| 533 |
| 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES
V
G 2021
GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 65 | št. / No. 4 |
SI  |  EN
KLJUČNE BESEDE KEY WORDS
workplaces, business entities, centralisation, land use, 
spatial development, Osrednjeslovenska statistical region, 
Slovenia 
delovna mesta, poslovni subjekti, centralizacija, raba prostora, 
prostorski razvoj, osrednjeslovenska statistična regija, Slovenija 
The paper presents the results of a study to define the current 
size and location of workplaces and business entities in the 
area. The research was conducted in three stages. In the first 
step, the analysis of the size and distribution of workplaces 
according to the municipalities in the Republic of Slovenia 
for the 2007-2019 period was carried out. In the second 
step, the size and distribution of business entities in the space 
were examined. In the third step, a more detailed analysis 
was carried out in the test area of the Osrednjeslovenska 
statistical region, based on: the location in Ljubljana 
Urban Municipality (hereinafter referred to as MOL), 
in the municipalities directly bordering MOL and in the 
other municipalities of the Osrednjeslovenska statistical 
region. At this stage we also focused on the sector of activity 
of business entities. A strong upward trend in workplaces 
was found in only a few major urban centres along the 
motorway junction, especially in MOL. The same applies 
to the concentration of business entities. All this suggests 
that the existing practice of planning activities in physical 
space does not follow the strategic orientations of spatial 
acts, which could better control the spatial processes and 
their consequences.
UDK: 331.5:711.4(497.4) 
Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.01
Prispelo: 10. 3. 2021
Sprejeto: 18. 9. 2021
DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2021.04.533-558
SCIENTIFIC ARTICLE
Received: 10. 3. 2021
Accepted: 18. 9. 2021
THE IMPACT OF THE 
CENTRALISATION OF 
WORKPLACES AND BUSINESS 
ENTITIES ON SPATIAL 
DEVELOPMENT
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek 
VPLIV CENTRALIZACIJE 
DELOVNIH MEST IN 
POSLOVNIH SUBJEKTOV NA 
PROSTORSKI RAZVOJ
Prispevek odgovarja na vprašanje, kakšna sta dejanski 
obseg in prostorska razporeditev delovnih mest ter poslovnih 
subjektov v slovenskem prostoru. Raziskava je bila izdelana 
v treh fazah. V prvi fazi smo z analizo števila delovnih 
mest po občinah v obdobju 2005–2019 ugotovili trend 
njihove rasti in upadanja. V drugi fazi smo preverili obseg 
in razporeditev poslovnih subjektov glede na lokacijo v 
prostoru. Raziskavo smo zaključili s podrobnejšo analizo 
poslovnih subjektov v osrednjeslovenski statistični regiji. 
Razporedili smo jih glede na: lego v Mestni občini Ljubljana 
(MOL), primestnih in ostalih občinah v regiji ter pokazali 
tudi stanje poslovnih subjektov glede na sektor dejavnosti. 
Ugotovili smo močan trend naraščanja delovnih mest 
in poslovnih subjektov, še posebej v MOL in nekaterih 
drugih mestnih občinah, nikakor pa ne v vseh središčih 
nacionalnega in regionalnega pomena. Vse navedeno 
nakazuje, da obstoječa praksa umeščanja dejavnosti v fizični 
prostor ne sledi strateškim usmeritvam prostorskih aktov. 
Slovenija se tako srečuje z vse močnejšo centralizacijo, kar 
spremljajo številni že poznani in novi izzivi pri načrtovanju 
urbanega prostora. 
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
ABSTRACT IZVLEČEK 

| 534 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES
SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
1 INTRODUCTION 
Slovenia’s spatial development is defined in various strategic documents (SRS 2030, 2017; SPRS, 2004; 
Osnutek SPRS 2050, 2020), which have been dealing with sustainable development for decades, mainly 
on the basis of strengthening the polycentric urban network. The reports on spatial development (As-
sessment of Spatial Development, 2001; Report, 2016) show opposing trends despite the considered 
decisions. Reinforcements of spatial development can only be observed in areas of some urban centres 
(Nared et al., 2016). It is most evident in the area of Ljubljana as the capital of Slovenia and the other 
two national centres of international importance (Koper, Maribor; SPRS, 2004).
