ine Oldest Slovene Daily in Ohio Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Oglasi v tem listu so uspešni Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) SEPTEMBER 6, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 207 Wiik Roosevelt je sinoči proglasil "Mtralnostni zakon Zedinjenih držav Zadnje vesti 'ko *1*8 r*l \ S^n0 ^0^oval Angliji in Franciji, ki kontroli-^antik, koristil pa bo nacistom, ki bi itak ne moSli uvažati ničesar iz Zedinjenih držav. I^HINGTON, 5. septembra. — Pošiljanje ameri- ieriske ?'a v ^Mopo je bilo sinoči končano. Vse: pogajanja za sklenitev pogodbe ^t!anfi0niOČi Angležem in Francozom, ki kontrolira-1nenapadanja med Rusijo in Ja- K ' je bilo konec sinoči, ko je predsednik Roose- ponsko. Ji i miral ameriško nevtralnost. Ta nevtralnost in potop tretje nemške 6 ^zvoza orožia bn silno škodovala Angležem in, ladje Belem, Brazilija. — Sredi At- novo osišče? Kodanj. — Danski časopis "Berlinske Tidende" javlja po- j ročilo svojega dopisnika v Ber- j linu, da se snuje pakt četvorice: j Rim-Berlin-Moskva-Tokio. List j pravi, da so se v Moskvi pričela i anC02 -,u^t orožja bo silno škodovala Angležem in 0rn' ki bi v drugačnem slučaju lahko uvažali Potrehe^iV • a m , . , • , | lantika je bil pogreznjen par- He h" 6 12 mGiike, koi ishla pa bo nacistom, jSeveronemškega Lloyda krik ^ ^ mogli ničesar uvažati, tudi če bi jim bila i ki _itt bii na potu od tu v llefi1)rpI'avljena Prodajati. ^ določbami novega zakona so tudi sledeče: H ne s^rnharneriškem prista- *-- i Ustanavljanje ameri-0 Slle ške brigade v Parizu več kot 24; _ 0>a boina Qv u. , : Za vstop v ameriško brigado! okraja se poroča o neprestanem bojm v Jua ah trgovska i ^ ^ —---------- ^erisiT 86 ^žave odplu-! lobegi Pristanišča, se ; »Ve ri ^dji nasprot- ■■ ^ave 1|l0^na kdja bojujoče ! i Hamburg, Angleškega admira-! liteta naznanja o pogreznitvi i treh nemških parnikov. TOPNIŠKI DVOBOJ j -Brusel, Belgija. — Belgijski poročevalec v Luksemburgu po-I roča o silnem artilerijskem dvo-iboju med nemškim in franco-jskim topništvom na Maginotovi : in Siegfriedovi črti. Iz Moselle : j« r«" - ^ 2'Tren~ tigre Amenkancev.— Ameriški T . D _ . Loms P. Lochner, časnikar, ambulancm oddelek z de- se nahaja z nemško armado PRVI ZRAČNI BOJ SOUTHEND, Anglija, 6. septembra. — Danes se je završil prvi zračni boj med angleškim in nemškimi letalci, in sicer 12 milj od Southenda. Očividci izjavljajo, da so Angleži izstrelili eno nemško letalo. LONDON, 6. septembra. — Nacijski letalci so hoteli danes napasti Anglijo, toda so se v svojem zaletu obrnili ter odleteli nazaj, odkoder so prileteli, ko so jih sprejele salve protizračnih topov. Letala niso nikjer prebila angleške zračne obrambne črte. Izvoz orožja v Kanado je še vedno dovoljen Dovolitev izvoza pa bo preklicana, čim napove Ka- j na da Nemčiji vojno, kar se bo najbrž že te dni zgodilo. vetnajstimi ambulancami. ur p0 odPlutju prve j PARIZ, 5. septembra. — U- '»»aim*se drža' I radniki francoskega departmen- ^ svoiT*ein P^tanišču P gori,, 0V samo toliko lva, da v Poljski, poroča, da se poljski civilisti kakor besni bijejo z Nemci, ki niso nikjer varni pred njihovimi kroglami. Med poljskimi četniki so tudi ženske in ta Ameriške legije naznanjajo, da se je priglasilo pri franco-1 mladeniči, ki so skoraj še otroški vladi že nad 300 Amerikan- i d. Poljske ženske se borijo "ka-lntr>i ki sn iih nrisnevali amp-i io •watrlaAaJ cfrak /lo lfo.»Xo Kralj Peter je bil sprejet kot prostak v armado WASHINGTON, 5. septembra. — Ker je Kanada tehnično še vedno nevtralna država, se si-nočnja proklamacija predsedni- ne tiče Kanade, ki še vedno lahko uvaža ameriško municijo in druge vojne potrebščine za svojo lastno vporabo. POLJSKA VLADA JE ZBEŽALA IZ VAJBA« V ZALEDJE Nemci obstreljujejo poljsko glavno mesto, ki je že deloma porušeno. TRIDESET POLJSKIH BOMBNIKOV JE BAJE NAPADLO BERLIN so v ameri- riški državljani. Mi 0stni cami, ki so jih prispevali ame- j je zavladal strah, da bo Varša- I va še pred nočjo zavzeta. Poro-aljne P0Sta.yi seve' I Poveljnik tega ambulančnega i čila iz Budimpešte naznanjajo, specifične od-1 oddelka je dr. James V. Sparks,! da je Varšava že pod nemškim i zobozdravnik iz Indianapolisa. | topniškim ognjem. Charles Sweeney, ki se bavi z! - i organiziranjem ameriške briga-' de v Franciji, je izjavil, da se j je priglasilo za vstop v brigado že nad 2,000 Amerikancev. Or- društvfl86^1^1 i ^nizacija bo oficijelno vpisana 0^ru Slov xi. ..-. a j v francoske armadne registre "ill; ^0 i .Ave- Igralci v- društvene PRIHOD ANGLEŠKIH OJACENJ ^8% VS1 gotovo na- ": kot edinica francoske tujske legije. Smrtna kosa Včeraj zjutraj je preminil v Warrensville bolnišnici dobre poznani rojak in pionir Anton Gerbec, v starosti 68 let. Sta- .b ^ , ! %. i*. zvečer se iV^di d red Poroko" * « 689 E' 160th «• kega delavskecr., Pokojni je bil doma iz Kombre- Mni61-100 Vsi ieral- ska pri Ročinju blizu Gori.Ce' ^ i da c,„ " io nrišpl v Ameriko PARIZ, 5. septembra. — Anglija bo vsak čas poslala v Francijo 20 motoriziranih divizij, ki bodo tvorile prve čete angleške ekspedicijske armade. S četami bodo prispele tudi eskadrile angleških bombnikov in bojnih ter lovskih letal. 80 navzoči. Kv Sif Zve, ^ londonskem odkoder je prišel v Ameriko pred 48 leti. Zapušča sina Antona. Družina Gerbec je pred KAn \z i zmv I leti vodilna trgovino z grocerijo ^ •>•- LON-! na vogalu East 161st St. in Waterloo Rd., skozi 26 let, poprej pa gostilno na St. Clair 3 kaZ gorili že vse* Ave- PokoJni je bil član družtva tudi druge repti- Združeni bratje št. 26 SSPZ in Kika ..^^shilega stru- i Samostoj. podpornega društva 0 Se . vdovo." Ob- i Slovenia. Pogreb se bo vršil v J1, k g bale da bi i Fetek zjutraj ob 8:30 iz Avgust j '2 žr;,L Zen v slučaju ^ Svetkovega pogrebnega za 1 Ijj jj. - - • " ___-T-__Al O TP i ROn/i Cf +P1 j^iti h frugal za žiVaH prosto- Ostale mu ohranjen blag spomin, pre ko ne bi bilo voda na 478 E. 152nd St., ter Pobrigal za- na Calvary pokopališče. Bodi i is l< >^>aLva"„d,JVOie L d njimi dvo- i ostalim pa naše sozalje. 18:.JSkih nan^ j... I Smrtna kosa - orang j y zvečer je preminila ua varno 7 na svojem domu Frances Vla- Nov grob Po kratki bolezni je preminil na svojem domu Mihael Koma-rich, star 61 let, stanujoč na 1424 East 152nd St. Tukaj zapušča hčer Cecelijo, omož. Pa-lanowski, pastorko Antonijo, omož. Batcha, ter več sorodnikov. Rojen je bil v občini Pod-vrh, Kotar Sanobor, kjer zapušča brata in več sorodnikov. Tukaj je bil 23 let ter je bil član društva Sv. Nikola št. 22 HBZ. