Ut ■•>>>«. M jij Slovenski plesalec. m !■: j IŽS£: ‘ / Zbirka RAZNIH NARODNIH IN NAVADNIH PLESOV, Sestavil, založil in izdal IVAN UMEK, plesovodja slovenskih društev v Trstu. TRST. TISKARNA DOLENC 1893 . Mnogo govornikov grmelo je že sploh proti plesu, katerega se je celo imenovalo „kužno bo¬ lezen" našega stoletja. Izvestno so imeli dotični govorniki prav, ako so obsojali razne nedostojnosti, katere pa se ne morejo dogajati le pri plesu, ampak ob vsaki priliki., Obsojati pa vsled enakih nedostoj¬ nosti ples sam kot tak, je vendar pretirano in ne¬ pravično. Ples mora se mladini toplo priporočati, kajti ne nadomestuje le v nekem smislu telovadbe, marveč je tudi najugodnejša prilika priti v ožjo dotiko z naobraženo družbo, v katerej se vežba duh v mnogovrstnem razgovoru, se blaži sreč ter razvija um. S tega stališča je torej ples takorekoč šola, koja vpelje mladino iz teoretičnega v prak¬ tično življenje. Kakor pa je strup o pravej priliki in meri izvrsten lek, nasprotno pa pogubonosen, tako je treba gojiti ples le v dostojni meri, ozi¬ rajoč se v prvej vrst na telesno in duševno svoje zdravje. Kdor smatra ples s tega stališča, izvestno mi bode priznal, da si nisem naložil nepotrebne 4 naloge, ako sem skušal opisati pravila raznih običnih plesov v našej niilej materinščini, kajti take knjižice nimamo doslej in zatorej se nadejam, da vstrežem ž njo baš našim brhkim krasoticam. Ako mi se ta želja vresniči, preobilo je poplačan ne- izdaten moj trud. — Pri sestavljanju te knjižice na¬ domestil sem navadne francoske izraze z našimi domačimi; ob enem zdelo se mi je tudi umestno ločiti plese, v kojih so posamični pari neodvisni drug od druzega (navadni plesi) od tacih, kjer mora več parov izstodobno plesati po pravilih, koja je vežejo medsobno (sestavljeni plesi). Med te uvr¬ stil sem tudi poskus novega plesa „ Slovan “, lcoji naj bi se udomačil v naših narodnih družbah, kajti to mi bode, — ker mi toliko leži na srcu razvoj narod¬ nega življa, — v ponos in prepričanje, da sem vendar po svoji moči priložil kamenček zgradbi naše na¬ rodne naobražbe. Mogoče, da o tej priliki vstrežem kojemu novincu na plešišču, ako dodam kratko opazko o vedenju. Nikakor se ne vsojam s tem gospodovati in ukazovati mladini, kajti prepričan sem, da prinese vsakdor, ki se poda med izborno družbo, že toliko splošne omike s seboj, da se zna gibati in kretati neprisiljeno, četudi mu je nemila osoda v ostalem odkazala nizko stališče v življenju sploh. Na plesišču pa se mora strogo paziti na razne navade, katere imenujem, mislim, popolno opravičeno, — „plesna pravila". Na te navade mora se strogo vezati toliko plesalka, kolikor in še v obširnejšej meri plesalec, da ne bi se ju sma¬ tralo nedostojnima, neolikanima. Naj mi zatorej ne zameri krasna mlada plesalka, ako jo opozorjam na o, da more plesalcu, kateri se jej predstavi ter jo 5 vabi na ples, odreči le iz tehtnih vzrokov. Izvestno pa si bode krasotica, koja je vsprejela plesalca, zapom¬ nila dotičnega gospoda, ki jo je vabil na eno ali drugo pridšedšo točko plesnega reda. Gospodu plesalcu pa je v istem smislu stroga dolžnost predstaviti se, ali če dotične plesalke ne pozna, naprositi katerega nje znanca, da ga predstavi po navadnem običaju ple¬ salki, kojo nameruje vabiti na ples ter med plesom paziti na to. da se ista preveč ne vtrudi, jo do¬ stojno sprovesti po končanem plesu na nje mesto ter v obče obnašati se sicer neprisiljeno, toda A r edno dostojno v najstrožjem smislu izraza, kakor se pri- stoja omikanemu mladeniču. Želeč, da bi to moje delce med živahno našo mladino doseglo pravi svoj namen, prosim naše ro¬ doljube, naj ne obsodijo prvotni ta moj poskus, ampak naj blagohotno vzamejo v poštev dobro mojo voljo, s katero sem pripravljen po svojej moči slu¬ žiti skupnej našej narodni stvari. V Trstu, meseca Septembra 1893. Izdajatelj. 6 I. DEL. NAVADNI PLESI, „ Polka “. Najrazširjenejši in najnavadnejši ples je ,'polka 1 . Ime prihaja baje iz skrajšene besede, „polkorak“ ali iz češke „pulka“ (pol), „polkorak“. Ples je jako lahek in živahen. Pleše se v a / 4 ali i / i takta. Pari obračajo s vsak zase v malem krogu okoli svoje osi in tako obračaj e gibajo se v velikem krogu drug za drugim. Obračati mora se tako, da se z dvakrat tremi pravilnimi koraki par okolo sebe zasuče; povdarja se pa posebno prvi in tretji korak. Plesalka začne v istem trenotku kakor plesalec, samo stopa vedno z nasprotno nogo, kakor on. Ker je ples tako priljubljen, omenjam nastopno, kar se pripoveduje o njega zgodovini. Neke nedelje po- poludne početkom leta 1830. plesalo je preprosto kmetsko dekle v Lebovicu na Češkem ples, kate¬ rega se je samo izumilo. Deklica pela je plesaje primerno pesem. Slučajno navzoči učitelj Neruda napisal je skladbo in kmalo se je v mestecu ples vdomačil. Leta 1835. plesal se je prvikrat v Pragi, 1839. na Dunaju, od koder se je razširil hitro po vsem svetu, kajti že leta 1840. plesal se je v Pa¬ rizu v gledališču Odeon. „ Mazurka 1 . Drugi, tudi jako priljubljen ples je poljski na¬ rodni ples „MazurkaPleše se v 3 / 4 ali 3 / s takta. 