Numerous administrative, educational, business and other functions are located in these three cities, 
which encourages extensive daily commuting from the surrounding area. Their spatial effects are also 
felt in other areas, e.g.: business travel, mobility of pupils and students and mobility of the popula-
tion due to the need for specialized public services. Moreover, very evident is also the demographic 
growth of these cities their municipalities, (less present in the surroundings of Maribor) and at the 
same time the rural areas are becoming increasingly less populated (Nared et al., 2019), as is the general 
motorisation of the population (more than 554 cars/1000 inhabitants; SORS, 2021), an inadequate 
or inefficient public transport system (Tiran et al., 2021), an inadequate transport infrastructure and, 
consequently, inefficient traffic regulation systems. Among these, daily commuting is the most evident, 
especially in the area of the Osrednjeslovenska statistical region, where 80,600 workers arrive and 
only 19,700 of them leave the area daily (Regions in figures, 2018). The data show that the trends 
shown by previous research on commuting in Slovenia are unchanged (Bole and Gabrovec, 2012). The 
survey (PNZ) conducted in 2016 also points to a relatively low percentage of public transport use, 
as among the respondents an average of only 8% of daily commuters use means of public transport 
and 74% of them use a car.
Thus, despite the construction of the motorway junction in recent decades and the continuous improve-
ment of urban transport systems, we are still confronted with congestion in transport infrastructure, 
particularly at the level of regional centres (MzI, 2018), which is reflected in increased traffic flows as 
well as suburbanisation (Dhval et al., 2021) and  the resulting negative impacts on the health and envi-
ronment, which is also a consequence of the development of economic activities that did not follow the 
guidelines of sustainable spatial development (Kušar, 2012, p. 116). 
Among the fundamental reasons for this situation is the current conflict in the planning of urban func-
tions and the urban transport system (Koźlak and Wach, 2018). In many cities, the pace of demographic, 
economic and administrative expansion as well as other influences such as natural geography on the 
one hand, and knowledge and governance on the other, are outpacing the financial and spatial capacity 
to develop the accompanying infrastructure, and are therefore having a major impact on the pace of 
development and the distribution of spatial activities, as well as on land-use planning (Gu and Chen, 
2017). Thus, despite the implementation of the principles of sustainable development (ESDP , 1999), 
after two decades we are still confronted with the consequences of inconsistencies between the strategic 
orientations, the outlined objectives and the actual spatial development.
However, as early as the first half of the twentieth century (Burges’ model of urban land use of 1925), it 
became clear that strategic planning of spatial activities (Herala, 2003) and their accessibility are crucial 

| 535 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
for the efficiency of urban systems. The current principles of mobility (Cairns et al., 2008; Litman, 2020) 
and the sustainable development also emphasize the importance of an integrated approach to balancing 
needs in urban environments (Horner and Murray, 2003). 
The most important transformations of the conventional urban transport system were caused by the 
motorisation of transport at the beginning of the 20th century (Clark, 1958). Development strategies 
must therefore aim not only to promote more flexible forms of land-use planning and the location of 
activities, but also various forms of sustainable mobility. The decentralisation of workplaces and the 
possibility to work from home (Stern, 2021) will make it possible to reduce daily commuting to towns 
and cities, while reducing the negative impact of transport. 
The urban transport system still faces the challenge of regulating the existing situation (Furchtlehner and 
Lička, 2019). On one hand, we are experiencing the phenomenon of empty streets, which is a consequence 
of general social mobility, modern living and working culture and the rise of shopping centres. On the 
other hand, we are experiencing the development of unconventional city streets, having the form of 
modern business and shopping streets oriented towards people in the newly emerging urban centres of 
cities and other settlements (Mehta, 2009). At the same time, car traffic is being reduced or eliminated 
completely in urban centres, in order to bring the space closer to a wider range of users.
In Slovenia, too, we are confronted with two opposing processes in the current planning of urban transport 
systems. When renovating historic streets, we follow the current trends of sustainable design (Pignar, 2015) 
and give priority to “street life and events on the street”, tourism and trade. In doing so we preserve their 
original character and implement measures to reduce car traffic. At the same time, we want to meet the 
growing demand for urban bypasses, access roads and other city roads that are increasingly congested as 
the amount of (mainly passenger) traffic increases. The biggest traffic congestion usually occurs during 
morning and afternoon rush hours, when people commute to and from work (DARS, 2019), and in the 
afternoons in larger shopping centres. It is daily commuting, besides the freight transport, that causes 
the worst congestions in the entire urban transport system (MzI, 2018); from access roads to main and 
other city roads, and above all it requires large areas for stationary traffic. 