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v soboto zjutraj ob 8:45 uri ter v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in na Calvary pokopališče pod oskrbo Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Bodi mu ohranjen blag spomin. Preosta-i lim naše sožalje. Družabna prireditev i V petek zvečer ob osmih bo 1 pričetek družabne prireditve, katero prirede prijatelji Mr. Va-tro J. Grilla, kandidata za BEOGRAD. — Mladi kralj i Peter, ki se ne more navdušiti' za lov iz razloga, ker pravi, daj ne bi mogel ubiti zajca, je postal včeraj član jugoslovanske armade, ki je ena najhrabrejših in najžilavejših armad sveta (one of the world's toughest armies, — pravi poročevalec v New York Times.) V armado je bil sprejet kot navaden prostak v pehoti. V dveh letih bo postal vrhovni poveljnik armade, katere hrabrost je postala legendarna. Petnajstletni monarh je pravo nasprotje svojih širokoplečih, od sonca opaljenih tovarišev, ki služijo ž njim v istem polku. Kralj Peter — naš Peterček, ga imenuje ljudstvo v Sloveniji, — je delikatne, vitke postave, s skoro dekliškim obrazom. Doslej ni bil kralj Peter deležen nobene vojaške vzgoje, ker je vlada smatrala tako vžgojo kot nepotrebno za njegovo mladost. Svoje klasične študije je dovršil preteklo pomlad, nakar se zdaj prično njegove vojaške študije. BUDIMPEŠTA, 6. septembra. — Poročila iz Varšave naznanjajo, da nemška armada obstreljuje Varšavo. Poljsko glavno mesto je že deloma porušeno. Poljska vlada je zbežala v Lublin, 90 milj južno- ka Roosevelta, ki je proklamiral , , ^ XT , . - ameriški nevtralnostni zakoa. izhodno od Varšave. Nepotrjena poročila pravijo, da je poljski maršal Smigly-Rydz predložil predsedniku poljske republike svojo resignacijo. iN a d Varšavo letajo cele jate nemških letal, ki obdelujejo mesto z bombami in strojnicami. Ljudje beže v tisočih iz mesta. FRANCOSKE BATERIJE OBSTRELJUJEJO NEMŠKA LETALA Pariz. — Včeraj je priletelo nad Pariz več nemških letal, ki so jih odgn^i francoski topovi za obrambo napadov iz zraka. EKSPLOZIJE NA ZAPADNI FRONTI LONDON. — Reuterjeva časnikarska agencija poroča, da se slišijo v Belgiji silne eksplozije na zapadni nemško-francoski fronti. V več belgijskih krajih so slišali tuljenje siren v nemških mestih. ČETNIŠKO BOJEVANJE POLJAKOV V poljskih mestih in drugih krajih, ki so jih zavzeli Nemci, se zoperstavlja civilno prebivalstvo, ki strelja skozi okna hiš, izza vogalov in s streh na Nemce. V čestoho-vi, kjer je slavna poljska romarska pot, so se iz oken hiš čilu letal za inozemske države, nenadoma pričele vsipati na Nemce krogle, ki so ubile katero naročilo je znašalo 33 j enega stotnika, več poročnikov in veliko število navadnih Toda prepovedan pa je izvoz takega blaga v Kanado, ako se ___| izkaže, da se bo to blago izva- ... . . žalo v kako bojujoče "se državo. Kra.j, ki je ne .aj nad pet-. gicer pa se tukaj pričakuje, najst let star, postane v da bo kanadska vlada te dni dveh letih vrhovni povelj- sledila zgledu Avstralije in Nove nik jugoslovanske arma-' Zelandije in da bo napovedala jg j Nemčiji vojno. PREKLIC VELIKEGA NAROČILA LOS ANGELES. — Zaradi sinočnje Rooseveltove prokla-macije ameriškega embarga so tukajšnje tovarne za izdelovanje letal ustavile delo na naro- milijonov dolarjev. Pozdravi Iz pennsylvanskih hribov pošiljajo svojim prijateljem pozdrave Mr. in Mrs. Čebul, Mr. in Mrs. Zupančič in Mr. in Mrs. Grum. ODPLUTJE FRANCOSKEGA PARNIKA NEW ORLEANS. — Včeraj je odplul od tukaj francoski tovorni parnik Vermont, ki ima na krovu 19 ameriških bombnikov. Parnik bodo spremljali preko Atlantika angleški rušilci. Iz Detroita, Mich., pozdravljajo svoje prijatelje Mrs. Rozi Zdešar in njena hčerka in Mrs. Badelich. Iz Indianapolisa, kjer se je vršila velika prireditev Slovenske svobodomiselne podporne zveze, pa pozdravljajo svoje pri-jaelje; W. Candon, Mirko G. Kuhel, John Maren, Frank Pu-cel, Michael Vrhovnik, Frank Medved, A. Zaitz, Vincent Pugel, Jos. H. Grills, Rudy Lisch, dr. Arch, Wm. Russ, J. Kvartich in Vatro J. Grill. Z newyorške razstave pa sta se spomnili svojih prijateljev Mary Bradač in Genovefa Zu-*pan. William Green obsoja Lewisa, komunizem, nacizem in fašizem i sich rojena Stipkovic, stara 82, councilmana 23. varde, v pri- % 10. priredijo t/' P"' '> ■ namreč tills H nedeljo popoi. tQ let, stanujoča na 6034 Carry Avenue. Tukaj zapušča soproga Thomasa in hčer Emmo, omož. Svoboda, ter več sorodnikov. Rojena je bila v Selu Slavitih, Kotar Yasterbosko, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bila 29 let. Pogreb se vrši iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v petek zjutraj ob 7:45 ter v St. Frances cerkev ob 8:30 in na • Calvarija pokopališče. zidku Slov. narod. doma. Naše občinstvo .je vljudno vabljeno na to prireditev, in sicer ne samo iz 23. varde, temveč tudi od drugod iz slovenskega Cleve-landa, saj se je Mr. Grill v dolgih letih svojega javnega delovanja med slovenskim narodom povsod udejstvoval. To bo lep, domač in prijateljski večer, združen s prijetno slovensko, domačo zabavo. Igrala bo godba bratov Germ. Pridite! Federacija bo organizirala svojo politično moč za podporo svojih prijateljev in za poraz svojih sovražnikov. DULUTH, Minn. — - William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je zvalil vso odgovornost za "dualnl unioni-zem" na ramena Johna L. Lewi- sa in njegove CIO organizacije, ko je govoril na velikem delavskem shodu v tem mestu na Delavski praznik. Green je dejal, da je Ameriška delavska federacija vsak čas pripravljena, preiskovati možnosti delavskega ujedinje-nja. Ostro je ožigosal Lewisa, češ, da je vetiral mirovni načrt, ki je bil sprejemljiv za CIO organizacijo. "Ameriška delavska federacija je prebolela izgubo članstva, ki jo je imela zaradi sporov med obema organizacijama, in je danes močnejša kakor je bila kdajkoli prej, ker šteje pet milijonov članov." V Ameriki ne morejo vedno vladati razmere, kakršne vladajo danes, ko je v deželi 10,560,-000 brezposelnih delavcev, je rekel Green. Zahteval je, da se morajo vlada, industrija in delavstvo posvetiti ekonomski politiki, in če je potrebno, da se v privatni industriji uvede 30-urni delovni teden, naj se to nemudoma stori. Naglašajoč, da je federacija nasprotna komunizmu, fašizmu in nacizmu, je Green naglasil, da je "nesveta alijanca naredila iz Stalina in Hitlerja dvoje partnerjev za zmago diktature nad demokracijo." vojakov. Nemci so obkrožili Poljake ter jih prijeli trideset, ki so osumljeni, da so streljali. POLJSKI BOMBNIKI BOMBARDIRALI BERLIN PARIZ, 5. septembra. — Danes je trideset poljskih bombnikov bombardiralo Berlin, nakar so se bombniki vrnili nazaj na svoj baze. BOJI FRANCOZOV NA ZAPADNI FRONTI Francoske čete so prodrle dalje na nemško ozemlje, nemške čete pa se nahajajo 50 milj severno od Varšave ter še vedno naglo napredujejo. Francosko topništvo obstreljuje južno krilo nemške Siegfriedove črte, na severu, v bližini Luksemburga, pa nadaljujejo Francozi z direktnimi operacijami na nemškem ozemlju. POTAPLJANJE PARNIKOV LONDON. — V London je prispelo poročilo, da je bil pogreznjen nemški parnik Carl Fritzen, d očim je bila njegova posadka rešena. LIVERPOOL. — Cunard črta naznanja, da je bil približno 100 milj od škotske obali po nemški podmornici potopljen njen parnik Bosnia; njegovo posadko, ki je sestojala iz 23 mož, je rešil neki norveški tanker. METANJE NADALJNIH OKROŽNIC V NEMČIJI LONDON. — Angleško ministrstvo propagande naznanja, da so včeraj angleška letala vnovič metala pam-flete nad Nemčijo, in sicer to pot nad premogovnimi in železarskimi okrožji v Porurju, kjer je ljudstvo že itak zelo liberalno in neprijazno nacijskemu režimu. Letala so odvrgla nad tri milijone pamfletov. PREBIVALSTVO BEŽI IZ VARŠAVE VARŠAVA. — Tisoče Poljakov in mnogo Amerikancev, ki so ostali še tukaj, je odpotovalo iz Varšave v zaledje, da se umaknejo napadom nemških armad in nemških bombnikov. Med onimi, ki so odšli iz mesta, so tudi J. Drexel Biddle, ameriški poslanik v Varšavi, in člani njegove rodbine ter člani poslaništva. Nemška letala povzročajo strašno razdejanje v Varšavi. PAPEŽ PRENEHAL S PRI-j Bolna na domu ZADEVANJI ZA MIR Mrs. Anna Krasoc, 1533 East VATIKAN, 5. septembra. __ 1172nd St. se nahaja bolna na Kardinal Maglione, papežev dr-' domu, kjer je pod žavni tajnik, je danes začasno prenehal s svojimi prizadevanji za mir, ki jih je vodil v papeževem imenu. Kardinal Maglione se je zopet vrnil v svoj rojstni kraj v Casorijo, kjer je bil na počitnicah in odkoder ga je pa- zdravniško | oskrbo. Prijatelji so vabljeni, da jo obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnje okrevanje. Važni sestanek Nocoj se vrši važni sestanek glavnega odbora Progresivnih Slovenk, v Slov. del. domu na pež nujno poklical v Rim. Kardi- Waterloo Rd. ob 7:30 uri zve-nal bo zdaj tam končal svoje j čer. Prosi se, da bodo vse go-prekinjene počitnice. j tovo navzoče. — Tajnica. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 6. septe UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »enakopravnost« Owned and Published by TH* AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays 'o raznaSalcu v Clevelandu, ea celo leto.................................$5.50 a 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl za celo leto.................$6.00 .» 6 mesecev....................$355; za 3 mesece......................$2.00 -la Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50 iU 0 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države: t* celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Altered as Second Class Matter April 26th, itilS at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. VAŽEN PROBLEM ITALIJANSKE NEVTRALNOSTI Mussolinijeva izjava, da se Italija ne misli zaplesti v vojno, je silno važna, če vzamemo to dejstvo v zvezi z izjavo, ki jo je podal pred dnevi Hitler, češ, da ne pričakuje, da bo šla Italija v boj ob strani Nemčije, je ta zadeva dvakrat važna in da misliti, da je bil med obema partnerjema že dosežen tozadevni sporazum. Skrajno značilne so te izjave tudi z ozirom na dejstvo, da ni še tako dolgo temu, ko je bil med Nemčijo in Italijo podpisan vojaški pakt vzajemne pomoči. Sicer je prav lahko razumeti, zakaj se ne želi Italija podati v vojno ob strani Nemčije. V slučaju nemške zmage bi Italija dobila namreč manjši del plena ter bi prišla hkratu v nevarnost, da postane popolna vazalka Nemčije. V slučaju poraza pa bi se znašla Italija v obžalovanja vrednem stanju. Toda zdaj, ko sta se Velika Britanija in Francija zapletli v vojno z Nemčijo, bo kmalu na površju vprašanje, da-li bosta London in Pariz dovolila, da ostane Italija kri-žemrok na svoji strateško važni poziciji. Prted Anglijo in Francijo se bo zdaj pojavilo dvoje važnih točk; Prvič: Italija kot nevtralna država bi bila v sijajni poziciji, služiti Nemčiji kpt velikansko skladišče in baza dobav njenih vojnih potrebščin, in, drugič, obstoj italijanske armade, stoječe v vojni pripravljenosti, bi pomenil, da bi moralo biti neprestano ob francosko-italijanski meji 700,-000 do 800,000 francoskih vojakov, ki bi tam stali kri-žemrok in pazili na Italijo, dočim bi bila njihova navzočnost neobhodno potrebna na drugih frontah. Italija dobiva skoraj vse svoje oljne zaloge iz Anglo-perzijske Mezopotamije, manjši del olja pa iz Rumunije in Rusije. Že dolgo je znano dejstvo, da bi tvorilo eno največjih nevarnosti Italije, v slučaju, če bi se slednja zapletla v vojno, pomanjkanje olja. V boju z Anglijo, bi bila Italija odrezana od svojih dobav olja iz Mezopotamije, s Turčijo, pridruženo Angliji, pa bi bila odrezana tudi od svojih oljnih dobav iz Rumunije in Rusije. Angleška blokada bi dalje preprečila Italiji vsako dobavo olja iz Venezuele, Mehike in iz Zedinjenih držav. V slučaju dolgotrajne vojne bi bilo olje glavni problem Nemčije. Nemčija producira zdaj približno 30 procentov sintetičnega olja svoje celotne vporabe. Do pred dvema tednoma je Nemčija importirala olje iz Rumunije, toda njene največje oljne dobave so prihajale iz angleških virov. Sintetično olje pa ni posebno vporabno za aeroplane, in če ima Nemčija res deset tisoč letal, je jasno, da bodo ta letala potrebovala ogromno množino gasolina. Nemčija ima baje danes v svojih zalogah za šest mesecev olja. Ce bi, z nevtralno Italijo, Nemčija lahko dobavljala olje skozi Italijo, bi bilo to kakor nalašč za Hitlerja. Zato ni več kot naravno, da sta se Anglija in Francija že mnogo bavili s tem problemom. Ti dve državi vesta, koliko olja uvažuje danes Italija, in bi bili seveda takoj na jasnem, kam gre odvišno olje, ki bi ga pričela uvažati I-talija. Toda ne gre samo za olje. Gre tudi za jeklo in železo, baker in bombaž, kar bi Nemčija vse neobhodno potrebovala v dolgotrajni vojni. Zato bi bilo pravo čudo, če bi v slučaju splošne evropske vojne Anglija in Francija sedeli križemrok ter mirno gledali, kako zalaga Mussolini z oljem nemške bombnike, s katerimi bi Nemci bombardirali angleška in francoska mesta. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da so francoski strategi zaradi neprestanih groženj od strani Italije izdelali načrt za francoski vdor v severno Italijo. Francoz je so trdno prepričani, da jim je mogoče s tako vojaško kampanjo poraziti Italijo. Oni namreč vedo, da bi jih pot skozi severno Italijo privedla do Brennerjevega pasu v Avstrijo, kjer bi jih nedaleč proč, v Pragi in ostali Češki in Moravski, nestrpno čakalo več milijonov čeških prostovoljcev, ki bi jih bilo treba samo naglo oborožiti. Z ozirom na to ni čudno, da sta Velika Britanija in Francija že podrobno pretresali položaj, ki bi nastal, če bi Italija proglasila svojo nevtralnost. V tem slučaju bosta Anglija in Francija najbrž zahtevali gotove garancije od Italije, v katere bo morala privoliti, če bo hotela ohra- niti privilegij, da ostane nevtralna. Sicer ni ničesar znanega o teh načrtih, toda z gotovostjo smemo smatrati, da bosta ti dve državi zahtevali od Italije jamstvo, da ne bo postala dežela agent nemških dobav. Ena taka garancija utegne biti v angleško-francoski kontroli vseh prehodov in zvez, ki vodijo v Nemčijo. To bi bila neke vrste mednarodna kontrola. Drugi drastičen korak, katerega utegnejo podvzeti Fruncozje, pa je, da zahtevajo pravico prehoda za svoje čete skozi severno I-talijo do avstrijske meje, v katerem slučaju bi se kontrola meje rešila sama po sebi. Z drugimi besedami rečeno: Mussolini se bo znašel v velikih neprilikah v vlogi svoje nevtralnosti. Ako namerava Mussolini ponoviti epizodo iz leta 1914, ko se je Italija izneverila svojima zaveznicama Avstriji in Italiji terse ob strani antante zapletla v vojno, bo ugotovil, da u-tegne biti pri tem za Italijo dobiček, če pa se ziblje v varljivih nadah, da bo držal s svojo "nevtralnostjo" na svojih mejah stotisoče francoskih vojakov križemrok, poleg tega pa zalagal Hitlerja z vojnimi potrebščinami, se pa prav tako temeljito moti, kot se je motil Hitler, ki je bil do zadnjega prepričan, da bo- z blufom ves svet podjarmil. To se Mussoliniju in Italiji ne bo dovolilo že iz vzroka, ker Francozje predvidevajo v tem slučaju Mussolini-jevo igro: ž deti in prežati, dokler ne prične iti Nemčiji za nohte, nato pa stopiti pred Francijo in Anglijo z nesramnimi zahtevami, podprtimi po bajonetih sveže italijanske armade. Francozje in Angleži bodo zato za časa poskrbeli, da se to ne bo zgodilo. Mussolini je stopil na nevarno in spolzko cesto, ko je stopil na pot, ki ga je privedla v Hitlerjev tabor. Njegove težave niso pri kraju, temveč so se šele začele. urednikova posta ŠE VEČ RAZLOGOV O BANKI PIŠE ANTON GRDINA Uvod: De si ohranimo v naselbini večje zaupanje v odno-šajih ali stvareh od katerih narod lahko pričakuje v splošnem koristi sem se odločil še za en primeren dopis v razjasnilo či-tateljem za v bolji sporazum v zadevi in razpravah naše Slovenske