo-
zarja, kako naj razprave in č lanki odkrivajo zlasti mladini nesebično in po-
žrtvovalno delo čeških preroditeljev in naj v njih v id imo vzor tudi za delo 
dandanes. V tem smislu govore članki o prerodni tradiciji. Ideje, ki jih je 
deloma nu novo, deloma le osvežene postavi la za svoje ideje prerodna doba, 
so trajna usedlina v češki narodni zavesti , so v vsakem času vedno prisotne, 
tako da so prodrle v vsakodnevne narodne skrbi in narodne boje in postale 
tako njih temeljna osnova (tradicija pobclogorska, husitsku, jezikovna, s lovan-
ska, domoljubna, osvobodilna, protinemška, protimadžarska, protiavstrijska itd.). 
O vrednotah ene izmed teh tradicij, o prerodni trudiciji, govori Pražakov izbor. 
Najpomembnejš i so v tem smislu trije č lanki oziroma študije. Razprava Duch 
naši obrozenské l iteratury je bila prvotno namenjena za Saldov zbornik o duhu 
češkoslovuškc literarne zgodovine, ki pa ni izšel. Avtor govori o vsebini pojma 
prerod, o razvoju vsebine pri pojmih češtvo-čehoslovaštvo-patriot izem-narod, 
o odnosu do kmeta, edinega dediča češkega jezika po Beli gori, o odnosu do 
•vstr i js tva, ncinštva, madžarstva, o ljubezni do zgodovine (pretirane v histo-
rizem), o s lovanski vzajemnosti , o znanosti v lastnem jeziku, o poeziji pred-
romantikov, klusicistov, romantikov itd. Razprava Näzory nu češko obrozeni 
(iz leta 1940) ugotavlja, da češki prerod ni nikak »čudež«, n ikako »vstajenje«, 
marveč poživi tev od pobclogorske protircformacije oslubljenegu nurodu. Ruz-
prava ima tri dele: 1. pregled dosedanjih nazorov o prerodu, 2. novejše s lovstvo 
o prerodu v kratkem povzetku in z oznako pomena, kjer bibl iografsko do-
polnjuje oziroma nadaljuje Jana j a k u b c a (Dëj iny l i teratury českč, II, Praha. 
1934), in 3. današnja podoba češkega preroda. Razprava je zelo pomembna kot 
obračun z dolgo vrsto dosedanjega znanstvenega dela o tem predmetu pri Čehih. 
Svojo sodbo o obravnavanju problematike prerodne dobe zaključuje avtor г 
ugotovitvijo , da je »prerod v svojih g lavnih in vzporednih pojavih po večini 
na novo preiskan, preiskana so g lavna področja, ki so bila doslej podcenjevana, 
p o s e b n o kato l i ška prot i re formac i ja , barok in S l o v a š k a pred prerodom« (str. 109 
in 110). O d let, ko je nas ta la znana , od vrste l i terarnih z g o d o v i n a r j e v n a p i s a n a 
Literatura č e š k a XIX. stolet i , s e je »slika p r e r o d a . . . v pr imeri s to p r v o 
s h e m o b i s t v e n o s p r e m e n i l a « (podčrtal Pražak) , za to bo Li teraturo 
»zares nujno treba o b d e l a t i z n o v a in m a r s i k j e d r u g a č e « (str. 110). 