In this paper we present the analysis of the current situation which, according to statistical and other 
data (SORS, 2020a; SORS, 2020b; AJPES, 2019), shows the increasing centralisation of workplaces 
and business entities in the main employment centres, leading to an increase in daily commuting. We 
answer the following research questions:
1. What is the spatial distribution of workplaces in Slovenia, what is the trend of their change and does 
their distribution follow the concept of a polycentric urban network (SPRS, 2004)?
2. What is the spatial distribution of business entities in Slovenia? Is there a correlation between the 
number of workplaces and the business entities?
3. What is the size and spatial distribution of business entities in terms of sector of activity and loca-
tion, focusing mainly on the Osrednjeslovenska statistical region and on the City Municipality of 
Ljubljana (hereinafter referred to as MOL)?
Although the direct effects of the described situation are usually first seen on the congestion of trans-
port infrastructure, the problem is much more complex and needs to be addressed on a broader scale. 

| 536 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES
SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
Therefore in conclusion it is worth pointing out possible systemic solutions for the decentralization of 
workplaces and business entitites. 
2 RESEARCH METHODS AND DATA
The research was carried out based on publicly accessible data (SORS, 2020a; SORS, 2020b) and other 
public databases (AJPES, 2019), processed with an applicable software tool (ArcGIS). Methodologically, 
the previously set questions were followed. Firstly, we conducted the analysis of the number of workplaces 
in Slovenian municipalities in the period 2007-2019 (SORS, 2020b). First, the number of workplaces in 
Slovenian municipalities for 2019 (SORS, last available data) is shown, and then the trend of change in 
the number of workplaces in a municipality for the whole period 2007-2019 or for the period since the 
establishment of a particular municipality is added. The trend was classified into six (6) classes according to 
the Jenks method (the method finds the places of maximum data densification), which can be defined as 
follows: strong growth, growth, weak growth, weak decline, decline, strong decline. In addition, with regard 
to the number of workplaces in a municipality for 2019, the difference in the relative number of workplaces 
in a municipality in comparison to Slovenia in 2007-2019 was calculated (expressed as percentage point for 
municipalities with at least 1% of workplaces in 2019. Based on the results obtained and comparison with 
other relevant studies in Slovenia (e.g. Pogačnik et. al., 2011; Nared et al. 2016; Report, 2016), we assessed 
whether their distribution follows the concept of the adopted polycentric urban network (SPRS, 2004).
Secondly, we checked the size and spatial distribution of business entities using the database of all 
registered business entities in Slovenia in year 2019 (AJPES, 2019), which also contains the location 
of registration of each business entity. Business entities were also checked in order to observe in which 
municipalities their number represents at least 1% of all business entities in Slovenia. The results of the 
described steps are then compared descriptively.
The results of the two steps were compared descriptively and with the Pearson correlation coefficient between 
the number of workplaces and the number of business entities in all city municipalities and all municipali-
ties that have at least 1% of workplaces or business entities in relation to the total number of workplaces or 
business entities in Slovenia. We also calculated the number of workplaces and business entities per 1000 
inhabitants. The size of business entities is also important, and they divided into micro (0-9 employees), small 
(10-49 employees), medium (50-249 employees) and large (over 250 employees) enterprises (SORS, 2020a).
In this context, it is important to point out an inadequacy of the database used (AJPES, 2019), as the 
registration procedure allows business entities to register an activity at one address but actually carry it 
out at another. Similarly, in the case of employee registration, larger companies register all their employees 
at one address, although they actually work in company units that may be spread across the country. 
Therefore, the results of the analysis do not fully reflect the actual situation, as already pointed out by 
Čok et al. (2020), who even assume that it is not just a negligible proportion of non-compliant locations.
In addition, the AJPES database does not provide sufficient quality data on business entities size and num-
ber of employees, so we obtained these data from the SORS website (SORS, 2020a). It should be noted 
that there are also differences between the two databases, but these should not have a significant impact 
on the results obtained. Despite the shortcomings identified, mainly of the AJPES database, we conclude 
that the combination of the two databases is sufficiently suitable for the needs of the research work.

| 537 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
Thirdly, an even more detailed analysis of business entities in the Osrednjeslovenska statistical region 
was conducted. The business entities were redistributed according to (a) the location in MOL, the mu-
nicipalities directly bordering MOL and in the other municipalities of the Osrednjeslovenska statistical 
region, and (b) the sector of activity. 