7 glavni vclarec pada na prvi del takta, druga dva pa sta nekoliko hitrejša. Glede obračanja velja isto, kakor pri polki. Iz Mazurke nastala je „ Polka ma¬ zurka 11 . Ta ples je še mlad in kakor ime že pove, je sestavljen iz polke in mazurke. Pleše se v 3 / 4 takta in sicer plešejo nekateri samo polko, ali samo mazurko, ali se pleše tri korake mazurke in šest korakov polke, ali tri korake mazurke in tri ko¬ rake polke itd. Na Nemškem in Francoskem pleše se polka mazurka tako, da v pocetku plešejo ple¬ salke 6 korakov na desno, plesalci pa 6 korakov na levo, na to nasprotno zopet nazaj in vsak par napravi zase „V okrog “ (tour de main). Zatem-se tako ples ponavlja kakor začetkom. „ Valček “. V najnovejšej dobi priljubil se je plesajočej mladini ples Valček (\Yalzcr).. Pleše se na toli raz¬ ličnih načinov, kakor niti j eden drugih plesov, vedno pa v 3 / 4 ali 3 / 8 takta. Pari se obračajo, kakor smo čuli pri „ Polki glavni vdarec pada na prvi del vsacega takta, in, da se par enkrat zasuče, treba dvakrat po tri korake, to je dva udarca glasbe. Najnavadnejši ,. Valjček" je dandanes „ Valjček na 6 korakov Razlikuje se od navadnega nemškega Valjčeka v tem, da prvemu koraku sledi jako brzo in elastično drugi, radi česar je treba posebne vaje, da se plesalec ne pomoti in ne izgubi takta. Izmed raznih Valjčekov naj omenim le najpoznatejše, nam¬ reč: francoski, laški in štajerski, ki je tako rekoč navadni ples v nemškem Štajerju. Vsi ti plesi razli¬ kujejo se v hitrosti koraka in v načinu kretanju. 8 „ Škotska Jako lep ples v 4 /, ( takta. Navadno pleše se tako, da napravi par tri drsajoče korake na levo stran, na to tri na desno in zatem pleše dva takta polke (t. j. štiri korake). To se ponavlja. Pleše se škotska tudi na madjarski način tako, da se stavi plesalec plesalki nasproti, potem napravita vsak za se tri skoke v stran (levo ali desno), na to prime plesalec svojo plesalko okolu pasa in pleše dva takta polke in tako naprej. „ Regdovak. “ Čeki ples, kateri se razlikuje od Valčeka le v tem, da se pleše nekoliko bolj počasi. Začne se z nekaterimi obrati v krogu, potem plesalec pušča plesalko ter pleše tri korake naprej ali nazaj, ple¬ salka mora se po plesalcu ravnati ter se v prvem slučaju pred njim umikati v drugim pa zopet proti njemu plesati. Oba moreta sev Regdovaku pomikati tudi v polkrogu v stran. Plesalec obično opozori plesalko na korak k „Regdovaku“ s tem, da jej med obračanjem v krogu nalahko stisne desno roko. „ Varšavska Ples poljskega izvora, katerega so vpeljale poljske gospe pred nekaterimi leti v najodličenejših pariških krogih; od tod prišel je v Nemčijo. Ples je resnega značaja in v 3 / 4 takta. Glasba sestavljena je v delih po dva in dva takta; povdarec je na vsakem prvem delu prvega 9 takta. Sleherni par vrti se okolo svoje osi v stran, na desno, levo, ali v malih in večjih krogih. Na prvi del vsacega takta na par (t. j. 2, 4, 6, 8, 10, itd.) pade pavza, v katerej mora vsak plesa- joči par ostati na licu mesta. Glavni pogoj, da se ta ples lepo vrši, je: lahko neprisiljeno stanje o pavzah, nasprotno pa se morajo vršiti ostali trije koraki po lahko drsajoč in elastično. Vsak tretji korak povdarja se nekoliko, da se istemu sledeča pavza toliko bolj razlikuje. ,,Poljska' (Polonaise). V naših krajih nenavaden ples. Podoben je takorekoč zadnjemu liku četvorke, kajti pari kora¬ kajo drug za drugim za plesovodjem. On po svojej domišliji kreče pare v razne like, n. p. kačo, venec itd. „ Tirolska >! Tirolska imenuje se tudi „lovska škotska“. Pleše se v 3 / 4 takta. Podobna je „ Škotski Pri nas ta ples ni navaden, zatorej ga tudi ni treba opisati natančneje. „Siciljanska“. Siciljanska je jugo-laški narodni ples. Pleše se v 6 / 8 takta takole: Sleherni par pleše prvo polo¬ vico plesne skladbe 4 udarcev po 4 korake v skoku, drugo polovico pa po 4, tej skladbi primerjenih ko¬ rakih v polukrogu okolo sebe. Glede kretanja velja isto, kar velja o polki. 10 II. DEL. SESTAVLJENI PLESI, „ Četvorka". Četvorka sestoji iz šesterih likov. ') Sleherni par preskrbi si pred početkom plesa dragi par, ka¬ teremu se stavi v četvorki na 8 korakov nasproti, ako je dovoljno prostora, drugače zadostujejo tudi 4 koraki oddaljenosti. Tako snujejo pari dve na¬ sproti si stoječi vrsti, toda sleherni par je vezan le na dotični drugi, katerega si je volil in kateri mu stoji v lice. Liki so: I. Lik. Krinka (Pantalon). Plesalec pokloni se svojej na njega desnej strani stoječej plesalki in potem poklonita se skupno paru v lice (vis-a-vis). Med tem je glasba odsvirala 4 takte skladbe v 4 / 4 . (Pod. l 1 2 ) X. p. 3 ) „ Ve¬ riga “ (Citatne, izgovori „šen“) premenijo pari svoj prostor tako, da stopati obe plesalki po sredi, ple¬ salca pa na straneh (Pod. 2) ter se stavita, pri- šedši na nasprotni prostor zopet vsaki na levo stran svoje plesalke (Pod. 3). Poklon. X. p. „A \i prostor* („Chaine a plače" izgov. „šen a plas") podajo se pari na isti način kakor prej zopet na svoje mesto. Veriga, in „Xa prostor" traja skupno 4 taktov. N. p. „ V stran “ ( „Balancez“ izgov. balanse) obrnejo se plesalci in plesalke drug drugemu na- 1 Lik = figura. 