Najobš irnej ša je r a z p r a v a iz leta 1928 Obrozenské tradice. O P r a ž a k o v e m 
p o j m o v a n j u tradic i j s em govor i l spočetka . Prerodite l j i so u teme l j eva l i s v o j b o j 
za prerod kot borbo prot i p o s l e d i c a m Bele gore in s t em ustvar i l i »protibelo-
gorsko tradici jo«. Iz nje so i zhaja le log ično š e d r u g e ( jez ikovna, d o m o l j u b n a , 
s l ovanska , ruska, po l j ska , j u g o s l o v a n s k a itd.). Pražak h o č e reči, da so te ideje 
pos tav i l i prerodite l j i kot t eme l jne k a m n e svo je prerodne dejavnost i , nas l ednje 
s to le t je p a je te ideje v e d n o z n o v a pož iv l ja lo , j ih krepi lo in propag ira lo — 
skratka , te ideje so pos ta le smernice , k i n a j narod v e d n o z n o v a prerajajo in 
k o n č n o osvobode . Živa, s ta lna in z a v e s t n o krep l jena f u n k c i j a smernic , kot j ih 
j e pos tav i l prerod, vsa nas lednja deset le t ja p a j ih p r e v z e m a l a kot še ne izpol -
njeno dedišč ino , to so po P r a ž a k o v i tezi prerodne tradicije . »Brez prerodnih 
t rad ic i j bi n e b i lo osvobojenja« (str. 120). — Razen razprave N â z o r y n a ceské 
obrozen i je n a j p o m e m b n e j š a š tudi ja Herder a Češi iz 1941; iz nje s em že spredaj 
navede l av tor jevo h i p o t e z o o zvezi Herberste in-Herder . Študi ja n a v e z u j e na 
če šk i prevod Herderjev ih sp i sov Ideen zur P h i l o s o p h i e der G e s c h i c h t e der 
Menschhe i t in Br ie fe zur Be förderung der H u m a n i t ä t o b izg led ih na s lav l j enje 
H c r d e r j e v e dves to le tn ice rojstva leta 1944. Pri Herderju u g o t a v l j a pisec š t ev i lne 
s l o v a n s k e v p l i v e in razbira vrsto v irov, iz kater ih i z h a j a j o nekatere z a n j zna-
č i l n e ideje. O b e n e m očrtuje Herderjev spre jem in v p l i v na č e š k e m in S lova-
škem. D r o b n c j š i in pač za ožji okv i r tehtni so ostal i č lank i v zborn iku (n. pr. 
O b r o z e n s k a Brat is lava, Ko l lârova m y š l e n k a s l o v a n s k e v z a j e m n o s t i a S lovac i , 
s to let Kol ldrjeve S l â v y dcere, h i m n e H e j S lovan i in Kje d o m je moj, s l o v a š k a 
m a c p h e r s o n i a d a pred H a n k o v o m i s t i f i k a c i j o itd.). P r a ž a k o v a k n j i g a Česk6 
o b r o z e n i k l j u b s v o j e m u l i t e rarno-zgodov inskemu z n a č a j u ni preobtežena s po-
drobnimi ana l i t i čn imi prijemi, a m p a k s s in te t i čn imi p o g l e d i prerodno obdobje 
v ve l ik i meri popular iz ira . 
N a s p r o t n o pa je zbornik razprav , krit ik in č l a n k o v Jana B l a h o s l a v a Čapka 
Zàfeni ducha a slooa (1948. str. 472) v tem p o g l e d u m a n j popu laren in znan-
s t v e n o težji , das i to n e pomeni , da bi n e bi l tehtnejš i . Čapek, u č e n e c Jana 
Jakubca , je po rodu z s tare češke protes tantske rodbine, za to m u je r a z u m l j i v o 
bl izu e v a n g e l j s k a knj iževnost . R a z e n knj ig o K o m e n s k e m , prerodu in sve tov -
nih l i terarnih po jav ih je pisal tudi izv irne pesmi , kr i t ike o sodobni poez i j i i. p. 
N a v e d e n i zbornik bi bi l moral iziti leta 1940 iz p o d o b n i h n a r o d n o i z p o d b u d n i h 
n a g i b o v kot ostal i , ki s em jih v tem poroč i lu že omeni l . Članki o b r a v n a v a j o 
p o j a v e v č e š k e m l i terarnem in k u l t u r n e m ž iv l j enju iz razdobja šest sto let. 
Izbor študij , ki so nas ta le v r a z m a k u 1926—1942, je urejen krono loško po vse-
bini : začenja pri D a l i m i l u in z a k l j u č u j e z XX. s to let jem. V prmeri s P r a ž a k o m 
j e č a p e k bo l j l i terarni kritik in t o l m a č p o j a v o v ter ne g r m a d i to l iko his tor ič-
nega gradiva . R a z e n l i terarnih osebnos t i in p o j a v o v o b r a v n a v a tudi osebnost i , 
ki so p o m e m b n e p o svoji idejnost i (n. pr. K o m e n s k y ) , po krit iki ( ša lda) , po 
z n a n s t v e n i vrednos t i in s lovesu (Masaryk). Po leg š tud i j o s l ovs tven ih p o j a v i h 
(n. pr. Mâcha, Hus, troj ica S a f â r i k - K o l l â r - P a l a c k y i. dr.) v s e b u j e tudi ses tavke . 
