OBRT
Več prijavljenih kot odjavljenih
Ob glasnem priseganju na trg in zasebno iniciativo ni čudno, če skokovito narašča zanimanje za zasebne dejavno-sti, najsi bodo to klasične obrti ali pa storitvene in druge de-javnosti. Konec minulega leta je bilo v registrih grosupeljske občine zapisanih 495 obrato-valnic s 512 obrtniki, kar je 9 odstotkov več kot leto po-
prej. Kako so raztresene širom po občini, kaže pričujoča ta-bela:
Od tega se jih dobrih 52 od-stotkov ukvarja z obrtnimi sto-ritvami in popravili, 6 odstot-kov z osebnimi storitvami, 25 odstotkov z avtoprevozni-štvom, (samo) 2,4 odstotka s prodajo na drobno, slabih 10 odstotkov  z  gostinstvom   in
4 odstotka z drugimi gospodar-skimi dejavnostmi. Lani je na novo prijavilo opravljanje sa-mostojne obrtne dejavnosti 90 občanov, 48 pa se jih je odjavi-lo. »Predvsem v zadnjem času opažamo, da vse več samostoj-nih obrtnikov kot vzrok odjave navaja pomanjkanje dela ozi-roma neplačevanje računov,« ugotavl.jajo na občinskem ko-
miteju za družbeno planiranje. Manj ljudi se tako ukvarja z av-toprevozništvom, ki je bilo ne-koč najbolj donosen posel, manj jih izdeluje tekstilne iz-delke (ali jih popravlja), vse druge panoge pa vendarle po-časi naraščajo. Zlasti zasebne trgovine, ki so jih lani zabeleži-li kar 31 več. Vse več je tudi obrtnikov, ki zaposlujejo še druge delavce - dobrih 9 od-stotkov obratovalnic zaposluje dva delavca, 21 odstotkov obratovalnic pa vsaj enega de-lavca.
Po veljavni obrtni zakonodaji je danes mogoče v obrti opravljati vse, kar ni posebej prepovedano. Zato je priprav-ljen predlog za izdajo natančnejšega obrtnega zakona. Ce ga povzamemo, naj bi v bodoče (če bo seveda zakon sprejet v predlagani vsebini) ostali pravi obrtniki le tisti, ki se ukvar-jajo s proizvodnjo; ki v tej proizvodnji sodeluje tudi z ročnim delom; ki bodo zajeti v seznam obrtnih in obrtem podobnih poklicev; ki bodo imeli ustrezno izobrazbo in ki bodo zaposlo-vali manj kot 20 delavcev. Tisti z več kot 20 delavci naj bi imeli obrtno podjetje-pravno osebo, izenačeno z ostalimi pravnimi osebami. Vse ostale dejavnosti - od avtoprevozni-štva do prodaje na drobno in gostinstva — pa bodo ureiali področni zakoni.
V drugo kategorijo sodijo občani, ki opravljajo gospodar-sko dejavnost kot postranski, ne kot osnovni poklic. Teh je 246, kar je 6 odstotkov več kot leta 1989. Velika večina (214) se jih ukvarja z obitjo, nekaj z go-stinstovm, kar sicer do lani ni bilo dovoljeno. V zadnjem ča-su - opažajo na komiteju za družbeno planiranje in gospo-
darstvo grosupejjske občine - se za dovoljenje za opravlja-nje postranskega poklica pri-javjjajo predvsem kmetje in upokojenci, čedalje manj pa delavci, zaposleni v podjetjih ali pri samostojnih obrtnikih. Zakaj? Komite ugotavlja: »Po-goj za opravljanje postranske-ga poklica je tudi soglasje de-lodajalca, to soglasje pa je v podjetjih vse težje dobiti!« Kot postranski poklic v občini Grosuplje tudi ne morete opravljati prevoza oseb in to-vora. (bp)