For this purpose, we have considered the available data on activities from the Decree on the Standard 
Classification of Activities (SKD, 2010), we grouped all registered business entities by sectors of activity 
based on our own redistribution (Čok et al., 2020):
 – primary sector (agriculture, hunting, forestry, fishing, mining, oil and gas),
 – secondary sector (production - processing and construction),
 – tertiary sector (all services that are not services of general interest (ESPON SeGI, 2013), including 
information and communication technologies, transport, trade, tourism) and
 – quaternary sector (services of general interest: public administration, health, justice, culture, edu-
cation, science, social care).
In conclusion, based on the findings, we provide some orientations for more sustainable spatial develop-
ment, which arise also from (1) the needs of an aging society (Černič Mali and Marot, 2019), (2) the 
increasing digitalisation of society, which allows an appropriate decentralization of workplaces in the 
public sector, and (3) the spatial possibilities of living environment that already allow the organization 
of numerous workplaces in the form of work at home or from home (Čok and Furman Oman, 2019).
3 RESULTS
3.1 Extent and the trend of change of workplaces in Slovenia from 2007 to 2019
The changes in the number of workplaces were observed in the period from 2007, before the economic 
crisis, to 2013, when the economic crisis was at its peak, and between 2013 and 2019, when the eco-
nomic situation in Slovenia was constantly improving. The declining and/or growing trend is presented 
separately for both periods and synthetically for 2007-2019. Figure 1 shows the number of workplaces by 
municipalities in Slovenia in 2019 and the difference in the relative number of workplaces in percentage 
points in the municipality compared to Slovenia in the period 2007-2019. From the point of view of 
the urban network, those municipalities with at least 1% of all workplaces in Slovenia are particularly 
interesting. There are only 14 such municipalities (Table 1).
In the period 2007-2019, the concentration of workplaces in Slovenia increased the most in MOL, by 
2.13 percentage points. It also increased in the urban municipality of Novo mesto, but only by 0.23 
percentage points. On the other hand, the concentration of workplaces decreased the most in the urban 
municipality of Maribor, by 0.84, in the urban municipality of Velenje, by 0.59, and in the urban mu-
nicipality of Murska Sobota, by 0.44 percentage points. However, it is interesting to note that the trend 
of increasing concentration of workplaces does not occur in all city municipalities in Slovenia or in all 
centres of national or regional importance according to the SPSR (2004). As it appears, the concentra-
tion of workplaces in most centres of national importance is declining.
The results of the analysis also show (T able 1) that at the peak of the financial crisis in 2013, the number 
of workplaces fell in all the above-mentioned municipalities or at least in MOL. Compared to the work-

| 538 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES
SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
places analysis by Bole (2011) for the period 2000-2009, the number of workplaces in 2013 (760,131) 
has fallen to almost the same level as the number of workplaces in 2000 (756,426). 
Figure 1: The number of workplaces in a municipality in 2019 and the difference in the relative number (percentage points) 
of workplaces in a municipality compared to Slovenia in the period 2007-2019 (data source: SORS, 2020a; own 
presentation).
A comparison of the relative number of workplaces in a municipality in relation to the total number of 
all workplaces in Slovenia shows the concentration of workplaces mainly in MOL and in the urban mu-
nicipality of Maribor. In 2019 MOL had more than 26.5% of all workplaces in Slovenia and the urban 
municipality of Maribor had 7.1%. Thus, both municipalities together provided more than one third 
of all workplaces in Slovenia. The difference in the relative number of workplaces in the period 2007-
2013 was negative for most of the observed municipalities (the concentration of workplaces decreased), 
positive for MOL, where the concentration of workplaces increased by as much as 1.9 percentage points, 
and in the city municipalities of Novo mesto, Koper, Domžale and Krško. In the period 2013-2019, the 
trend of increasing concentration of workplaces increased the most in MOL (by 0.25 percentage point), 
while it decreased the most in the urban municipality of Murska Sobota (by 0.26 percentage point).
The highest concentration of workplaces in MOL was created during the financial crisis (2007-2013) and 
much less later (2013-2019). On the other hand, in the urban municipality of Novo mesto workplaces 
were concentrated mainly after the crisis (2013-2019). In contrast, the concentration of workplaces in 
the city municipalities of Maribor, Velenje and Kranj decreased mainly during the crisis (2007-2013), 
while the concentration of workplaces in the city municipalities of V elenje, Murska Sobota, Nova Gorica 
and Celje decreased steadily throughout the period under review (2007-2019) (Table 1, Figure 2).