2 Pod. pomeni podoba. Glej na koncu knjižice. 3 N. p. pomeni: „Na poziv". 11 sproti, se poklonijo ter plesalke stopijo 4 korake proti sredini (torej na desno), kjer se ena drugej poklonite ter se zopet na isti način vrnite na svoj prostor. Plesalca pa stopita baš tako 4 korake na vnanjo stran (torej na desno), se vrneta zopet vsak na svoj prostor, kjer se vsak svojej plesalki po¬ kloni (to traja 2 takta). N. p. „V okrog 11 („ Tour de main“ izgov. tur d’men) prime plesalec desno roko plesalke v svojo desno in se žnjo okrene v 2 taktih v okrogu na licu mesta. Poklon. N. p. ,,6ospe v verigo 11 („ CJkavne, des dames u izgov. šen de dam) (Pod. 4) ostanejo ple¬ salci na prostoru, plesalke pa si podajo desne roke in ognivše se ena drugej, gredo na nasprotni pro¬ stor, kjer N. p. „ V okrog “ napravi vsaka z dotič- nim gospodom lik, kakor gori omenjeno (Pod. 4). N. p. „Jos u ( „Encore u izgov. ankor) podajo si plesalke zopet roke kakor prej ter se na isti na¬ čin vrnejo na prvotno svoje mesto, kjer se po¬ navlja zopet lik. -— „ F okrog “ z lastim plesalcem. N. p. „ Mali sprehod “ („demi promenade “ izgov. dmi prom’nad) poda plesalec svojej plesalki desno roko, ter koraka ž njo na nasprotni prostor, ognivši se paru v lice na na desno stran. (Pod. 5) N. p. „Na prostor “ („ Chaine a plače«) izvrši se lik kakor prej omenjeno, tako da pride zopet vsak par na svoje mesto. II. Lik. Leto (Ete). Plesovodja določi pred početkom II. lika po svojej volji gospode ene strani kot prve; in njim v lice stoječe plesalke. N. p. „ Prva dva “ („ En 12 avant deux u izg. an avan do) stopa dotični gospod 4 korake naravnost proti sredi, ista plesalka pa od druge strani, kjer se poklonita; za tem kora¬ kata N. p. „ Natrag“ („En arriere u izg. an arier) hrbtoma vsak na svoj prostor. Poklon (Pod. 6). N. p. „ Na desno “ (,,J droit u izgov. a droa) kora¬ kata slično kakor prej pol na desno, kjer se zopet poklonita (Pod. 6) in vrneta kakor prej hrbtoma na prostor. Poklon N. p. „ Preko 11 ( v Traversez“ izgov. traverze) premenita svoje mesto tako, da se plesalec ogne nasprotni plesalki na levo (Pod. 7). Torej stoje sedaj na enej strani plesalci, na drugej plesalke. (Pod. 8). N. p. ,,Na desno u napravita lik, kakor opisan prej (Pod. 6); na to sledi N. p. „ Preko 11 ( „retraversez u izgov. retraverze), po katerem ko¬ rakata slično kakor v pod. 7 na svoj prostor. N. p. „V stran 11 izvršijo zatem vsi plesalci in plesalke, kakor opisano v I. liku in na to isto tako „ F okrog — N. p. „ Drugi naprej“ („Second en avant u izgov. skon da navan) ponavlja se isti lik z drugim ple¬ salcem in plesalko vse skozi kakor prej. III. Lik. Grlica. („Lapoule“ izg. la pili). Plesovodja določi prva dva kakor v početku II. Lika. N. p. „Preko“ premenjata prva dva pro¬ stor kakor v pod. 7 in 8. N. p. „F vrsto 11 - („Re- traversez , formez la ligne u izgov. retraverze, forme la linj.) stopi plesalka, katera je prej bila preme- nila prostor, v sredo, podavši svojo desnico desnici svojega plesalca, levo roko poda prvemu plesalcu; druga plesalka pristopi v sredo, podavši lastnemu plesalcu svojo desnico (Pod. 9). N. p. „F stran “ 13 napravijo vsi, držaje se za roke, kakor gori re¬ čeno, dva koraka na desno, potem dva na levo, kar se ponavlja. N. p. „ Sprehod 11 premeni vsak par svoj prostor, kakor v I. liku pod. 5. N. p. v Prva dca“ stopita prvi plesalec in prva plesalka do srede, poklonita se in N. p. „Polukrog“ (,,Demi tour izgov. d’mi tur) podasta si desnici in napra¬ vita pol obrata na levo. N. p. „ Prot P ( „Contraire“ izgov. kontrer) podasta si levici in napravita polu- krog na desno. Poklon. Oba gresta hrbtoma na prostor. N. p. „S(irje naprej 11 („En avant giatres izgov. an avan katr) grejo vsi 4 korake v sredo, se poklonijo, na to korakajo hrbtoma nazaj. N. p. „ Veriga “ izvrši se zatem kakor v I. liku pod. 2. Tako so sedaj pari na izvornem svojem prostoru. N. p. „ Drugi preko 11 napravita druga dva lik kakor prej prva dva. IV. Lik. Pastirka („P a s t o u r e 11 e“ izgov. pasturel). Plesovodja določi pred početkom lika pare na enej ali drugi strani, kateri začno kot prvi. N. p. „ Prvi naprej “ („Premier en avanp izgov. premie an avan) gredo prvi 4 korake proti sredini, poklon, in hrbtoma zopet na mesto. N. p. „Još“ napravijo zopet 4 korake proti sredi (poklon) ter n. p. ( Gospe preko. ..Dame passe“ izg. dam pas) pušča plesalka svojega plesalca in koraka na levo stran plesalca v lice; prvi plesalec vrne se sam hrbtoma na svoj prostor. Pari stoje kakor kaže pod. 10. X. p. „ Trije naprej “ {,,En avant trois“ izg. an avan troa). Plesalec št. 2 (pod. 10) 14 prime obe plesalki roko v roko, koraka ž njima 4 korake v sredo (poklon) ter ju vodi hrbtoma na prostor. N. p. „Gospodje u („ Seuls les chevaliers “ izg. sol le g valj e) gre plesalec št. 1. 