banke. Dopis vzamem na svojo odgovornost in bom i za priobčilo uredništvu prav hvaležen, kakor- tudi čitateljem če ga bodo vzeli v naznanje ka-1 kor sledi. Op. pisca. Čitatelji tega lista naj mi o-proste, da jih motim z nadalj-nimi mojimi dopisi o položaju naše banke in banke, ki je v likvidaciji, kjer je še mnogo denarja naših ljudi. Po zadnji seji vlagateljev smo si prišli nekako v navskriž v mišljenju in je padlo nekaj ostrih besed drug napram drugemu, ker se gre za važne zadeve in je potreba, da je vsak na jasnem. In ker sem radi tega, ker sem pri novi banki v uradu, tudi sam kolikor toliko zainteresiran in ima naše Lrgovsko podjetje precej vlog na rokah, se čutim, da sem dolžan poseči v razpravo in komentar v tej zadevi. Razdvojeni smo v mišljenju v tem, kako da naj se pomaga likvidaciji. Sam ne odobravam nastopa in poti, kakor se vršijo seje vlagateljev. Na teh sejah ne more prisostvovati miroljuben človek, saj se boji oglasiti in povedati, kako da misli on, ker se boji, da če ne bo napadal z drugimi vred, ga bodo vrgli čez vrata. Prav tako mi je povedal rojak, ki ima veliko vlogo v stari banki in sam sem bil že večkrat priča takim sejam in debatam. Rečem pa, da sem sam navdušen in pripravljen sodelovati na tem, da se likvidacija pospeši kar najbolje. Nikakor pa ne vidim v tem potrebne sile in ne posredovanje sodnije. Mi Slovenci se moramo pogovoriti medsebojno in dostojno sh-mi! Bojim se, da če bomo iskali pravice pri drugih sodnijskim potom za to, da se mi medseboj poglihamo, da bomo s tem zaigrali in še veliko bolj zavozili voz pod cesto kakor je sedaj. Če hočem soditi nepristransko in pravično v kolikor morem sam globoko videti in razumeti položaj investicij zamrznjene banke, moram reči, da ne BARIKADE PRED GDANSKOM \ . ass r *- Na sliki so oboroženi nacisti in barikade, ki so jih v naglici .gradili pred Gdamkom. vidim ničesar takega, da bi bilo potreba klicati sodni jo na pomoč. Akcija kakor se vrši sedaj, se mi vidi bolj osebnega nego pa resničnega izvora. Če je komu za resnično poravnavo, se bo potrudil za drugačna, bolj umestna pota kot so seje kakor-šna se je vršila, na kateri se je i ponavljalo samo osebno sovra-j štvo. Kako naj zaupam drugim i možem, če vem, da nimajo bančne preizkušnje in zmožnosti, da bi vzeli v roke likvidacijo, ki gre po številkah v milijone. Vsak lahko naskakuje in napada druge, kadar pa pride vprašanje dejstev, pa ne bo vedel odgovoriti najmanjšega odgo-I vora. Lahko je kritizirati, toda, , voditi praktično to likvidacijo, kdo bo izmed naših rekel: "Jaz sem zmožen vzeti to vodstvo v svoje roke." Preveč so mi znane bančne i razmere in vem, o čem da govo-: rim in pišem. Za resnično in pravično likvidacijo poznam in | vidim samo eno pot in izhod in , to je s sodelovanjem naše nove banke, ki je bila ustanovljena za to, da bi pomagala po naj | boljšemu potu likvidirati staro banko. Ako ne bi videl v tem odpomoai, bi tudi nikoli ne prevzel odgovornosti biti predsednik nove banke. Rešiti zamrznjeni denar v stari banki, bo pomagala le nova banka in to po posredovanju sredstev, ki so izdatna ne pa potom kakšnih sodnij. Mi Slovenci ne potrebujemo nikogar, da bi med nami posredoval, da se izravnajo naše medsebojne osebne sovražnosti. Meni sporočajo tisti, ki i-majo večje vsote, da tisti, ki zelo glasno pripovedujejo, kako naj se hitro likvidira, nimajo prav veliko interesa v banki, nekaj jih je, ki nimajo niti toliko, da bi bilo vredno omeniti, da i-majo svoj delež v banki, delajo pa vendar ropot in nesoglasje med vlagatelji. Mnogi so se mi pritožili, da je nekaj oseb v odboru, ki nimajo ničesar v Vlogah v banki, drugi da imajo le malenkost, nekateri pa, ki niso vedeli, zakaj da gre, pa i-majo na vlogah večje vsote, toda so bili le nagovorjeni, da naj glasujejo za tožbo napram vodstvu likvidacije. Ako vse to malo razmislimo, bomo kmalu videli, da je v tem več za osebne koristi nekaterih, j nego za resnično in pravično likvidacijo. Dovolite mi, naj k tetinu navedem primer: Recimo, da ta odbor, ki se zavzema in ki zbi-' ra po hišah vlagateljev prispevke za tožbo napram sedanjemu odboru za odstranitev istega, recimo, da bi ti uspeli, da se jim posreči odvreči stari odbor iz urada likvidacije. Kaj potem? Kdo naj pa urad, ki je tako važen, kakor je važen urad vsake najvažnejše banke prevzame ? Mi vemo, da vsota, ki je izročena likvidaciji, gre v nad milijon dolarjev in da je ta vsota investirana v zemljišča in bon-de, o katerih vrednosti vedo samo bančni experti. Ali bomo mi zaupali tem novim odbornikom to premoženje? Ne, jaz ne bi zaupal. Načrt odbora za likvidacijo stare banke je, da vrne. vlagateljem denar in sicer, da vrne dolar za dolar. V ta namen mora odbor za likvidacijo jasno in vestno preštudirati Prednost vseh bondov in menic, da jih spravi v denar ob času najbolje vrednosti, ker je ves i denar vlagateljev investiran v zemljišča, v bonde in menice. Ako novi odbor pospeši likvidacijo hitrim potom, bo prisiljen prodati v izgubo in vzeti, kar | se mu ob obljubilo in to na račun vlagateljev. To bi bil lahko storil že mnogokrat sedanji od-i bor, ako pa tega ni storil, je , vzrok ker skuša največ kar mo-j goče, da se vlagateljem vrne dolar za dolar. Nekoliko narasla vrednost v bondih lahko to doseže. In sedaj, ko se pojavljajo tako čudni svetovni dogodki, mislim, da je sploh velika nevarnost, da bi se bančno podjetje skušalo vzeti iz enih rok v druge, naj se še en čas počaka, saj je še vedno čas za nastopiti s silo in tudi sodnije bodo še ostale na razpolago in celo temnice. Pri tem pa ne odobravam res previsoke plače predsednika likvidacije. Dobre volje manjka, pa javnosti bi se moralo sporočati, pa bi ne prišlo do takih 'Dcljs na S. str.) Važna se]« Vlagateljski odbor merican Mortgage ^ no na delu. Vse W odbor napravil za vlagatelje NAMC"'. S podpisi se vi# volje odzovejo, odW vil nekaj zelo va^" v prid vlagatelje^ nam dali polno D10'1 je prišel odbor doza se skliče sejo vseb B« N.A.M.Co. v Slov P na St. Clair Ave spodnji dvorani 7. d ob % dati Odbor hoče P01 Ijem poročilo o nai™ Detroit Cadets v Detroit, Mich. — Slovenska dekleta iz Detroita smo ustanovile krožek, ki se imenuje "Detroit Cadets." Naša prva zabava bo "Dinner Dance," katero bdmo imeli v Slovenskem Delavskem Domu na 437 S. Liver-nois Ave., 16. septembra. Večerjo bomo servirali od osmih i do devetih (8-9) zvečer, j Povabljeni so vsi od blizu in ! daleč, in tudi Kanadčani , in se ' bodo kesali če ne bodo spet torbe prinesli, ker bo za jesti dosti in dobro. Po večerji bomo imeli ples. Godba bo dobra za srbeče podplate. Vstopnina bo 50c, samo za ples pa 25c, in bomo dali tudi darilo. So vabljeni stari in mladi. Mrs. Mary Intihar. Itn rega je napravil 0 pozabite prinesti Vaše vloge. Naj ne manjk3 gre se za celokup11"5 tr# co, toraj se ni gar. Vabi za odbor' SLOVAŠKI PRf, BRATISLAVA, tfl •P — Iz slovaških naznanja, da bodo ge živil na Slovas^{ dva meseca, ker g _ provizije za ne , Slovaška je narnr^ kor znano, pod toratom baza h611151^ napad na Poljsk0, ^ Ija, da bo nastala ta, če se razteg11® zime. — Župnij sadove svojega 11 ki pa se maščuj^ preprostim naro sam bržkone ne bf: Obdržimo Travnikarja! Cleveland, Ohio. — Naš slovenski councilman v 2. vardi, Geo. Travnikar, se je v preteklosti izkazal vrednega zaupanja svojih volilcev, zlasti slovenskih volilcev, zato bomo tudi ob sedanjih volitvah storili vse, kar je v naši moči, da ga obdržimo na njegovem mestu v mestni zbornici, kjer zastopa našo drugo vardo. Kakor znano, se councilman Travnikar poteguje za vse napredne odredbe, ki so volilcern in vardi v prid. Tako je trdno nastopil za ohranitev tedenskih vozovnic na poulični železnici, ki se prodajajo po $1.25 in ki so v velik dobrobit vsem, ki so prisiljeni uporabljati poulično železnico za svojo transportaci-jo. Prav tako je odločno nastopil za mestno elektrarno v njenem boju proti privatni družbi in proti takozvanim "sewer" davkom. Slovenci v drugi vardi, zavedajmo se važnosti sedanjih volitev in dobrih ljudskih zastopnikov, ki delujejo res za interese svojih volilcev, ne pa za svoje osebne koristi. Eden takih ljudskih zastopnikov je George Travnikar, councilman 2. varde, zato mu ob volitvah vsi kot eden zopet oddajmo svoje glasove. O Travnikarju smo lahko prepričani, da bo tudi v bodočnosti deloval za naše interese ter za splošne interese 2. varde, kakor je to vedno delal v preteklosti. Obdržimo George Travnikarja še nadalje v mestni zbornici! , Volilec 2. varde. ČEŠKOSLOVAŠ JA V BOJNI** VARŠAVA, legija je že ob S v borbi proti ^ .