| 539 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
Table 1:  The number of workplaces and the difference in relative number of workplaces (percentage points) in 2007, 2013 and 
2019 in municipalities in Slovenia with at least 1% of workplaces in 2019 (SORS data source, 2020; own calculation).
State/municipality 
(urban municipality is 
marked as MO)
No. of 
workplaces 
2007
No. of 
workplaces 
2013
No. of 
workplaces 
2019
Share of 
workplaces 
2019 (%)
Difference 
of 
workplaces 
2007-2013
Difference 
of 
workplaces 
2013-2019
Difference 
of 
workplaces 
2007-2019
Slovenia 819,376 760,131 874,592 100 0.00 0.00 0.00
MO Ljubljana 199,966 199,785 232,065 26.53 1.88 0.25 2.13
MO Maribor 64,723 54,438 61,708 7.06 -0.74 -0.11 -0.84
MO Celje 30,325 27,224 30,165 3.45 -0.12 -0.13 -0.25
MO Novo mesto 22,215 21,136 25,734 2.94 0.07 0.16 0.23
MO Kranj 24,949 22,178 25,318 2.89 -0.13 -0.02 -0.15
MO Koper/Capodistria 23,101 21,841 25,233 2.89 0.05 0.01 0.07
MO Velenje 20,076 15,820 16,270 1.86 -0.37 -0.22 -0.59
MO Nova Gorica 15,991 13,884 14,768 1.69 -0.13 -0.14 -0.26
MO Ptuj 12,371 11,135 13,104 1.50 -0.04 0,03 -0,01
MO Murska Sobota 15,184 12,708 12,349 1.41 -0.18 -0.26 -0.44
Domžale 10,774 10,072 11,857 1.36 0.01 0.03 0.04
Škofja Loka 8,900 8,072 9,966 1.14 -0.02 0.08 0.05
Krško 8,860 8,280 9,769 1.12 0.01 0.03 0.04
Žalec 8,124 7,076 8,892 1.02 -0.06 0.09 0.03
Figure 2: The difference in relative number of workplaces (percentage points) in the periods 2007-2013 and 2013-2019 in munici-
palities with more than 1% of workplaces in Slovenia in 2019 (data source: SORS, 2020; own calculation and presentation).

| 540 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES
SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
On the basis of the above results (Figure 1), we note that there was a significant concentration of 
workplaces in Slovenia during the reporting period, especially in the area of MOL and in neigh-
bouring municipalities (Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Grosuplje, Škofljica, Ig, Brezovica), 
and to a much lesser extent in some municipalities along the motorway network (npr. Lukovica, 
Slovenske Konjice), which, on the one hand, makes it more attractive locations for new businesses 
entities, thereby concentrating workplaces and allowing workers to commute faster between major 
employment centres (see also Bole, 2011). The concentration of workplaces is also increasing in 
the municipalities of Cerklje na Gorenjskem, Komenda and Šenčur, which indicates a consequent 
weakening of Kranj.This additionally confirmed the findings of reports on spatial development 
(Assessment of spatial development, 2001; Report, 2016) and some previous studies (e.g. Nared 
et al., 2016) on the increasing centralisation of MOL, which itself provides more than a quarter 
of all workplaces in Slovenia. All other urban centres are far behind (in second place is the urban 
municipality of Maribor with just over 7% of all workplaces in Slovenia). We can state that the 
situation is in a strong contradiction with the strategic objectives of sustainable spatial development, 
which has been addressed for decades in practically all relevant (spatial) development documents 
at state level.