Iti hoče jo rešiti p o z a b e m a n j p o m e m b n e , toda v e n d a r z n a č i l n e osebnos t i (n. pr. 
pesn ike -eksu lante , l j u d s k e »bukovnike« itd.). N e k a j š tud i j je popularn ih , druge 
pa so ze lo s t r o k o v n e in i ščejo n. pr. pri p o s a m e z n i h osebnost ih p o z a b l j e n i h ali 
m a n j pre i skanih plat i n j i h o v e g a dela. Iz s l o v a š k e g a s lovs tva o b r a v n a v a Čapek 
K u z i n â n y j a , Kraška in Râzusa . Č lankov o sp lošni l i terarni ved i ali l i terarno-
z g o d o v i n s k i prob lemat ik i ni. T a k o razl ičen n a m e n k a k o r tudi raz l ična vseb ina 
č l a n k o v n u j n o p o v z r o č a t a raz l ično d e l o v n o metodo, ki je z d a j anal i t i čna , z d a j 
sintet ična. Socio loški in soc ia lno ps iho loški v idik ga metodo loško vodi ta pri 
nekater ih posamezn ik ih in pri skup inah (prim, odnos narodnega ko lekt iva do 
Husa , eksu lantov do d o m o v i n e itd.). Avtor se zaveda, da bi g a lahko zaradi 
p o v e z o v a n j a in spajanja več metod zadel očitek eklekt ic izma. O d g o v a r j a pa, 
da m u je šlo za to, da si pridobi »celotnostno gledišče, ki ima v novi f i lozof i j i 
in metodologi j i svo je mesto po leg časovn ih anal i t skih in d i ferenc iac i j sk ih ten-
denc« (str. 9). Po avtor jevem nazoru »je m o g o č e doseči g lobl je p o z n a v a n j e 
n a r o d n e l i terature s a m o z ž iv im odnosom do osebnosti , do vrednot, smeri ter 
do novih in davn ih d o b . . . Zgrešeno je bilo staro stališče, ki je hotelo razlagat i 
n o v e vrednote s a m o iz pretekl ih ali ce lo hotelo .dokazovati ' , da je vse novo 
,že s v o j čas bilo'; ni pa se m o g o č e strinjati tudi z nazorom, ki ga danes često 
ponavl jajo , da je za popolno razumevanje stare l i terature dovolj , ako i z h a j a m o 
iz k a k š n e g a d a n d a n a š n j e g a po java uli smeri in i ščemo sorodnih, ana logn ih zgo-
dov insk ih pojavov . Tu metodu prinuša m n o g o p o b u d in pož iv i tve , a je pogos to 
tudi nevarna in često potvurju; trebu je spoznuvuti in prež iv l jat i s tarejše oseb-
nosti in v r e d n o t e ,od znotruj', izhajuti iz n j ihove dobe, čus tvovanja , miš l jenja 
in pr izadevanju in ne pri tem izgubljut i odnosu do sodobnost i« (str. 9 in 10). 
Zdelo se mi je potrebno tuko obširno nuvesti gornje stuvke, ker v b i s tvu 
označuje jo o d n o s d o s lovs tvene z g o d o v i n e tuko pisatelju s a m e g a kot tudi š e 
nekater ih čeških s lovs tvenih kri t ikov in zgodov inarjev . Ci tat osvet l juje nač in 
raz i skovanja nekater ih čeških znans tven ikov , ki se tako vneto veže jo na razl ične 
»tradicije« (v P r a ž a k o v e m smislu) . 