4 korake proti sredi (poklon), se vrne hrbtoma, ponavlja isto, po¬ kloni se obema plesalkima ter prime N. p. „ Krog “ ( „R6nde“ izg. Rond) z levico desno roko plesalke št. 2. in z desno levico svoje plesalke (pod. 11). N. p. „ Sprehod*, vsi štirje se zasučejo na levov polukrogu tako, da si stoje nasproti (pod. 12), poklon. N. p. „ Veriga “ kakor v I. liku (pod. 2) na prostor. N. p. „ Drugi naprej “ ponavlja lik drugi par. V. Lik, Obok („La t r e n i s“ izg. la treni). Ta lik stavil sem kot V., ker se ga tu na¬ vadno ne pleše. Na Nemškem pleše se kot IV. lik. Plesovodja določi pare kakor v IV. liku, N. p. „Prvi naprej “ kakor v IV liku. Ko so se vr¬ nili na mesto, sledi p. „ Gospe preko 11 ki se vrši kakor v liku IV. (pod. 10). N. p. „ Vsi trije“ vodi ple¬ salec št. 2. obe plesalki 4 korake v sredo (poklon), potem hrbtoma nazaj. N. p. „ Gospodje preko 11 („ Che¬ valiers traversez“ izg. švalje traverze) podaste si plesalki roke, korakate na nasprotno stran, ter dvignete roki v obok, pod katerim gre plesalec št. 1. na nasprotno mesto (pod. 13). N. p. „F okrog li napravita na to plesalca za-se na enej in plesalke za-se na drugej strani. N. p. „ Na prostor “ kora¬ kata plesalec št. 2. in plesalka št. 1. na svoje pr¬ votno mesto. Poklon. „F stran 11 , okrog “, vrši se zatem kakor v I. liku. VI. Lih. Konec (finale). Vsi pari ene vrste podajo si roke, korakajo N. p. „ N apr ep štiri korake v sredo (poklon) hrb¬ toma nazaj in isto ponavljajo n. p. „Još“. Ostalo odvisno je od plesovodje, kateri ponavlja posamične like ali sestavi po svojej volji posebna gibanja in kretanja, katera osebno nadzoruje. Obično končajo liki z brzopolko. „Lanciers“ (izgov. „Lansie“) ali Qvadrille a h conr (kadrilj a la kur) Suličarska ali dvorska četvorka. Vsak plesalec preskrbi si se svojo plesalko drugi par v lice, oba para poiščeta si druga dva para. Štiri in štiri pari stavijo se v štirovogelnik tako, da stoji par št. 1. godbi nasproti; njemu v lice na 4 korake par št. 2., na desnej strani številke 1. par št. 3., njemu v lice na 4 korake št. 4. (Pod. 1). Ko so paije nastopili, pokloni se vsak plesalec svojej plesalki, potem ž njo paru v lice, paru na desno, konečno na levo. I. Lih. Košarica (La d o r s e t). N. p. „Prvi par “ ( v Pn avant deux“ izgov. an avan do), pokloni se plesalec št. 2. svojej ple¬ salki, plesalka št. 1. svojemu plesalcu in oba ko¬ rakata si nasproti do srede. Poklon. N. p. „ V okrog“ zasučeta se podavši desnici v krogu na levo (poklon) N. p. „ Proti 1 podavši si levici, na desno. Poklon. N. p. ,, Odprta veriga “ („Chaine ouverte" 16 izg. šen uvert) gresta plesalec in plesalka št. 1. po sredi na prostor para št. 2; par št. 2. loči se tako, da pušča med seboj par št. 1. Poklon. X p. „ Ožja ve riga “ („Chaine fermee izgov. šen ferme) vrneta se para na prostor tako, da pušča par št. 1. šte vilko 2. po sredi. Poklon. N. p. „ Poklon “ („Re verence“ izg. reverans) stopijo vsi plesalci z desno nogo eden korak v celem krogu v sredino pred ple¬ salke na levej strani, iste stopijo pol koraka na desno in vsi se poklonijo. N. p. ,. Proti, 11 stopijo plesalke v polukrogu na desno na prostor plesalcev, plesalci isto tako na prostor plesalk, kjer se zopet vsi poklonijo. N. p. „ V okrog“ podajo plesalci desno roko v desno plesalk, stoječim jim v lice (plesalec št. 1. plesalki št. 4, št. 4 št. 2, št. 2 št. 3, št. 3 št. 1), napravijo 4 korake v okrogli in vsi. se vr¬ nejo na izvorne svoje prostore. Poklon. N. p. „ Drugi par' 1 ponavlja se celi lik z razločkom, da pričneta plesalec št. 1. in plesalka št. 2; vse drugo vrši se kakor prej. N. p. „ Tretji par“ začne isti lik ple¬ salka št. 3 s plesalcem št. 4. N. p. „ Čelvrti par 11 začneta lik plesalec št. 3. in plesalka št. 4. Ko- nečno ostanejo pari na prvotnem mestu. II. Lik. „ Z/naga “ „La Victorie“. N. pr. „ Prvi par'- 1 („ Premier en a v ant “ izg., prernje an asan) koraka par št. 1. proti paru št. 2, poklon, in se vrneta hrbtoma na svoje mesto. N, p. Jot koraka par št. 1. zopet pred št. 2. N. p. „ Gospe preko 11 stopi plesalka št. 1. na levo plesalca št. 2. poklon, plesalec št. 1. se pokloni ter se vrne hrbtoma na svoj prostor. N. p. „Na desno v stran “■ 17 („Chasez a droit“, izg. šaše za droa) drsa plesalec št. 1. na desno pred par št. 3, poklon, plesalec št. 2 z obema plesalkima drsa v istem hipu na desno pred par št. 4. Poklon. Vsi se vrnejo na prostor. N. p. „ V okrog“ poda plesalec štev. ]. svojej plesalki desno roko v nje desnico ter se obrneta 4 korake v okrogu. Poklon. Isto stori par št. 2. Vsi štirje pari stoje sedaj na prvotnem svojem mestu. N. p. „ Proti“ zasučeta se I. in II. par podavši si levici, 4 korake v krogu na levo. Poklon. N. p. „Gospe na desno “ („ Dame a droit“ , izgov. dam a droa) poda plesalka št. 1. svojo