KAM Z ODPADKI?
Krajevne skupnosti postajajo na svojih območjih dejavnlki, brez ka-terih ne gre, pa naj bo to s strani občine ali s strani občanov. Oblika dela je že tako prilagojena potrebam občanov, da ti čedalje bolj zaupajo KS. Seveda pa igrajo pri tem veliko vlogo ljudje, ki delajo v tem oiganu. Sama KS ne more živeti in delati v prid občanov, če vodilni ljudje niso delavni in se ne znajo prilagoditi položaju KS, to je potrebam obča-nov in finančnim možnostim, ki so jim narazpolago.Resje, da je veliko odvisno od denarja, toda tega manj-ka povsod in samo čakati na to, da ti ga nekdo da, je več kot iluzorno. Da pa je do denarja moč ptiti, je tudi res, kot so resnični krajevni samoprispevki, za katere so zaintere-isirani vsi, ker so v večini namenjeni krajevnim koristim.
¦ O delu KS Štepanjsko naselje smo tokrat poprosili njenega predsednika IToneta Heglerja, naj nam o proble-!mih te KS nekaj pove kot občan. ,JCS Štepanjsko naselje ima okoli 2.000 prebivalcev z 800 volivci in Spada med najmanjše KS. Kaže pa, da bo v kratkem po številu prebival-cev fned največjimi, saj bo novo Šte-panjsko naselje (prej imenovano Novo Kodeljevo) priključeno tej KS. Tudi naša KS se že pripravlja na to priključitev, saj je treba več stvari urediti že prej preden prično graditi stanovanja, ceste in druge objekte."
,,In v čem se kaže delo vaše KS glede na bodočo gradnjo tega nase-lja? "
,,Predvsem v tem, da se z občino, Sosesko pa tudi z drugimi dejavniki pogovaijamo o gradnji na splošno, pa tudi o specifičnostih, ki bodo ob tem vsekakor nastopile. Ni nam vse-eno, kako bodo gradili in kaj bo k tej gradnji še spadalo, saj moramo misliti tudi na objekte, ki naj kori-stijo že dosedanjim prebivalcem."
,,Tovariš predsednik, zanima nas,
kakšna je povezava med KS in dmgi-mi političnimi organizacijami? "
,Jfrajevna skupnost je nekak iz-vršilni oigan krajevnih organizacij in - če hočete - tudi najbolj kon-kretna, ker jje moč delo, ki ga KS opravlja, tudi videti. Povezava med njimi pa moia biti dobia, ker brez tega KS ne more zaživeti. Lahko bi bolj govorili o povezavah med orga-nizacijami, npr. med SZDL in ZKS, kot pa med organizacijami in KS. Ce se organizacije glede nekega pro-blema ne morejo zediniti, potem tudi KS dela ne more v redu opra-viti. Na diugi strani pa je res, da ponavadi tisti, ki so že tako delavni v svojih organizacijah, delajo tudi v KS. Tako je torej delo KS močno prepleteno s sporazumi med drugimi organizacijami. Pripomnil pa bi, da bi morali ZKS in SZDL bolj izkiista-lizirati svoja stališča in potem priti h KS in ne, da šele tam razpiavljajo o dani situaciji."
,J*a je delo z vsemi organizacijami tako uspešno, kot je npr. s SZDL in ZKS? "
,,No, z nekaterimi je bolj, z ne-katerimi pa manj. To je odvisno od tega, kollko kdo koga potrebuje. Želeti pa bi bilo, da bi ^udi druge organizacije, kot so mladina, RK, ZB itn. prav tako sodelovale z nami kot SZDL in ZKS. Te možnosti so še premalo izkoriščene."
,JCako nastopa KS nasproti obči-ni in drugim dejavnikom zunaj nje-nega področja? "
,,Naša KS je zelo zmerna in na-sproti občine ne nastopa z neiazum-ljivimi zahtevami. Vemo, koliko dobimo in tudi koliko občina ima in koliko lahko da. Če pa se pojavijo trenutne potrebe ali problemi, po-tem pa te skupno proučimo in jih tudi skupno rešujerao. Pri tem pa nam zelo pomaga sistem participa-cije, vsaj kar se denarja tiče."
,,Kakšno je sodelovanje z obča-
,^elo dobro. Seveda pa KS ne more ustreči vsem. Najmočnejše pa je sodelovanje z občani tedaj, kadar se stvari tičejo vseh, kot npr. ob gradnjah vodovodov, asfaJtiianju cest, elektrifikaciji; skromnejše pa je tedaj, ko se pogovarjamo o vzgojno-varstvenih zavodih in podobnem."
Tone Hegler, piedsednik krajev-ne skupnosti Štepanjsko na-selje: ,/jaša krajevna skupnost nima plačanega tajnika"
,JCako gledate na to, da imajo ne-katete KS plačane tajnike? "
,JJaša KS ni za tak način dela in tajnika tudi ne plačuje. Mislim, da pri ljudeh ostaja slab vtis, ko vidijo, da je tajnik plačan iz denarja, ki je namenjen splošni porabi in koristirn kraja.
,,lmate kak konkieten problem v vaši KS? "
,,Mislim, da je sedaj največji pro-blem naše KS onesnaženje okolice. Naša KS je primestna in mnogo Ijudi iz mesta ponoči vozi odpadke v te kiaje. Ker je v naši okolici precej gozda, potem se kai sama po sebi vsiljuje možnost odlaganja odpad-kov na takem kraju. Tako početje bi morali odločno preganjati in tudi inšpekcijske službe bi morale bolj stopiti v akcijo. Dokler pa ne bo zagotovljena anonimnost prijatelja, toliko časa občani sami ne bodo mogli uspešno preprečevati odlaga-nja smeti. Skrajni čas je, da v vsaki KS ali v neki okoiici uredimo javen in brezplačen prostor za odlaganje odpadkov."