„1, češkoslovaški Pa jj Prchala, kateri mogli kupiti, kak0 ^ nerala Syrovyja .^-dobro plačano P0 zavarovalni dru2 | Prchala, ki Je ik. ran vojaški teh® bodo zdaj NenlC so zmožni Cehi •' .f; in oni, ki so osta j pirani domovii1'' J sednik Ignacij ' J šal Edvard Sl"f proklamirala 111 nost češkoslova^v ISTANBUL sta svoji zvezi z Vel goL jo in Francijo-očesom nad vsa1 j, je, pripravljaj' f dvigne nad slednja najma^ namerava p1" Zakrajsek Homer (■>SV ETJE K. FUNERAL H MI GREMO KAMORKOLI Vseeno nam je, od kje pride klic za nas. Mi Sr' pO5' ne glede na razdaljo, gremo takoj in za t'1 računamo nič več. n'" j/ 6- septembra, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 RDEČA ZVEZDA IN SVASTIKA New-yorška liberalna Ijal. To se je zgodilo s Cham- berlainom. Toda gre za mnogo večje reči kot pa Chamberlainov | prestiž. Sovjetska Rusija jepre- jvzela voditeljstvo anti-fašistič- "Tha \t j,- — 1—— izvija ne fronte po vsem svetu; nudila števil v a-i10n' 0'3jav^'a v tekoči je en0 upanje, da se Nemčija le VUKl članek pod gornjim na- 8 OVom' v katerem razmotriva nov' Položaj, ki je nastal s pod 151801X1 nenapadalne pogodbe ®ed Nemčijo in Sovjetsko uni-kitamo med drugim: j ne dvomimo, da se bo ] sovjetska vlada skušala opravi-*1 z opozarjanjem na nezanes-Jivost kapitalističnih demokra-!J- sPomin bo poklicala izdaj-s vo češkoslovaške, njih tiho utegne iztrgati iz Hitlerjevih krempljev in ostalo Evropo ote usode, ki je doletela Avstrijo in češko. Sedaj pa je zbližan je z nacizmom priredila baš v tre-notku, ko bo Hitler žel iz njega j največjo korist. Razočaranje, ki bo sledilo med livičarskimi silami po vsem svetu, bo trpko." 'Napredek' 0 elovanje pri umoru republi-ailske Španije, ter njih vztraj- Zad ^rez'ranje Rusije prav do j mesecev, šele pred par nat-V' -e sovJetsko časopisje po-"D 1S,n^0 ^lanek iz londonskega .• f1 ^ Worker j a," v katerem se ■ rez Podaje kakih direktnih obdolžilo Chamber-a. da pripravlja novo potezo Ukazov Jain; nacizma. To iz-poi f v luči novih dogodkov kot lo US' (^a Se ustvari opraviči-fjj^a nenapadalni pakt z Nem- Strela udarila v letalo Letalo angleške družbe British Airways ki je prevažalo potnike na progi London-Ko-danj—Stockholm, je postalo 15. t. m. žrtev nevihte in strele. Ob 13. uri 3 minut, torej ob belem dnevu, je treščilo v morje na vožnji iz Hamburga v Kodanj takozvanem Storstoem-skem moštu, ki je oddaljen komaj 800 m od kopne zemlje. Očividci pripovedujejo, da se čakov^ ^os^ve moremo tudi pri- j ja •'e Britani-, je nesrega primerila med ne- '' ' 8 Jeno odlašala pogaja- vj]1^0) je strahovito grmelo. Letalo je bilo kakšnih 200 m nad morjem, ko se je vžgala strela in udarila v aeroplan, ki se je takoj zavil v plamene in dim in padel v morje. Ljudje, ki so videli nesrečo, so poskrbeli, Se •Za angleško-ruski pakt, da lažen SP"S^a van-'e ^ za poto-in (j^e javnega mnenja doma. ^anie 111 faktično nikoli imela liti ena Pogodbo z Rusijo skle- 2g0L<|da;V luči tega, kar se je ra2|, 0' J6 nemogoče sprejeti to 8Portf0 Zavir' k* 80 stale na poti april Z^InU- Sovjeti so vse od Pravh- lgrali dvojno igro; pri-sile v ni 80 bili držati zapadne žaij ^Sotovosti ter obenem dr-cije lezervi znano željo Nem- vitPv2Ta. 8Porazumljenje. Odslo-i, v Utvi prometnem ministrstvu; Ameri- 30 m visoko. Italijanski učenja-čan Simonton in Mehičan Ca-; ki primerjajo ta pojav z gejziri stello sta bila uradnika družbe | v ameriškem Yellowstonskem Standard Oil Co., Nemec Erick! parku. Reuss je bil iz Wilhelmshavena. I - Mehanik se je pisal Leigh in je IZFCkl bil angleškega porekla. Rešeni pilot Clifford Wright leži v bolnišnici v Vording bor- gu in se le pomanjkljivo sporni-. . ..... nja, kako se je odigrala nesre- ^^' ^ ^icno prepnca-ča. Pravi, da je najprej opazili"^"' drugega, kakor po-dim v kabini, ko je aeroplan ^ verskega letel v višini kakšnih 500 m i Književnost je velesila, toda večinoma v slabih rokah. Ona Nisem revolucionar v pomenu, kakor ga ljudje dajejo tej v visim nad morjem. Naročil je radio- i telegrafistu naj pogleda, kaj se je zgodilo. Telegrafist je odšel, toda ko se je vrnil, ga je dim tako dušil, da se je zvrnil po tleh. Nato je Wright razbil steklo kabine ter se ozrl po zemlji, da bi našel pripraven kraj za pristanek. Hotel je tudi odpreti vrata potniške kabine od zunaj, pa se mu ni posrečilo. Letalo je zgrmelo v morje, preden je uzrl koga izmed potnikov. Poleg potnikov je Wright prevažal pošto iz Anglije in Nemčije. NORVEŠKA NAROČA LETALA V ANGLIJI Norveška vlada je naročila na Angleškem šest velikih voj- nadomešča porode. To bo menda vzrok, da ženske slabo pišejo. Tisti, ki se odtrga od svojega naroda, ni več človek, temveč smet na njegovi poti. Kamor potegne veter, tja leti tudi smet. Ruski narod je najbolj nadarjen, ker je najbolj nesrečen med narodi. Ne zavračam znanosti, toda lahko živim brez nje. Stavka je dobro sredstvo, če z, njo vsi soglašajo in se vrši brez nasilja: Maksim Gorki je pisal nenaravno, toda je dobro videl in čutil. Kultura mu je bila v breme. Zato je vedno boljši brez nih letal tipa Gloster Gladiator., kulture kakor z njo. Dobava bo izvršena že prihod-j ^ov je bil skromen in mil nji mesec. i človek ter fin pisatelj. Kakor i e | pri Puškinu, bo pri njem vsak- Vezuv zopet bi ju je j dO prišel na svoj račun. Škoda _____; le, da je bil ateist. Vezuv že nekaj časa zopet de-! luje. Njegovo žrelo je rdeče od j Lev N. Tolstoi da je na kraj nesreče odšel motorni čoln. Upali so, da bo mo- iz njega se dvigajo rdeči | FAŠISTIČNA FRONTA SE 'ektivn Vlri0Va' zaSovo^nika koda " sla/J"® Varnosti in avtorja ge- goče rešiti potnike, toda iz valov so potegnili samo hudo ra njenega pilota Ostali so že uto nili. jeziki in snopi isker, ki dajejo j posebno ponoči pokrajini čaroben izgled. Inozemskim turistom, ki bivajo tačas v Neaplju, se nudijo že iz zaliva pri-Pilot se piše Wright in je ki jim bodo ostali v več- nem spominu. m Sed m.lr J'6 nedeljiv," je v lu-defj . njl'1 dogodkih pomenila S tei^1Ven proti izolaciji. da s Je Rusija izrazila voljo, evr0t) ?e 1)0 Pustila potegniti v J e sPore, razen če bi bile ene ruske meje. jasnn.0'3"Stvai'' ^ Potrebuje raz-je plU .]e vprašanje, zakaj se je roko, kljub temu pa je pla-SlJa' Potem ko je osvojila j val proti Vordingborgu, kjer so angleškega rodu. Povedal je, da je bilo poleg njega v letalu pet oseb, in sicer mehanik ter štirje potniki. Vsak je bil druge narodnosti. Simonton