8
   Vlahi v Dalmaciji. Iniaeija  leži  mej   vsemi  avstrijskimi  deželanii   najdalje  proti jagu. Kazprostira se na vzbodnem obrežji jadranBkega morja tak6, da se proti jug« vedno bolj zoiraje.  Po vsej zahodnej strani obliva Dalma-cijo jadransko morje.  Podnebje v Oalmaciji je toplo, najtoplejše v vsem nažom cesarstvu,   Poletje se uavadno priJenja vže nieseea maja  iu  traje do srede ' meseca avgnsta.   Malokdaj porosi v tctn  času kak dežek suho dalmatinsko zemljo. V najlepšej modrini so razgriuja ueb6, a ludi noči so ravno tako čiste in jaane; suho zomljo okrepeava obila rosa, ki pa takoj zgioe, kadar ae solnee prikaže.   Vrofiina, kattra ludi  po noči lo malo odjenja, najhujša je moseea julija.   Jescn jo v Dalmaoiji  najlepSa lctna duba.   Zima ni nikoli prohuda. Po več lot uiine. da ob morji ne vidis snožene odpje.  IJrebivalei v kraljevini Dalmatinskftj so po rodu iu jeziku malo ne vsi Srbo-Hrvatje. aamo po nekaterih primorskili mestih so raztreseni ltalijani.    Nahaja se pa v Dalmaeiji šc neko posebno Ijudsko plcme,  ki čuje na imi: Vlahi (Jlorlaki).   Tako sc namrež zovo vsi oni Srbi in Bolgari,  ki  so si pred kiToIočoira Turkom poiskali v Dalmaciji svojega zavetišea.   Ko je v zafetkn 14. stoletja po krvavej bitki na Kosovom polji padla Srbska kraljevina, pribežalo je mnogo srbskih kristjanov v puste Ornogorske gor^.  Nckaj jih je pribežalo v Senj, nekaj v ISag (Carlo-Pago), drugi pa so se podali v Benečansko varstTO.
VlaSke koce niinajo ne okeo ne ditnnikov; obdaje jih majhcno pusto dvorišže. Ako stopiš v Vlasko kočo, takoj vidiš dva oddelka. V jednem teh oddelkov hranijo vinskt1 pridelke, v drugem vse drugo, kar imajo. Tii vidiš ognjiš6e, borno slamnato ložište, tso hišno opravo iu hraco. Prašifii imajo poseben blev, a ovc(! iu kuretina teka prosto po vsera dvorižži in okolo hifie. Po zioii čepo Vlahi s svojiini drnžinami okolo ognjišča, otroke pa še cel6 v gorak pepel spravljajo spat.
Otroei bodijo okolo hiše bosonogi V dolzih robačah. (arajcah), prepasaoi z-rudečiro pasora iii rudcčo kapioo na glavi, bodi si ob največjej viožini ali najhujšej burji. Odraščeni ne gredo nikoli brez puške iz doma. Kadar so na poiji ali pa na paLi pri živini, streljajo zajee, lisico, ptiče i. t. d. St&rejši aosijo brke in si pleto ]as6 v kite, ali ai pa ovijo rudečo kapo z ogrjaiSo kakoi- turban. V pasu nosijo VJahi nože jn samokrese. Preko rudečega oprsnika ei ogriajajo ,strako", kratkemu plaSiu podobao sukncno odelo z rosami (franžami) ob robu. Vlahi nosijo modre hlače in lepo pisane doko-lenke (kamašnje).
Ženske se oblai-ijo v bolo in rudeJo obleko. Srajca in .jopie sta lepo pisano našita. Zastor ima pisane proge ic rese ob clolenjem robu. Žene nosijo na gla« črno, dckleta j>» rnijeio k&pico, ki je % belo ruto obvita. V kapico so ^ drobni zlati novci. v- srebrni pas pa agati našiti. Zelo lepa jc dolga zimska obleka Tlaškib žeua. Ta obleka nima rokavov, narejena je od bele volae in kaj lepo pisiino naaita.
Dalmatinski Vlabi imajo mnogo časa a raalo denarja, čeinur se ni čuditi, kcr so jako skromni tor ne poznajo nobenih posebnili potrebšfcin za svoje življenje.   To je "irivo, da 90 lžni ter za nobeno.delo pripravai.            —ć.
Viiilti v Daltaaciji.