T u d i pub l ikac i ja Z dtjin literatur slooanskfch (1948, str. 539) prof . Jirija 
Hordka je pruv za prav pr i ložnostna (uredila sta jo dr. Jul ius Heidenre ich-
D o l a n s k y in dr. Jan Thon) . D a bi proslavi l i H o r â k o v o šestdeset letnico, ki bi se 
morala praznovat i leta 1944, to je v času n e m š k e okupac i je , so hoteli n jegovi 
prijate l j i in učenc i izduti knj igo njegovih č fankov in ruzpruv s področju slo-
vunske k o m p a r a t i v n e v e d e in s lovunskegu narodopisja . Kukor prav i ta urednika v 
uvodu , niso namerava l i s tem poudar i t i le p o m e m b n o s t enega največj ih sodob-
nih čeških s lav is tov , a m p a k o b e n e m tudi »neutrudno de lavnega in ne izčrpno 
in ic ia t ivnega znanstven ika , uč i te l ja in organizatorju« (str. 5). Kot profesor pri-
merju lnc zgodov ine s lovansk ih s lovstev v Brnu in Prugi je vzgujul a k a d e m s k i 
nuraščaj in bil obenem m e d najž ivahnejš imi organizatorj i dela zu uve l juv l jenje 
s l o v a n s k e k o m p a r a t i v n e v e d e v češki s lavist iki . Ker je bil preobložen s števi l -
n imi organizutor ičnimi posli in javno de javnos t jo sp loh (od konca leta 1945 
do 1947 je bil ve lepos lunik ČSR v Moskvi) , je njegovih knj i žn ih pub l ikuc i j 
mulo, m a n j kot č lunkov, krit ik, referatov in redakc i j skega dela. N a v e d e n a 
knj iga prinaša i zbrane č lanke , ponat i snjene iz s lav is t ičnih rev i j in zbornikov , 
p r e d a v a n j a s kongresov , uvode v knj ige itd. Nu p r v e m mestu je š tudi ju »O srou-
ndnacich dijinucli literatur sloounskycht. Enotne s l o v a n s k e kul ture ni. S lovan-
ski narodi kukor tudi n j i h o v e kul ture so se razvi ja l i samostojno , pod ze lo 
raz l ičnimi vpl ivi , a medsebojn i vpl iv i med S lovan i samimi so bili zelo močni 
zaradi ve l ike j ez ikovne sorodnost i . »Kljub pol i t ičnim, d u h o v n i m in j e z i k o v n i m 
raz l ikam veže jo s l o v a n s k e narode tesne l i terarne vezi . ki z a h t e v a j o razbora in 
s i s t emat ične razlage« (str. 12). In te na loge ima pr imer iu lna z g o d o v i n a s lovan-
skih s lovstev , ki je del kompurut ivne s lovs tvene z g o d o v i n e sploh. S lovanska 
k o m p a r a t i v n a v e d a »I. u g o t a v l j a se l i tve snovi in anal iz ira t rans formac i jo lite-
rarnih vrst, v ire del in v p l i v e p o s a m e z n i h vel ikih pisate l jev na sorodne l i terature; 
2. razlaga, kuko so evropsk i miselni in umetniški tokovi de loval i na p o s a m e z n e 
s l o v a n s k e l i terature in k a k o so se na s lovanskih tleli spreminja l i vel iki motivi 
in dela« (str. 13). Pri v s e m tem ne gre zu n e k a k š n o imuginarno s l o v a n s k o lite-
raturo in kulturo, zu pol i t ične c i l je k a k š n e g a pans lav i zma . t emveč zu znan-
s tveno o b r a v n a v a n j e vprušunj s področja evropsk ih literatur, o b r a v n a v a n j e 
problemov, ki tvorijo ce loto in jih je tol iko, da zares zahteva jo poseben Študij. 
Ta študij ie šele v povojih; ko se bo razmahnil , ga bo treba razširiti še s štu-
dijem finsko-estonskega, letsko-l i tavskega in madžarsko-albansko-grškega pod-
ročja, saj so vsi ti narodi živeli s Slovani v najtesnejših stikih. Najprej pa je 
treba na vseh osrednjih s lovanskih univerzah ustanovit i stolice za romunski 
jezik in literaturo (saj so Romuni do 16. stoletja uporabljal i cirilico in cerkveno 
s lovenšč ino kot svoj knjižni jezik). To je ci l j s lovanske primerjalne literarne 
zgodovine. Metoda pa bodi taka kakor v drugih panogah. Avtor posebej po-
udarja pomembnost sociološke metode, ker so prav Slovani imeli svojevrsten 
kulturni razvoj. Ker je ta veda šele v začetkih, meni avtor, da so pomembne 
predvsem analit ične študije in manjše monografije , šele potem bo mogoče sča-
soma priti do sinteze. Posebej poudarja tudi, da komparat ivist ne sme omalo-
važevati l judske tvornosti. — Splošna vprašanja odpirata še č lanka: Slooarfké 
literaturi/ o rozooji eoropské slovesnosti, v katerem skuša razložiti zamudniš tvo 
s lovanskih literatur in uvrstiti vrhove s lovanske tvornosti v evropski okvir, ter 
Naše kulturni ükoly o Slooanstou, ki je sicer napisan pro domo sua, a v 
njem ugotavlja nekaj splošno veljavnih nalog pri delu za s lovansko vzajemnost 
(n. pr.: praktično znanje s lovanskih jezikov, zlasti njih učenje v srednjih šolah, 
š tudij znanstvenega naraščaja v drugih s lovanskih deželah, zamenjava pro-
fesorjev na univerzah, organizacija znanstvenega dela s t iskom, zamena publi-
kacij , s k u p n e edic i je , dnevni tisk, radio, prevodi , u s tanov i t ev stol ic za 
pr imer ja lno zgodov ino s lovanskih s lovstev , g ledal i šča itd.). N a j v e č j i p o m e n 
pa imata za s lovansko vzajemnost po avtorjevi misli znanost in umetnost. — 
Po teh treh študijah splošne narave slede članki o posameznih vprašanjih. 