je bil Američan, Crossby Anglež, Castello Mehičan, Reuss Nemec. Vsi so pri padcu aeroplana izginili pod vodo. Tudi pilota bi bila dohitela enaka smrt, da ga ni pri padcu vrglo s sedeža. Zlomil si LOMI Podpis pakta med Rusijo in Nemčijo je, ne glede na vse drugo, brez dvoma povzročil silno konfuzijo v vrstah fašističnih držav. Anti-kominternski pakt ^Ustn POlitiko izolacije, sploh i ga opazili ter mu vrgli rešilno Bfita a. v Pogajanja z Veliko bojo. Ob nji je manevriral tako biti bor-" ^ J6 hotela s tem dole h0„/'Se Pogoje kot ceno svo- nevf ' "Kuje nt jetSLa lalnosti? Ali pa .ie sov • M vlada k k, ■er je bila postopala tako kot prepričana, da bo- Njsl^ 1Ja Francija končno 0 Položili na oltar potola-obvez; l)Us^vši Moskvo prosto -6Vedn0S^' gre v vojno, toda ^osti v t P?z'ci-ii moralne vzvi-Se jepatf n če •i6 temu tako, ali ^ la)?]; 2 Nemčijo sprejel sta-^ v tem kritičnem mo- ki: No, ^ločilna ura, in je izgle-Prin .f " ZaPadne §ile končno ^aci^^1,16116 sPrejeti svoje nikakih simpa- •le izgledalo, da se ^8tii katajico, ko se znajde dolgo, dokler ga niso popolnoma izčrpanega potegnili na suho. Trupel ponesrečene petorice doslej še niso našli. * » Naknadno poročajo, da se je potapljačem posrečilo najti štiri žrtve letalske nesreče. Vsa trupla so močno ožgana, f udi truplo pete žrtve bodo dvignili iz morja. Na koncu bodo spravili na suho tudi aeroplan, kolikor ga je ostalo po tragični katastrofi. O žrtvah se doznavajo še na- j slednje podrobnosti: Anglež An-1 thony Crossby je bil član kon- j servativne stranke in poslanec! v londonskem parlamentu ter; Urednikova pošta j je,za pratkične svrhe zmrznil. V glavnem žrelu ognjenika [ Mussolini se se v obstoječi krizi se je stvorilo novo ognjišče e-! obnaša s sumljivo opreznostjo, rupcij, iz katerega se razliva Japonska se čuti izdana in isto-razbeljena lava v širokih roka- tako general Franco. vih proti "Peklu," kakor ime--- nujejo neko dolinico pod Vezu- j vom. Erupcije spremlja močno | podzemsko bobnenje. Opazoval-1 JTafmmj m ca je oznanila javnosti, da m j vzroka za vznemirjanje, če bi se ] burnih sej in do tako nezasli-položaj poslabšal, pa je že pre-: sanega- sovraštva med vlagate-skrbljeno za izpraznitev vseh: Iji in odborom, ki likvidira, morebiti ogroženih krajiv. i Vlagateljem pa tudi lahko za-Na otoku Ischia, ki leži V j gotovim, da če bi se poskušalo bližini Neaplja in je vulkanske-' z razsodnim in prevdarnim od-ga izvora, se je stvoril gejzir, ki i borom razgovoriti z vodstvom meče toplo vodo. Na tem otoltu; likvidirane banke, da bi vse do-so že večkrat vrtali luknje v j seglo na lahek način. Bodimo zemljo, da bi odkrili kakšen; miroljubni in malo bolj prevdar-zdravilni vrelec. Zdaj se je voda j ni, pa bomo imeli večji uspeh, sama prebila skozi skalovite i Končno mi pa dovolite, da plasti. Curek gejzira brizga do 1 vam bom še enkrat jasno nave- del, da mislim, kar pišem, namreč, da je res edina pot lahke, pravilne in mogoče popolne likvidacije le potom naše nove banke, ki smo jo prav iz tega namena ustanovili in si jo ohranili. Prosim, prečitajte to še samo enkrat in razmislite, če i-mam prav ali ne. Za gotovo sem prepričan, da če bi se mojo tolikokrat razloženo in priporočeno namero upoštevalo, bi se staro banko kmalu likvidiralo in sicer takole: Ko bi naši ljudje delničarji in vlagatelji ter drugi prinesli naši banki dovolj vlog v banko, ki je od vlade zavarovana, bi direktorij banke stopil v akcijo z odborom stare banke in bi si izposloval pri bančni višji upravi dovoljenje, da bi preku-pil ali prevzel od stare banke najprvo vse vknjižbe po načinu, kakor je že prevzel $32,000 poprej, prevzel bi nadalje še o-stalo ozemlje, v katero je vložen denar vlagateljev, in tako prevzel tudi likvidacijo v roke z upravo nove banke in vsa zadeva bi bila v nekaj času rešena. Vse to se lahko zgodi nuje lahko mogoče, če bi le bila dobra volja med nami v naselbi-' ni. Mi vsi vemo, da naši ljudje posedajo še milijone dolarjev v gotovini", naj bodo ti milijoni že kjer hočejo. In, ker je vsakemu znano, da je denar sedaj zavarovan na banki, bi moralo že to dirniti vsakega, da bi upošte- val ta nasvet, ki je tu naveden iz namena najbolje sugestije v korist vlagateljev in delničarjev. za ceno nad $300.00 vsaka? Prav tista priložnost je danes in kakor sem že zapisal, mogoče še večja prilika! Mi danes plačamo samo eno in pol obre-. .... j . sti, toda, ves denar lahko poso- i 18 i V 1 "llS !' a '" i dime po 5% in 6% našim lju-splace vložiti denarja v banke,; ki V s ^ če za tako ceno m pod obresti, naj i mo pro3im povejte torej, če pa pomis ijo o e oro \ si njmam prav jn £e nisem opravi- vlagatelji ste tudi delničarji no- in vabiti da bi se vsi ve banke m tu je kar zopet vam, zav2eli za t0 novo ballk0] ki bo predstavljam pred oci: Al, ne ^ llkvida(.ijo> sam0 „ ho. mislite, da je prav taka prilika v v v u 1- J . cemo. ce se ne boljša, da naraste se-1 danja banka na tako visoko Z vso prijaznostjo prosim, da vrednost, kakor je narasla prva i bi vzeli ta pojasnila kot prija-North American banka v nekaj; teljska za korist vlagateljev in letih za katere delnice so se j delničarjev stare in nove ban-prepirali, kdo jih bo dobil več1 ke. QUICK RELIEF FROM EYE STRAIN due to dust, sun, light-glare, driving, movies, reading, etc. Do your eyes burn—feel tired, uncomfortable? Try Murine. It contains 7 helpful ingredients which cleanse and clear eyes reddened from fatigue—make your eyes feel clean, fresh, alive! Much more effective than boric acid. Send for trial bottle. Mail 10c (stamps or coin) with your name and address to The Murine Co., Dept. HS, Chicago, ,111. m-ragrgraes m. novica... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street r JOHN STEBLAJ 11.45 East 169 Street KEnmore 4680W Wi D ODOG I© j g drugim nastav- celo bivši državni podtajnik K tec, i preženemc dolgčas se največkrat za- §QCeni0 k Čitanju knjig. Naslednje knjige imamo v zalogi- LuCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET T p0 e knjige razprod.ijamo dokler so v zalogi, lOc vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za pošt-^ Pridejati lOe za vsako knjigo. Pošljete 0 znamke za naročilo. ^ služite se te izredne prilike In pišite po dokler sr ^e v zalogi. enakopravnost St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio D 0 1 Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga 'THE SLOVENES; A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. n luur? KRAFT .pimento. The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches.salads and appetizers. JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 Oct acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently retains its gleaming lustre, won't stain, rust or darken, cleans easier, lasts longer and safeguards health. Try it in yonr own kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and value of this beautiful cooking ware. SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. Bi O o o t D Knjiga je vezana stane $1 s Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue i i i h m I | m M M I i m M w Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost, m v 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 gi i! gaeMSsetxssxsssaatxxxxxxxxxxxxxxMoesssxsxxsM^ VERIDICUS 7 VERA IN LJUBEZEN GOSPODA SVETLINA Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih eiaesiescaeatiexaciexxissesisesiexstxxsstxxsexstxsatsexxxxaessxxxxxxxstx^ Navadno je po obedu vsak i začudil; v njegovi sobi