desno roko v levo plesalca št. 4, plesalec št. 1. svojo levo roko v desno plesalke št. 3, plesalka št. 2 poda desno roko levoj plesalca št. 3, plesalec štev. 2 levo roko desnej plesalki št. 4. Pari stoje pod. 3. N. ]). „ Psi naprej 11 („ En avant tous 11 , izg. an avan tu), korakate obe vrsti, vsaka 4 korake proti sredi (poklon) in hrbtoma nazaj. N. p. „F okrog “ zasučeta se kakor obično para št. 1. in 2., podavši si desnico, mej tem ko ostaneta para št. 3. in 4. na prostoru. Para št. 1. in 2. vrnila sta se s tem na prvotni prostor. Poklon. N. p. „ Drugi 11 , po¬ navlja celi lik drugi par (št. 2.), za njim isto tako N. p. „ Tretji “ par štev. 3 in konečno „ Četrti “ par štev. 4. III. Lik. „ Mlin “. „Le moulinette“ (Mulinett). N. p. „ Prva dva“, korakata plesalec št. 2. in plesalka štev. 1. polagoma proti sredi (poklon) hrbtoma na prostor (poklon). N. p. „Natrag u , na 2 1 8 prvotno svojo mesto. N. p. „Mlin u , podajo si vse plesalke križema desne roke v sredo in se zasučejo pol kroga na desno, tak6 da pride vsaka plesalka pred plesalca para v lice, poda mn, pasti vsi „mlin“, levo roko v njega levo ter se zasuče ž njim „ V okrog“ na desno (poklon). N. p. „ Mlin *, podajo si zopet plesalke križema desne roke, se zasučejo v pol kroga na levo in prišedši pred svojega ple¬ salca zasučejo se zopet vsi pari „ V okrog “, z levo v levej. N. p. ,. Druga dva* začneta isti lik ple¬ salka št. 2. in plesalec št. 1., ostalo vrši se kakor gori omenjeno. N. p „ Tretji “ začneta isti lik plesalka št. 3 in plesalec št. 4, in slednič N. p. ^ Četrti*, plesalka št. 4 in plesalec št. 3. IV. Lik. „ Pohod 11 . „La visite “. N. p. „Prvi na (lesno*, stopi par št. 1. pred par št. 3, in par št. 2 pred par št. 4. »Splošen poklon. N. p. „ Proti “ korakata oba para pola¬ goma na nasprotno mesto tako, da se pokloni par št. 1. pred parom št. 4 in par št. 2 pred parom št. 3. N. p. prostor “, korakata oba para polagoma na prvotni svoj prostor. N. p. „ Križem v stran “ („Cliasez croissez “, izg. šaše kroase), dršejo plesalke na levo 4 koraka v stran, plesalci vsak za hrbtom svoje plesalke 4 korake na desno. N. p. „Natrag u , opetuje se drsanje na nasprotno stran, poklonijo se zatorej plesalci dotičnim ple¬ salkam na levej strani. N. p. „ Veriga* menjata prostor par št. 1. in 2. za-se, št. 3 in 4 tudi za-se kjer ostanejo. N. p. „ Drugi na desno“ ponavlja se lik kakor prej počenši s paroma št. 3 in št. 4. 19 V. Lik. J( onec“. „Finale “. Plesalci obrnejo se proti svojim plesalkam fpoklon) podavši jim levico v levo roko. N. p. „ Velika vez“ („Grande chaine “, izg. gran šen), zasuče se par v krogu na desno, se pušča in na poziv „ Poklon “ stopi plesalec jeden korak na desno in se pokloni nasproti mu stoječej plesalki. (Pod. 4). Tedaj plesalec št, 1. pušča svojo plesalko, koja se obrne na levo, poda takoj nasproti mu prišedšej plesalki št. 3 desno roko, se zasuče ž njo „V okrog“ ter se pokloni sedaj mu nasproti stoječej plesalki št. 2. To se ponavlja četiri krat (poklon), tako da so pari zopet na prvotnem prostoru. N. p. „Prvi v vrsto 11 , obrne se plesalec št. 1 se svojo plesalko v polkrogu na nasprotno stran, ter se stavi za njo ; za nju stopi na isti način tretji par, za tretji četrti, in za četrti drugi. (Pod. 5). N. p. „ Križem, v str'a,n “, dršejo plesalci 4 korake na desno, plesalke na levo. N. p. „Proli“ dršejo vsi 8 korakov na nasprotno stran. N. p. „Sprehod“ obrne se plesalka št. 1. v polukrogu na desno, plesalec št. 1. v polukrogu na levo, ostali vsak za se za njima tako, da stoji vrsta plesalk nasproti vrsti plesalcev. (Pod. 6). N. p. „ Vsi naprej, stopite si obe vrsti 4 korake nasproti, poklon in hrbtoma nazaj. N. p. zopet 4 korake na¬ prej, kjer N. p. „ V okrog u zasuče vsak plesalec svojo plesalko ter se stavi ž njo na prvotno svoje mesto. Sedaj ponavlja se celi lik, prvi se stavijo v vrsto kakor gori opisano: drugi par, za njega stavi se par št, 4., 3. in 1.; v tretjič začne vrsto par 20 št. 3, za njim se stavijo pari št. 1., 2., 4. in ko- nečno začne vrsto par št. 4, za njim se stavijo št. 2., 1. in 3. Kotiljon. Ples je sličen koncu četvorke samo z razločkom, da se pri tem plesu plešejo drugi smešni liki, ka¬ tere pa ureduje plesovodja sam. Navedem tu ne¬ koliko najnavadnejših tacih likov : Stol. V sredi dvorane stoji stol. Plesovodja vabi eno gospodično v sredo, katera se vsede na ome¬ njeni stol. Na to povabi plesovodja še dva gospoda, jih predstavi gospodični ter jo prosi, naj si enega izbere ; z izbranim pleše, v tem ko mora drugi gledati in sesti na stol. Na to povabi plesovodja še 2 gospodični in enega gospoda. Gospod, ki sedi, izbere si eno gospodično in pleše ž njo. Drugi gospod vzame si drugo ter potem plešejo trije pari skupaj. Slepe miši. Gospodične napravijo kolo za-se v sredi, go¬ spodje pa okolo gospodičen kolo za-se. Plesovodja povabi jednega gospoda v sredo; ko je ta v sredi, zaveže mu oči in mu ukaže iskati svojo plesalko. Pleše potem z