Sestavek Tradice slovanského oychodu ugotavl ja rusko-češkoslovaške stike v 
preteklosti in ocenjuje njih vpl ive na oba naroda. V razpravi Tolstoj a Slooan-
stuo analizira pisateljev odnos do vprašanja s lovanske vzajemnosti . Pomenlj iv 
je zlasti njegov vpl iv na s lovansko mladino, ki je stopala v življenje na prelomu 
19 in 20. stoletja. Očima oychodu je študija, ki primerja poglede Hercena, 
Dostojevskega, S a l t y k o v a - š č e d r i n a na zapadnoevropski l iberalizem s sodbo 
Anato la Franca pri čemer ugo tav l ja is tovetnost . N e k a j š tudij razpravl ja o 
posameznih problemih Dostojevskega. Monograf ičnega značaja sta sestavka o 
Turgenjevu in Gorkem. Specialna vprašanja (n. pr. tuji s lovanski motivi v ceski 
literaturi, informatorji iz gal iškega sveta v češki publicistiki , «kraj inske vzpo-
red nice in drobni stiki s češkim slovstvom i. p.) obdeluje v posebnih študijah 
oziroma skupini drobnih prispevkov. V vse s lovanske l iterature posegata raz-
pravi oziroma načrta /.a razpravi o Mach, in Mickiewiczeyem Panu Tadeuszu 
v s lovanskih literaturah. Zanimiva je I lorakova trditev, da je imel Macha razen 
pri Poljakih največ odmeva pri Slovencih, dasi avtor še ne pozna zadnje b.bl.o-
f i lskc izdaje prevoda njegovega Maju. O Lahovem starejšem prevodu Maja pa 
sodi » da se je Lahu v slovenski prepesnitvi zares po večini posrečilo ohra-
niti 'izvirno intonacijo in približati tujemu bralcu neposnemlj ivi čar izvirnika« 
(str 338) in da se njegov prevod »dviga nad vse poskuse v osta ih s lovanskih 
slovstvih« - sodba, ki je brez dvoma zelo pretirana. Naj ostale č lanke oz iroma 
študije samo navedem z naslovi: Jan Kochanowski v Ceské literature, Z d ë , m 
našf ( = češke) vesnieké pov idky a romanu, Josef Iloleček in se nekaj drugih. 
Knjigo zaključujeta monografska portreta Jana Maehala m Mat.je Murka ter 
ocena Safärikovega pomena v Evropi. Horakova knjiga je po svoj. velikosti , 
opremi, papirju in tisku najreprezentativnejša med vsem. kar sem j.h navedel . 
Druga knjiga Horâkovih izbranih spisov bo prinesla izbor njegovih narodo-
pisnih razprav. .. 
Naravnost razkošno je opremljena tudi I lorakova knjiga Humor, otip a 
'atira o češke lidové pisni (1«M7, str. 208), ki jo je s peror.sbami in burvu... . . . . 
celostranskimi sl ikami opremil narodni umetnik Vlastin.il Rada. Delo spada 
med vrsto čeških knjig, ki se v zadnjem desetletju posebej bav i jo s problematiko 
l judske poezije. Ljudsko poezi jo je v l i terarnozgodovinsko obravnavo vpletel 
šele Arne Novâk, o problemu, kako umetne pesmi postanejo ljudske, je napisal 
knjigo Bedrich Vâclavek. Več knj ig s tega področja je napisal Horâk, tako n. pr. 
sintetičen oris Nârodopis českoslooensky (v enciklopedij i č e skos lovenska vlasti-
včda, II. zv., 1933), Česky Нота 1940, Ceské pohàdky 1944 in izbor s lovaške 
l judske poezije pod nas lovom Vybor zo slooenskej poezie ludooej (1923, 1927). 