je že dan, ako je utegnil, legel za pol gorela luč. Podvizal se je po urice. Danes pa je' bil vendar stopnicah. Mar mu je cerkve-toliko razburjen, da se mu še nik že prinesel večerjo? ni dalo spati. Zato je odprl kla- Našel je duri svojega stano-vir in začel igrati. Vso gimna- i vanja odprte, v sobi pa sta bila zijo se je bil učil in gojil glasbo : župnik Zdražba in kaplan Tor-z vnemo in uživanjem. Tudi v j kar. Btala sta pred odprto knjiž-semenišču je nadaljeval, in kla- j nico in pregledovala knjige, vir ga je sprejemal povsod. Ni Ko sta»ga zaslišala, sta se bil umetnik, a dober pianist. Vselej, kadar je "bil radosten, se je izživel na klavirju, vselej, kadar je bil tužen, je našel utehe in osveženja v sviranju. presenečena okrenila in župnik je dejal z osornostjo v zadregi: "Pričakujem vas . . . Dolgo ste se zamudili . . . Slišal sem, da ste me iskali . . . Jutri je so- Tudi zdaj se je umiril. Končno i bota in treba je, da se takoj do-je prenehal, slekel suknjo in menimo. Sinoči se vam je pri čevlje ter legel na posteljo. Ta-1 Grudnu zareklo — upam koj je zaspal. V snu je slišal zunaj hojo, trkanje na nasprotne duri k Torkarjevemu stanovanju, nato korake, ki so odhajali. Ni se zmenil zanje. Spal je dalje. Hipoma je začul cerkvenikov glas: • "Gospod kaplan, prosim . . " Planil je pokonci in se že o-blačil. Takega naglega zbujanja je bil vajen. Vedel je, da treba iti koga previdet. "Kam?" je samo vprašal. "V Bistro . . . Glavanka vas želi . . . menda je že na koncu" V Bistro je bilo skoraj uro daleč. In odšel je v cerkev, nato na pot ... Mrak se je že spuščal na Za-lesje, ko se je vrašal domov. Polagoma je stopal. Nikamor se mu ni mudilo. Ministrant je tekel pred njim in nosil koretelj in štolo. Nad dolgo vasjo pod goro se je iz dimnikov dvigal dim. Črede goveje živine so se vračale s da se vam je le razeklo! Mladi ste pač še. V jezi vam je ušla beseda. Toda zagrešili ste pohujšanje — vsa vas se zgraža nad vami. Kar je v sv. pismu, kar uči dogmatika, kar so znova in zno-vo potrdili nezmotljivi papeži, tega mlad vaški kaplan ne sme tajiti in celo smešiti . . . Zato vam zdaj vpričo gospoda Tor-karja ukazujem, da se jutri pripravite za nedeljsko pridigo, v kateri boste svoje nerodne in nepremišljene sinočnje besede glede hudiča jasno preklicali in dokazali, da je vera v hudiča potrebna vsakemu pravemu katoličanu prav tako, kakor vera v Boga in v nezmotljivo rimsko katoliško cerkev." Svetlin je mirno čakal, da neha župnik govoriti. Mogočni mož rdečkastega o-braza in bujnih črnih las, ki so bili le ob sencih nekoliko osiveli, v dolgi črni suknji nekam posvetnega kroja, se je z obema rokama oprl ob mizo. Visoko vzravnan ter z bliskajočimi oč- noj." "Nečuveno! Ves dan zaslišujem priče v vaši zadevi in sem se zdaj osebno potrudil k vam, namesto da bi me iskali vi in se vsaj poskušal opravičiti!" "Zares, nečuveno je, da predstojnik zahrbtno zaslišuje priče proti meni, a mene ne utegne zaslišati," je nadaljeval Svetlin z rastočo ogorčenostjo. A še se je krotil. "Svojega postopanja si po vas ne dam predpisovati. Vi ste krivec, a jaz sem ..." "Sodnik? Ne, samo obdolži-telj!" je vzkipel mladi kaplan. "Žalite me! Gospod Torkar, ste slišali, da se je drznil žaliti me?" "Moj sodnik je le knezoško-fijski konsistorij, ne vi," je kipelo iz Svetlina. "Vi pa ste me že obsodili, izključili iz župnišča iz svoje družbe ter me svojim deklam predstavljate kot gar-javo ovco. Z zasliševanjem prič ste vrgli v duše župljanov dvom o moji pravi vernosti in omajali ste zaupanje v duhovništvo vobče ... Ne prekinjajte me! Že sinoči sem vam hotel poročati, kaj se je zgodilo pri Grudnu. A dasi ste verjeli bedarijo, da je živ hudič v vasi, ste šli vendar v svojo spalnico, kjer ste se z gospodično Malko veselo smejali." Svetlin je stopil k oknu in zrl na vrt. Vse je drgetalo v njem. Nato je hodil dolgo po sobi gor in dol. Skušal je čitati, a se mu dalo. Odprl je klavir, udaril paše, po raznih stezah so kora-: mi je govoril kakor gospod svo-kali kmetje in kmetice z dela na i jemu slugi. Očividno je bil v tej poljih in travnikih. Močno je i pozi sam sebi všeč ter je hotel dišalo po cvetočih travah. Na 1 obema kaplanoma imponirati. vsi naravi je ležalo občutje ve-1 "Zelo obžalujem, gospod žup-černe poezije. Jutra in večeri so i nik," je začel Svetlin, "zares, na kmetih najlepši, in Svetlin | prav hudo mi je žal, da ste se jih je kot kmetiški sin užival j tako razburili zaradi mene . . " globoko. Na nebu so se pojav-' "No, no, veseli me, da to ob- Ijale zvezde, druga za drugo, ve-čemica se je zableščala, in s stolpa se je oglasil zvon, ki so se mu polagoma pridružili zvonovi vseh podružnic. Po dolini in s holmov in s hribov je zapelo nizko, više in više, ter se skladalo v sanjavo harmonijo. Svetlin se je prekrižal in molil. In molil je zamišljen še po ozki ulici med hišami blizu ka-planije. Ko pa se je ozrl kvišku, se je žalujete!" je pograbil župnik. "... da ste uradno afero poprej razpravljali s svojimi deklami kakor z menoj." "Kaj se drznete?!" "Drznem se kot skromen katoliški duhovnik protestirati, da ste me vpričo žensk poniževali ter mi grozili s svojo močjo in ovadbo na gospoda knezaško-fa, še preden ste govorili z me- "To je laž! Molila sva . . . "Jaz in cerkvenik sva slišala to vajino molitev . . . Opoldne sem hotel k vam poročat, a odklonili ste me. Takoj po obedu sem prihitel v župnišče zopet z isto namero, a odšli ste spat ter ste veleli, mi povedati, da me nočete niti videti. Zdaj pa ste, v moji odsotnosti, vdrli v mojo sobo! Naenkrat vas zanima moja knjižnica. Vzrok mi je jasen . . Toda jaz nimam tajnosti. Ne ponoči, ne podnevi. Zato vaše početje zelo obžalujem. Vsega drugega, kar sem storil in govoril jaz, pa ne obžalujem in ne pre-kličem. Torej tudi v nedeljo v svoji pridigi ne bom govoril ne o hudiču, ne o copmicah, ne o zakletvah, pananju in o takih vražah, nego o Bogu, resnici, dobroti in o lepoti Kristusovih naukom in dejanj. Vi pa storite kar hočete. — Lahko noč!" "Gospod Torkar, tukaj nima-va ničesar več opraviti," je de-! jal župnik in odšel. Torkar pa za njim. m nekaj akordov, a roke so mu obtičale na tipkah. Prvič je bil kot duhovnik nesrečen. Saj bi bil rad pokoren in poslušen, toda neumen in po krivici poniževan ni mogel biti. . . . A kaj se zgodi zdaj? Borba se začne. Dobro, pa naj se začne! Ako je v konsistoriju vsaj nekaj pametnih in poštenih mož, mora zmagati. Na zvoniku je udarilo devetkrat. Tedaj se je spomnil: niti večerje mu ne pošljejo. Tudi prav. Pojde torej v krčmo in si kupi sira, kruha in četrtinko vina. Vzel je klobuk. V tem hipu so se odprle duri in vstopila je Micika. "Kuharica Neža me pošilja," je dejala in vsa drgetala. "Tu je večerja. Tudi v farovžu so sedli šele zdaj za mizo. Doslej sta pisala ..." Položila je posodo na mizo. Pogledala ga ni niti enkrat. "Prepovedal sem ti prihajati k meni. Čemu mi ni prinesel večerje cerkvenik?" "Tega niso dovolili gospod župnik!" "Hvala. A zdaj takoj odidi!" Vrgla se je pred njim na kolena, ga zgrabila za desnico, jo poljubljala in jokala, da se je tresla z vsem telesom. "Saj si blazna! Moli, Micika, da ti Bog povrne dušni mir. Tudi jaz bom molil zate ... A zdaj pojdi, pojdi! videti nihče." Iztrgal se ji je, odprl duri in jo skoraj pahnil na hodnik. Nato je duri zaklenil . . . "Ali se je Micika že vrnila iz kaplani je?" je vprašala Malka kuharico Nežo malomarno, kakor bi jo stvar zanimala le mimogrede. svoji sobi." i "Joka? — Pa ji