ono plesalko, katero prime. Zmešnjava. Plesovodja prosi eno gospodično, da se vsede na stol, kateri stoji v sredi dvorane. Na to povabi 21 5 gospodov in vsakemu odda listek. Na teh listkih je zapisano : L pleše z gospodično ; II. pleše s stolom ; lil. piha ; IV. sveti; V. pometa. Ko so listi razdeljeni, dobi vsaki plesalec, kar mu stoji na listu zapisano. I. plesalec pleše z gospodično, II. plesalec pleše s stolom, III. plesalec dobi pihalko in mora pihati za parom ki pleše, ter plesati za njem, IV. plesalec dobi svetiljko, s katero mora svetiti plešočemu paru, V. plesalec pa dobi žensko obleko in metlo. Z metlo mora pometati pred ple¬ šočim parom. Kdo bolj teče? Stol stoji na koncu dvorane. Hesovodja po¬ vabi jedno gospodično in 3 gospode v sredino. Gospodična sede na stol, gospodje pa se vtaknejo vsak v posebno vrečo, katera se jim zaveže okolu vratu. Ko so vsi trije v vrečah, morajo skakati proti sedečej gospodični in oni, ki priskače prvi do nje sme iz vreče in pleše ž njo. Zagrinjalo. Jeden plesalec in jedna plesalka držita zagri¬ njalo raztegneno v sredi dvorane. Na to stopi 6 parov v sredo, plesalci stavijo se na eno, plesalke na drugo stran zagrinjala. Na to dvignejo vsi roke tako, da vsak plesalec drži eno plesalko, ne da bi vedel katero. Zagrinjalo se odstrani in vsak pleše s plesalko, katero drži. Sprehod. Vse plesalke napravijo kolo v sredi za-se, lice proti plesalcem, plesalci pa kolo za-se lice proti 22 plesalkam. En par začne in pleše po sredi, ko pride zopet na svoj prostor razdeli se par in gre ple¬ salka na svoje, plesalec pa na svoje mesto, ko plešejo to vsi po vrsti, plešejo vsi na enkrat .,Pn!ko'‘. Kolo Kolo je izvoren jugoslovanski narodni ples, kateri se pleše obširnejše sestavljen kot „ salonsko kolo“. K istem je treba po 4 in 4 pare, slično kakor smo videli v četvorki po dva in dva. Plesati more zatorej le 8, 12, 16 parov i. t. d. Pari na¬ stavijo se v krogu (kolu), držeč se skupno za roke. Godba igra 16 taktov koraka, mej katerim pari mirno stoje; na to sledi drugih 48 taktov koraka, ki se pleše tako le: Kolo stopi 1 korak z levo nogo na levo, desna pride za njo, leva naprej, sedaj napravi se skok tako, da se stavi desno nogo pred levo, jo potegne brzo v polkrogu nazaj na desno in v istem hipu stavi se levo pred desno. Na to ponavlja se zopet korak in skok kakor prej. Šteje se korak tako le: i, 2 —- 1, 2, 3, skok 1, 2 — 1, 2, 3 i. t. d. 1 in 2 so četertinke, 1, 2, 3 in skok pa osminke. Ta korak pleše se, kakor tukaj opisano pred vsakim likom. Koraku neposredno sledi „lice“, koje se pleše vedno v koraku polke na skok. I. Lik. „Osminlca“. Lice. Kolo pušča roke. Plesalke plešejo v skoku z rokama v bok na levo okolu svojega plesalca in 23 nato okolu plesalca na desnej. (Pod. L). Ko stignejo plesalke na svoj prostor, .plešejo plesalci istotako najprvo okolu svoje plesalke in potem okolu ple¬ salke na levej. Plesalci drže mej tem roke križem na prsih. To lice se ponavlja in ko so se plesalci vrnili na prostor sklene se naglo kolo. 11. Lik. „ Obroč 11 . Plesovodja določi pred korakom vse pare po številkah 1 in 2. Pari št. 1 obrnejo se na desno v lice paru št. 2, koji se obrne na levo v lice paru št. 1. (Pod. 2). Vse štiri osebe podajo si roke v kolu in plešejo 8 korakov na skok na desno in nato 8 korakov na levo. Na to se brzo premenja par v lice tako, da stoji par št. 1 nasproti paru št. 2 na levej strani, par št. 2 zatorej nasproti paru št. 1 na desnej. Pari napravijo malo kolo kakor prej in plešejo ravno tako na desno in levo kakor gori. Geli lik se ponavlja. III. Lik. „ Mlin “. Vsak par obrne se do prvega svojega para v lice (kakor pod. 2) ; plesalki podaste si desni roki križem v sredo, isto storita tudi plesalca; levo roko drže vsi v bok. Ta mlin obrača se korakom na levo kakor v liku II. Obroč (pod. 3). Na to N. p. „Proti “ se vsi naglo obrnejo, križajo leve roke, stavijo desne v bok ter se obračajo v mlinu na desno kakor prej. Lik se ponavlja z drugim parom v lice kakor v II. liku (pod. 3). 24 IV. Lik. »Zvezda 11 . Pare razdeli plesovodja po vrsti v št. 1 in 2. Plesalke št. 1 stopijo v sredo kola, držeč trdno roke plesalcev, plesalke št. 2 ostanejo na prostoru, držeč istotako trdno roke plesalcev ; plesalca stopita si nasproti (pod. 4). Zvezda se napravi v 4 taktih in traja 4 takte, na to stopijo plesalke št. 1 iz srede brzo hrbtoma na prostor v kolo. Sedaj sto¬ pijo plesalci št. 1 na isti način kakor prej plesalke št. 1 v zvezdo. Lik ponavljajo prvo plesalke in za njimi plesalci št. 2. V. Lik . »Sprevod 11 . Plesovodja razdeli pred korakom pare po vrsti v 4 enake dele in pazi med korakom na to, da se kolo stisne polahko v štirivogelnik; pari stoječi si nasproti na dveh straneh štirivogelnika skakljajo N. p. »Skozi 11 na drugo stran in na ta način pre- menijo prostor. N. p. „ Drugi “ premenijo bas tako prostor pari stoječi si nasproti na drugih dveh • straneh štirovogelnika, N. p. »Na prostor “ hite