3.2 Size and spatial distribution of business entities 
Similar to the results of the analysis of the distribution of workplaces, the analysis of the spatial 
distribution of business entities (Figure 3) clearly shows the centralisation in the areas of larger 
employment centres (Figure 4), especially in MOL, which, like the number of workplaces, is 
dominated by the number of business entities (44,249) and accounts for 21.8% of all business 
entities in Slovenia. This is followed by Maribor with 6.0%, Koper with 3.2%, Celje with 2.9% 
and Kranj with 2.7% of all business entities. All other major employment centres account for 
between 1.0% and 2.0% of all business entities in Slovenia (Nova Gorica in Domžale with 1.9%, 
Novo mesto with 1.6%, Kamnik in Ptuj with 1.3%, Piran in Velenje with 1.2%, Radovljica, 
Slovenska Bistrica, Krško, Murska Sobota in Brežice wtih 1.1% and Škofja Loka, Žalec in Izola 
with 1.0% business entities). There are 20 of these centres, as opposed to 14 centres in more than 
1% of workingplaces. Among the more important (city) municipalities, Slovenj Gradec has the 
lowest share of business entities (0.8%). An even smaller share of business entities is located in 
municipalities whose urban centres play an important role as part of conurbations in the proposed 
network of urban centres in Slovenia (Ravne na Koroškem, Dravograd, Šempeter, Vrtojba, Brežice, 
etc.; Model of SPRS 2050, 2018). 
Regardless of the trend of growth or decline of workplaces, the highest concentration of business enti-
ties in 2019 was recorded in the areas of the MOL and City Municipality of Maribor, followed by the 
City Municipalities of Koper, Kranj and Celje, while in other municipalities with a centre of national 
importance (SPRS, 2004) the number of business entities does not exceed 5,000 (e.g. City Municipali-
ties of Novo mesto and Nova Gorica).The data also show that 155 (73% of the 212 municipalities in 
Slovenia) have less than 1,000 business entities.

| 541 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
Figure 3: Number of business entities in a municipality; displayed are the 20 municipalities with more than 1% of business 
entities and 14 municipalities with more than 1% of workplaces in Slovenia (data source: AJPES, 2019; own calculation 
and presentation).
The data also show a strong correlation between the number of workplacces and the number of 
business entities both in the selected 20 municipalities (Pearson coefficient R=0.99, indicating a 
very strong correlation between these two variables) and in all Slovenian municipalities (R=0.98). 
However, these data do not tell us much about the size of the enterprises, since both a smaller 
number of larger business entities can provide more workplaces and, conversely, a larger number of 
smaller business entities can provide fewer less wokrplaces. According to the SORS data (2020b), in 
all Slovenian municipalities over 90% of enterprises are micro (0-50 employees), followed by small 
(10-49 employees), medium (50-249 employees) and large (over 250 employees). The latter are also 
the most numerous in MOL with 145 (0.33%) out of 44,249 business entities, while the share of 
large enterprises in the country is only 0.18%. Other large employers are in City Municipalities 
of Velenje with 0.42% (but only 10 business entities), Novo mesto with 0.31%, Murska Sobota 
with 0.27%, Celje with 0.26%, Maribor with 0.25%, Krško with0.25% and Slovenska Bistrica 
with large companies accounting for 0.24% of all companies in the municipality. Since the results 
confirm that the number of workplaces and the number of business entities in the municipalities 
are not strictly proportional for all municipalities, we also calculated the number of business enti-
ties per 1000 inhabitants in Slovenian municipalities (Figure 4). This analysis also showed that the 
municipalities with at least 1% of the total business entities in the country are also the municipali-
ties with the most large companies.

| 542 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES
SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
Figure 4: The comparison between the number of business entities and workplaces per 1,000 inhabitants and the total number 
of business entities (the dotted line) in municipalities with at least 1% of business entities in relation to the total 
number of business entities in Slovenia (data source: AJPES, 2019; SORS, 2020; own calculation and presentation).
3.3 Results of a more detailed analysis of the distribution of business entities in the 
Osrednjeslovenska statistical region
In Slovenia, the Osrednjeslovenska statistical region stands out the most. It contains 85,359 or 33.2% of all 
business entities in Slovenia (AJPES, 2019), which together provide 293,647 workplaces and employ 35.8% 
of the working population (SORS, 2020a). The largest share is represented by business entities in the tertiary 
sector (74.2%), followed by business entities in the quaternary (17.6%) and secondary (7.8%) sectors, while in 
the primary sector they account for only 0.4% (T able 2). In terms of activity , the tertiary and quaternary sectors 
thus strongly dominate, with a 91.8% share of all business entities in the Osrednjeslovenska statistical region.
Table 2: The number and the share of business entities by sectors of activity in the Osrednjeslovenska statistical region in 
comparison to Slovenia.