menda niste povedali, da sem vam jaz naročila, naj nese gospodu Svetlinu večerjo?" "Ne, niti besede . . . Sama vem, da bi bil gospod Svetlin potem večerjo bržčas odklonil. Ker misli, da sem mu jo poslala jaz, se ni več upiral." "Prav. — A čemu, mislite, se joka Micika?" "Ker je bil zopet osoren ž njo ..." "Drug vzrok ni mogoč?" "Ali kaj vendar mislite!" "Prav nič . . . Meni je še ljubše ... Od jutri naprej naj nosi torej vso hrano v kaplani jo cerkvenik," je dejala Malka in se vrnila v župnijsko obednico. "Odredila sem, da bo od jutri nadalje stregel gospodu Svetlinu cerkvenik," je rekla Malka. "Micika ne sme več tja . . . vrnila se je vsa objokana in strašno razburjena." "Kaj pravite? Objokana in razburjena?" je vprašal župnik. A njegov glas je bil vesel. "In še zdaj se ne more pomiriti. Zaprla se je v svojo sobo in joka neprestano," je potrdila Malka. "Grozno! Nezaslišano! Tak je torej ta človek ? In vendar se drzne biti tako predrzen! — V poročilu navedem še to preža-lostno poglavje. Zares, sr\m me je, nepopisno sram . . . Prinesite nama še pol literčka . . . Midva pa končajva!" Župnik je vzel s sosedne mizice šop papirjev in začel počasi Tu te ne sme | in poudarjajoč točko za točko | čitati. Kaplan Torkar je poslušal, kimal in včasih vzkliknil: "Tako je. . . Izvrstno! . . . Čista resnica." (Dalje prihodnjič) 6. septembra, Naznanilo in zahvala Čemu kupujete led, ko lahko kupite dobro ohranjeno, rabljeno električno ledenico. Za več pojasnila vprašajte na 819 East "Seveda. Po par minutah jeUoctv. bila nazaj," je odgovorila Neža.' "In kaj je povedala?" "Ničesar. Vrnila se je objokana." "Objokana ?" "Da, in menda joka še zdaj v A.Malnar CEMENT WORK ENdicott 4371 74th St. Beware Kidney Ge'rms if Tired, Nervous,Adiing Are you Run Down, Nervous, suffer Aching or Swollen Joints? Do you Get Up Nights, or suffer from Burning Passages, Frequent Headaches, Leg Pains, Backache, Dimness, Puffy Eyelids, Loss of Appetite and Energy'/ If so, the true cause often may be germs developed In the body during colds, or by bad teeth or tonsils that need removing. These germs may attack the delicate membranes of your Kidneys or Bladder and often cause much trouble. Ordinary medicines can't help much because they don't ffght\the germs. The doctor's formula C'ystex, now stocked by all druggists, starts fighting Kidney germs In 3 hours and must prove entirely satisfactory in 1 week and be exactly the medicine you nred or money back is guaranteed. T-'iphone your druggist for Cyniex (Slss-tex) • oday. The guarantee »protects you C'opr. J937 The Knox Co. HIGHWAY ENEMY H°\ f THE STOP SIGN PASSER Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 ■ ■miiiieHMEmiHHi ŠOLA JE TUKAJ... Še par dni in šola se bo pričela. Pri nas imamo polno zalogo oblek za vaše otroke. za dečke — hlače, srajce, kape, nogavice spodnje perilo. za deklice — lepe oblekce, spodnje perilo, nogavice, i. t. d. Trpežne čevlje za celo družino. Se priporočamo anton 06rin MODNA TRGOVINA V SLOV. DEL. DOMU 15333 Waterloo Rd. SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... i (3) TA KUPON osebo do posode za sladkor in pokrov. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil ne sprejemamo po pošti. ne sprejemamo po pošti. 'Enakopravnosti Močno žalostni naznanjamo sorodnikom, prija' teljem in znancem žalostno vest, da je v cvetu dekliške dobe previdena z tolažili svete vere v Bogu preminula naša nadvse ljubljena hčerka in sestra MARY ROMIH Blagopokojna je bila rojena v vasi Vrbno, Št. J11' rij ob Južni železnici na Štajerskem dne 9. septembra 1913. Umrla je dne 2. avgusta ob 6:05 uri zjutraj ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Kalva' rijo pokopališče. Pokojna je bila članica društva prej št. 5 SNPJ, članica Slovenske ženske zveze podruz-niča št. 41, članica Protective Home Circle No. 628 13 delničarka Slov. Dclav. Doma na Waterloo Rd. PoM tukaj močno žalujočih staršev in sestre zapušča tukfj in v stari domovini več bližnjih sorodnikov. Dolžnost nas veže, da se najlepše zahvalimo vseH onim, ki so položili cvetje ob krsti blagopokojne. Nas0 najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. M. RoW1 ' družina Laznik, družina Mike Flis, Miss Florence Ja sion, Mrs. Jennie Bukovnik, Mr. Charles in Antboi^ Puškarič, Mr. in Mrs. Frank in Mildred Line, Mr. Fi"aI1' Wess, Mr. Louis Wess, družina Glavič, družina JenIlie Menart in hčerke, družina Martin Jerič, Mrs. Ag1165 Antončič, Mr. in Mrs. V. Pikel, Mrs. J. Matelko, R. Masnak, Mr. Sober in Modic, Mr. in Mrs. J. Jari^j vič, Mrs. Tomle in Mrs. J. Polles, Mr. in Mrs. Haro prispevatelji venca sosedov in prijateljev iz Sylvia Av®'' Slovenska ženska zveza podr. št. 41, društvo Naprej __ 5 SNPJ, Protective Home Circle No. 628, NYC ^ | Store Department, Brotherhood of Railway Clev' ^ Girls of Osborn Mfg. Dept. 17, Mladinski pevski z*50 SDD in družina Frank Jelercic. Iskrena hvala številnim darovalcem za svete rn^ katere se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. \ šo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Jennie Bukovi11^ Mr. in Mrs. L. Zakrajšek, družina Anna Grdanc, Mr-1 Mrs. Zakrajšek, Astor Ave., Mr. in Mrs. M. Podb0^ Mrs. Mary Line, Mr. in Mrs. Frank Debeljak, Mr-Mrs. F. Zakrajšek, Glass Ave., Mrs. Mary Spehar, in Mrs. M. Perlin, Mr. in Mrs. Modic, Mr. in Mrs-demsek, Mr. in Mrs. Mah, Mrs. Mary Grill, Mr. in M ■ John Winter, Mrs. Plemel, Mrs. Agnes AntonČiČ, ^ Martin Zdolsek, Mrs. Relich, Mr. in Mrs. Frank . pancic, Jr., Mr. in Mrs. F. A. Wess, družina Anton ^ zel, Mrs. Agnes Slovenec, Mrs. M. Unetic in sin. M1- ^ Mrs. Wm. Boyd, Mr. in Mrs. Martin Jeric Jr., Mr-Mrs. Vene, Mrs. Matelko, Mr. in Mrs. Kopine, ^ruZ'(r Mike Flis, Mr. in Mrs. Zifko, Mr. in Mrs. Carl Sm1? ^ vec. Miss Adela Dusek, Gene and Glenn Radio Club- . Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so ^ svoje avtomobile ob času pogreba brezplačno na ra2! lago. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Ij0 t Wess, Mr. Rudolph Krebel, Mr. Math Perlin, Mr. Lindic, Mr. Frank Zupančič Jr., Mr. Vincent 2i Mr. Joseph Novak, Mr. Martin Kotnik, Mr. Frank beljak, Mr. John Takac Jr., Mr. Charles Puskaric, _ Martin Jerič Jr., Mrs. A. J. Tomle, Mr. Harry Sku Mr. Albert Vaughn, Mr. William Boyd, Mr. Ri^0 ^ Zakrajšek, Mr. Frank Wess, Mr. Joseph Siskovic -Mr. Carl Smigovec. jr Najlepšo zahvalo naj prejmejo Miss Florence ^ sion. Miss Jennie Bukovnik, Mrs. Mildred Line, Charles in Anthony Puskaric za veliko pomoč in t0 bo ob času bolezni in smrti blagopokojne. ^ Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. J. Celesni opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede- Iskrena hvala pogrebnemu zavodu August F- k ^ tek za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežb0. Veliko naklonjenost. ^ Hvala vsem onim, ki so prišli pokojno kropit- ^ tolažili, pri nji čuli kot tudi onim, ki so jo sprem'1 ^ pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vseinij^ vse, kar so nam dobrega storili ob času bridke 12» fl naše ljubljene hčerke in sestrice. Ob času življenja, polna upov in nad, prikrad a ^ je v družino neizprosna smrt in nam ugrabila T^be'^ si nam bila dragocen zaklad. I'uzno klečimo ob Tyw, j, grobu, solza nam drči na zeleno trato v mili Pro9I1'.rpi Vsemogočnemu: Daj naši dobri hčerki in sestrici m počitek v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: Martin in Lucija Romih, starši Lucille, ses Cleveland, Ohio, 6. septembra, 1939. ir** ■•V L