prvi in za njimi N. p. „ Drugi“ tudi drugi na svoje prvotno mesto. (Pod. 5). N. pr. „ Veriga “ napra¬ vijo prve plesalke verigo, podavši si desne roke, in ko pridejo na nasprotni prostor, zasučejo se z dotičnim plesalcem v okrog kakor v četvorki. N. p. „Drugi“ napravijo isto pari št. 2. N. p. »Prvi na prostor 11 in na to E. p. „ Drugi “, ponavlja se lik na nasproten način, in tako pridejo zopet plesalke na svoj prostor, kjer se štirivogelnik razdere ter sklene kolo. 25 VI. Lik. „ Grb“. Plesovodja odšteje pare od desne na levo po tekočih številkah in jih nato razdeli na polovico. Ako pleše 12 parov, poda izmed prvih 6 parov plesalec št. 4 levo roko križema plesalcu št. 3, plesalec št. 2 plesalcu št. 5 in št. 1 št. 6. Ta zvezda vrti se skakljajočim korakom 8 taktov na levo. N. p. ,, Proti 11 križajo si brzo plesalke v istem redu desne roke in plešejo na desno. Druga polovica parov pleše v polukrogu nekoliko odda¬ ljeno na nasprotno stran okolu zvezde. (Pod. 6). Na to se polovici menjati tako, da napravi druga polovica zvezdo in prva polukrog. V drugej zvezdi križajo roke plesalci št. 10 in 9, 11 in 8, 12 in 7. Lik se vrši kakor prej. Ako pleše 16 in več parov, razdele se isti na sličen način po množini. VII. Lik. „Kača“. * ‘ Plesovodja razdere na enem kraju kolo in zasuče kačo. (Pod. 7). Slovan. Slovan sestavljen je liki „Kola“. Njega ime opravičeno je v tem, da je glasba sestavljena edino le iz slovanskih skladeb, a razni liki obstoje veči¬ noma iz slovanskih plesov. Za ta ples je treba 12 parov najmanje, v naprej je število po 4 in 4 ne¬ omejeno. Nastop. Plesovodja razdeli pare na 4 enake dele, od katerih odloči vsakemu njega prostor v štirih straneh 26 plesne dvorane. Vsak oddelek stavi se v vrsto, kakor kaže podoba 1. Glasba s vira ,,Hej Slovani", v tem času stoje pari mirno na dotičnem svojem mestu. Ko prične glasba svirati „Naprej“, skakljajo vsi nasproti si stoječi oddelki v koraku polke proti parom v lice tako, da se umaknejo plesalci na stran in se torej srečajo plesalke v sredi vrste plesalcev. (Pod. 2). Tako skakljajo v dvorani okolu; v drugem križanju pridejo plesalci v sredo vrste. Na ta način menja se križanje še enkrat v istem redu. Zatem stopijo N. p. „ Kolo pari brez obzira na prejšnjo razdelitev naglo v „ kolo“. I. Lik. „Živa“. Plešo vodja določi redoma vsakemu paru šte¬ vilko. N. p. „ F zvezdo“ stopijo plesalke eden korak proti sredini, napravijo kolo za se in takoj zvezdo, podavši levo roko v sredo in sicer v 12 parih, plesalka št. 1 plesalki št. 7, številka 4 šte¬ vilki 10, z desno roko pa drži vsaka ostali dve plesalki. Lik pokaže se kakor kaže pod. 8. Plesalci dotične vrste plesalk stavijo se v istem hipu v mlin na vogalih, podavši si desne roke. (Pod. 4). Zvezda plesalk suče se skakljajočim korakom na desno, mlin plesalcev pa med tem na levo. N. p. „Kolo“, plesalke v sredini zvezde naglo potegnejo ostale plesalke zopet v prejšnje kolo plesalk, ple¬ salci med tem stopijo iz mlina tudi v kolo za plesalkam; sleherni poda desno roko svojej plesalki in vsi sklenejo skupno kolo. 27 II. Lik. „ Veriga 11 . Glasba: „0j BanovciPari stoje 2 takta mirno v kolu, plesalke stavijo roke v bok, plesalci kri¬ žajo roke na prsih. Plesalke plešejo skakljaje v koraku polke pred svojim plesalcem, za hrbtom druzega, pred tretjim itd. okolu vsili plesalcev v kači zopet na lice mesta (pod. 5), na to 6 udarcev pavze. Isto tako plešejo plesalci na desno. III. Lik i Slatjanha u . Glasba: „ Večer na Savi' 1 16 udarcev pavze, drugih 32 udarcev iste skladbe pleše se korak v kolu na levo liki škotskej na skok. Sledi skladba: „ Hej veselo “ (16 udarcev). Plesalke stopijo jeden korak proti sredini kola, obrnejo se vsaka za-se proti svojemu plesalcu, plesalci primejo se v zunanje in plesalke v notranje kolo. (Pod. 6). Plesovodja določi na to kateri koli par kot p r v i.' Dotični plesalec pušča roko plesalca na svojej desnej strani ter vodi verigo obrnivši se nazaj na desno v ravno Črto, kjer puste vsi ple¬ salci roke ter ostanejo drug za drugim. Isto tako vodi naravnost na desno prva plesalka verigo plesalk rama proti rami verigi plesalcev. (Pod. 7). Ko stojite vrsti, vdari glasba mazurko „ Slavjanka “. Zadnji plesalec v vrsti prime z desnico svojo ple¬ salko okolu pasa, levo roko stavi v bok; plesalka položi levico na desno ramo plesalca in stavi de¬ snico v bok. Tako držeč se, plešeta mazurko med vrstima; za njima isto vsi ostali pari. Vsi pari na n e p a r obrnejo na koncu dvorane na desno, pari na par na levo, plešejo na zunanjej strani ostale 28 vrste, obrnejo na drugem koncu iste zopet v sre¬ dino, kjer se snideta po dva in dva para. Plesalci n e p a r primejo v tem hipu plesalko — z levico okolu pasa, dotična plesalka položi desno roko njemu na desno ramo. Isto se ponavlja slično, da pridejo po štirji pari v jedno vrsto. Ko so dospele vrste do konca dvorane, obrneta para na desnej strani na desno ; para leve strani na levo ; tako