Sector of activity
Slovenia Osrednjeslovenska statistical region 
No. of business 
entities
Share (%)
No. of business 
entities
Share (%)
Share of activity 
in individual 
sector in relation 
to the whole 
Slovenia (%)
A - primary 2732 1.1 363 0.4 13.2
B - secondary 26,611 10.4 6671 7.8 25.0
C - tertiary 180,465 70.2 63,374 74.2 35.1
D - quaternary 47,224 18.4 14,951 17.6 31.6
Total 257,032 100.0 85,359 100.0 33.2
The Osrednjeslovenska statistical region lags behind in the primary sector with only 0.4% of the total 
number of these activities (1.1% in Slovenia). The secondary sector accounts for 25.0% of all business 
entities in Slovenia. However, the shares of business entities in the tertiary (35.1%) and quaternary 
(31.6%) sectors show a strong bias towards service activities such as ICT , transport and trade, and services 

| 543 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
of general interest (ESPON SeGI, 2013). A further analysis was carried out to examine in more detail 
the distribution of business entities within the region (Figure 5) and to verify whether the concentration 
of business entities is indeed highest in MOL.
Figure 5:  The distribution of business entities in MOL, in the municipalities directly bordering MOL and in other municipalities 
in the Osrednjeslovenska statistical region.
A more detailed division of the spatial distribution of the business entities in the Osrednjeslovenska 
statistical region illustrates the considerable concentration within MOL. This density decreases rapidly 
by location of the municipality in a statistical region (Table 3). 65.8% of all the business entities in the 
region are present in MOL, in the municipalities directly bordering MOL this proportion is much lower 
(21%), and in all other municipalities in the region there are only 12.9% of business entities.
Table 3: The distribution of business entities in municipalities in the Osrednjeslovenska statistical region.
Osrednjeslovenska statistical region No. of business entities Share of business entities (%)
MOL 55,920 65.5
municipalities directly bordering MOL 18,441 21.6
all other municipalities in the region 10,998 12.9
T otal 85,359 100.0
Thus, a centralization of business and administration can be observed in MOL (21.8% of all business 
entities in Slovenia), followed by the City Municipality of Maribor (6.0%) with a large gap. All other 
municipalities, which are relatively large employment centres in their statistical regions, are even further 

| 544 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES
SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
behind. This process is logically accompanied by daily commuting with all its environmental impacts, as 
the largest employment centres have a larger number of workplaces than the active population (compare 
with Bole, 2008, p. 56-57).
4  CONCLUSIONS
Literature study (Bole, 2011; Bole and Gabrovec, 2012) and conducted analysis of the distribution of 
workplaces and business entities in Slovenia has shown that we have been confronted with the problem 
of centralisation for a long time. The survey for the period 2007-2019 has shown a trend of workplace 
growth especially in MOL (for 2.13 percentage points), and to a lesser extent in Novo mesto (for 0.23 
percentage points) and Koper (for 0.07 percentage points), while in city municipalities, and in national 
and regional centres the number of workplaces has been decreasing.
When it comes to the spatial distribution of business entities, the highest concentration for 2019 was 
recorded in the areas of MOL and the urban municipality of Maribor, followed by the city municipali-
ties of Koper, Kranj and Celje. Among the statistical regions, Osrednjeslovenska statistical region stands 
out the most as it counts for 33.2% of all business entities (Table 3), which together employ more than 
one third of the total working population in Slovenia. In terms of activities, the tertiary and quaternary 
sectors dominate with a share of  91.8% of business entities in MOL and 88.6% in Slovenia. At the same 
time, it is important to note that the available data (AJPES and SORS) are not sufficient to show how 
many people are actually employed in these activities. Moreover, the location of business entities should 
be linked to the location of residence, daily commuting and migration. In this way, the addressed issues 
and their impact on spatial development can be explained more comprehensively.
We can conclude that during the transition period MOL and its surrounding municipalities have utilised 
their comparative advantages (both before, during and after the crisis) in terms of their geostrategic and 
transport location, the presence of most state institutions, planned investments in business zones and 
housing, etc., which generally increases interest in the economy, education and life in this environment. 
On one hand, the situation (Assessment of Spatial Development, 2001; Report, 2016) certainly shows 
a deviation from the strategic orientations of a polycentric and balanced spatial development (SPRS, 
2004), on the other hand an insufficient implementation of the current spatial legislation (ZUreP-2, 
2017) and an insufficient control of spatial processes. With poor or insufficient public transport and 
a population oriented towards mobility by private car, the burden on the transport system increases 
(negative environmental and health impacts) including the intertwined road network and street system 
in cities. Solutions to these types of problems often focus on solving transportation problems through 
ad hoc and partial projects rather than a systemic approach of coordinated spatial location of activities 
that would provide more successful, spatially appropriate, and cost-effective solutions in the long term.