Narodopisje je drugo g lavno Horâkovo področje. Gori cit irana knjiga prinaša 
iz češke l judske poezije izbor, ki kaže način in barvo l judskega humorja in 
satire, nato sledi urednikova študija (str. 171—196) ter znanstvene opombe. 
Horâk analizira v njej vsebinske in formalne e lemente te vrste l judske poezije 
in ji ugotavl ja tudi zgodovinske korenine. 
Posebno skupino med n a j n o v e j š i m i češk imi l i t erarnozgodov insk imi de l i 
tvorijo knj ige Bedricha Vâclavka, a o njih bi bi lo treba govoriti posebej. 
Viktor Smolej 
D R U Š T V E N I V E S T N I K 
LETOPIS S L A V I S T I Č N E G A D R U Š T V A 
od 5. do 11. p o s l o v n e dobe.* 
V peti pos lovni dobi (24. IV. 1938—23. IV. 1939) je odboru, ki mu je nače 
lovul dr. M. Rupel , in p o s e b n e m u u r e d n i š k e m u odboru uspe lo izduti prvi 
letnik društvenega glasila Slovenski jezik, časopis za jez ikoslovje in literarno 
zgodovino, ki je odslej redno izhajal vse do" okupaci je (4 letniki). Druš tvo jc 
priredilo 3 javna predavanja in 5 študijskih sestankov, sodelovalo je pri 
sestavi učbenikov, nadaljevulo boj zoper monopol izac i jo šolskih knjig ter 
dalo na razpolago predavate l je za učitel jske počitniške tečaje. Stanje č lanstva 
je ostalo nespremenjeno (1 častni, 4 podporni in 141 rednih), tudi knjižnica 
se ni povečala . 
V šesti poslovni dobi (23. IV. 1939—20. V. 1940) je odbor pod predsedstvom 
nniv. prof. dr. Franceta Kidriča začel zbirati gradivo za krajevni slovar, pri-
redil je plenarni sestanek č lanstva v Celju, 1 javno predavanje in 2 študijska 
sestanka, izvršil priprave za postavitev spomenika dr. 1. Prijatelju in pomugal 
pripravljati mednarodni s lavist ični kongres v Beogradu. Stanje č lanstva je 
otalo v g lavnem isto, knj ižnica pa se je nekol iko poveča la z zamenjavo za 
Slovenski jezik. 
Sedmo pos lovno dobo (20. V. 1940—5. X. 1941) so ovirali usodni dogodki 
v letu 1941. Odbor, ki mu je spočetka nače loval univ. prof. dr. Fran Ramovš, 
nato pa ravnatelj dr. Anton Breznik, ie izvršil naslednje naloge: povečal je 
zbirko gradiva za Slovenski krajevni s lovar (ok. 13.000 l istkov), dal po konča-
nem natečaju izdeluti spomenik dr. I. Prijatelju, pripravil nov učni nučrt 
ter priredil 1 javno ter več internih č lanskih jiredavanj. Tik pred občnim 
zborom je prišla okupacija , zato je S D javno društveno delo ustavi lo in začelo 
izvajati zapovedani kulturni molk. Odbor je še poskrbel, da so bili društveni 
arhiv, s lovarsko gradivo, knj ižnica in knj ižna zaloga varno spravljeni . Mimo 
vednost i odbora je mestna občina Ijubljansku brez s lovesnost i odkrila v ju-
liju 1941 spomenik dr. I. Prijatelju pred palačo Narodne in univerzitetne knjiž-
nice v Ljubljani. Okupatorj i so zasekali v vrste č lanstva strašne rane. Kot 
talci so padli č lani: prof. Vinko Košak, vladni svetnik dr. Fran Vidic, prof. 
T o n e Sifrer , prof. Joža Ster in prof. Jože S c h w e i g e r ; v taborišč ih in j ečah sta 
* Pregled o društvenem delu od ustanovitve do 4. rednega občnega zbora 
g lej v glasi lu Slavist ičnega društva: Slovenski jezik I (1938), 193—197.