plešejo zopet na drugo stran dvorane, kjer se ustavita par leve strani za par desne; in to se ponavlja tako, da se v prihodnjem obratu na istem kraju dvorane uvrsti par za parom. N. p. „ Kolo “ obrnejo se vsi na desno in sklenejo kolo. IV. Lik. „ Peruti “. Glasba: „Kranjski sin“. Pari stoje mirno v kolu. Takoj svira glasba pesem „ Sem slovenska deklica “. O tej pleše se korak, kakor v „Kolu u . mej korakom stisne se kolo polagoma v štirivogelnik kakor v V. liku „ Kola/ 1 . Glasba svira: „ Živ ih Hrvatska 11 . Plesalke stopijo jeden korak v sredo, podajo si roke v kolo, plesalci zunaj isto tako za-se. Plesovodja pretrga zunanje kolo plesalcev. (Glasba: „ Mila lunica 11 ). Plesalca, kateri je sedaj pustil kolo z desno roko, imenujemo št. I, njegovega soseda na desnej št. 2. Št. 1 obrne se na desno nazaj, vodeč plesalce za seboj, štev. 2 obrne se na levo, vodeč isto tako plesalce za seboj. (Pod. 8). Tako podasta si št, 1 in št. 2 zopet roki ter skleneta na ta način kolo naopak, v katerem so namreč obrnjeni vsi obrazi na zunanjo stran. Kolo plesalk pretrga plesovodja 29 ob enem s kolom plesalcev na baš nasprotni strani št. 11 in 12; dotični plesalki obrneti kolo plesalk kakor plesalca št. 1 in 2 na nasprotno stran ter si podaste roke v kolo plesalk. (Pod. 9). Na prvi del „Mile lunice“ razdrla sta se notranji in zunanji kolo in napravila posebna kola po pod. 9. Na drugi del stojita ta kola mirno, na ponavljanje prvega dela pa se vrnejo plesalci in plesalke za-se kakor prej zopet v zunanje (plesalci) in notranje (plesalke) kolo. Plesalke stopijo hipom korak nazaj v skupno kolo. Lik vrši se skakljaje v koraku polke. V. Lik. „Samo“. Glasba : „Brez tebe dračja 11 . Plesovodja razdeli pare na dve polovici. Plesalci primejo svoje plesalke v navadni prijem za ples; vsi plesalci stoje z licem proti sredi kroga. Naglasbo: „ Ti si moja 11 drsajo pari brzopolko v krogu na levo stran v vrsto par za parom; druga polovica tako na desno stran (Pod. 10). Glasba : „Rado ide Srbin “, drsajo ple¬ salci leve vrste na desno, plesalci desne na levo ; plesalke ostanejo na prostoru ter se zasučejo k njim prišedšim plesalcem „ V okrog 11 . Sedaj drsajo plesalke leve vrste na desno, desne na levo ; ple¬ salci ostanejo na prostoru in se zasučejo s svojo prišedšo plesalko „ V okrog “. To se ponavlja, tako da pride zopet vsak na svoje prvotno mesto kakor so bili v pod. 10. Pari se takoj puste; plesalki na čelu obeh vrst skakljte pred svojima plesalcima na levo, doli ob vrsti plesalcev, obrnete se na doljnem koncu vrste zopet na levo in skakljate ob desnej strani vrste plesalcev na svoj prostor. Vse ostale 30 plesalke vrstijo se za prvini. (Pod. 11). Vrnivše se na prostor, podajo plesalke levo roko desnej plesalčevej, vrsti se obrnete lice v lice in sklene se kolo. VI. Lik. „Slovan*. Plesovodja odšteje pare po tekočih številkah. Glasba: „Ej uhnem ! “ Plesalke št. 1, 4, 7 in 10 puste kolo z desno roko, stopijo brzo v sredo, po- tegnivši z levo ostali del verige za seboj in si podajo desnice: št. 1, 4, 7 pa 10; tako nastala je zvezda, v kojej so na zunanjih vogalih plesalci št. 1, 4, 7, 10. (Pod. 12). Na skladbo: „ V ne¬ deljo zjutraj “ suče se zvezda skakljaje na levo ; na skladbo: „Mila moja “ razdere se zvezda na nasproten način, kakor se je bila osnovala in sklene se kolo VII. Lik. „ Vrtinec .“ Glasba : „ Pridi Gorenje 11 . Plesovodja določi katerikoli par kot prvi. Plesalke stopijo jeden korak proti sredi, kjer si podajo roke v kolo; isto store na mestu plesalci. Plesalec št. 1 pušča soseda na levej ter vodi vso vrsto plesalcev za seboj v „vr- tinec u , isto tako vodi plesalka št. 1 plesalke. (Pod. 13). Plesalec in plesalka št. 1 obrneta se v vrtincu kakor je razvidno iz pod. 13, ter se snideta zopet v vrsti; za njima skakljajo vsi ostali. Na skladbo; „Jok Hrvatska “ prime vsak plesalec, svojo plesalko z desno za njo levo roko, zunanji roki stavita oba v bok, in tako držeč se skakljajo pari za parom št. 1 v dvorani okrogu. N. p. „ Poklon* stavijo se plesalci svojim plesalkam na¬ sproti, vsi se poklonijo. 31 menik likov sestavljenih plesov. Četvorka (Quadrille) ima 6 likov. I. Krinka (Pantalon). II. Leto (Ete). III. Grlica (La poule). IV. Pastirka (Pastourelle). V. Obok (Le Trenis). VI. Konec (Finale). Suličarska (Lanciers) ima 5 likov. I. Košarica (La dorset). IT. Zmaga (La Victoire). III. Mlin (Le Moulinette). IV. Pohod (La visite). V. Konec (Finale). Kolo. Ima 7 likov. I. Osminka, II. Obroč, III. Mlin. IV. Zvezda. V. Sprevod. VI. Grb. VIL Kača. Slovan. Ima 7 likov I. Živa. II. Veriga TIT. Slavjanka. IV. Penin. V. Samo. VI. Slovan. VII. Vrtinec. KAZALO Stran Uvod. 3 I. Del: Navadni plesi. d Polka. d Mazurka . . . 6 Polka mazurka. 7 Valček. 7 Škotska. 8 Regdovak. 8 Varšavska . . . . .. 8 Poljska. 9 Tirolka.. 9 Siciljanka. 9 II. Del: Sestavljeni plesi. 10 Četvorka. 10 Lanciers .. 15 Kotljon. 20 Kolo . . ■. 22 Slovan.. 25 Imenik likov sestavljenih plesov. 30