We proposed three key suggestions for systemic measures that can significantly influence future spatial 
development:
 – use existing areas already equipped with municipal services for entrepreneurial activities (Kušar, 
2012), but otherwise focuses development on decentralization of workplaces (and business entities) 
from urban centres to rural areas. In this way, the problem of accessing services of general interest 
and day care facilities for the aging population in rural areas (Černič Mali and Marot, 2019) would 

| 545 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
be solved, while at the same time the transport system would be relieved at the expense of reducing 
daily commuting in major urban centres, especially in Ljubljana,
 – use the benefits of digitalisation of society, which, if properly organized, will enable the decentrali-
zation of workplaces in the public sector, and
 – enable the organization of numerous workplaces in the form of work at home or from home (Čok, 
2019), given that the spatial possibilities already allow this, as has been demonstrated in the current 
period of the coronavirus crisis. This situation also calls for a rethinking of spatial development in 
areas such as housing affordability, the effectiveness of inter-municipal competition, and the special 
position of cities as agglomeration economies (Stern, 2021).
Slovenia already has the appropriate instruments to implement the proposed measures within the exist-
ing strategic development documents (SPRS, 2004; SRS 2030, 2016, etc.) and in the spatial legislation 
(ZUreP-2, 2017) or within the mechanisms of spatial planning and implementation legislation. On the basis 
of the above-mentioned facts, we can conclude that, despite the principles of sustainable development and 
the adopted direction of polycentric spatial development, Slovenia has been confronted with an apparent 
trend of centralisation, mainly in the MOL area, which raises two fundamental questions: Are we able to 
regulate current trends in spatial development, and do we even want harmonious spatial development?
Acknowledgement
The authors acknowledge the financial support from the Slovenian Research Agency for the partial co-
financing of the research programme Geoinformation Infrastructure and Sustainable Spatial Develop-
ment of Slovenia ((P2-0227).
Literature and references:
AJPES (2019). Slovenian Business Register. Ljubljana: Agency of the Republic of 
Slovenia for Public Legal Records and Related Services. https://www.ajpes.si/
fipo/default.asp, accessed 12. 11. 2019.
Assessment of Spatial Development (2001). Assessment of Spatial Development, 
Government of the Republic of Slovenia. Ljubljana: Ministry of the Environment 
and Spatial Planning.
Bole, D. (2008) Ekonomska preobrazba slovenskih mest. Geografija Slovenije 19. 
http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612540906.pdf, accessed 
22. 07. 2021
Bole, D. (2011). Changes in employee commuting: a comparative analysis of employee 
commuting to major Slovenian employment centers from 2000 to 2009. Acta 
geographica Slovenica, 51 (1), 93–108
Bole, D., Gabrovec, M. (2012). Daily commuters in Slovenia. Geografski vestnik, 84 
(1), 171–185, http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/vestnik-84-
1-bole-gabrovec.pdf, accessed 20. 7. 2021.
Cairns, S., Sloman, L., Newson, C., Anable, J., Kirkbride, A., Goodwin, P . (2008). 
Smarter Choices: Assessing the Potential to Achieve Traffic Reduction Using 
‘Soft Measures’ . Transport Reviews, 28 (5), 593–618. DOI: https://doi.
org/10.1080/01441640801892504 
Clark, C. (1958). T ransport: Maker and Breaker of Cities. The T own Planning Review, 28 
(4), 237–250. https://www.jstor.org/stable/40101624, accessed 5. 12. 2019.
Černič Mali, B., Marot, N. (2019). Izzivi zagotavljanja storitev splošnega pomena za 
starejše v težje dostopnih podeželskih območjih: primer Idrijsko-Cerkljanskega. 
Bovec: Slovenski regionalni dnevi 2019.
Čok, G., Furman Oman, M. (2019). Delo na domu kot prostorski pojav: arhitekturni in 
urbanistični vidik regulacije dela na domu. Igra ustvarjalnosti, 7, 38–45. DOI: 
https://doi.org/10.15292/IU-CG.2019.07.038-045 
Čok, G., Mrak, G., Zavodnik Lamovšek, A. (2020). Analiza prostorne distribucije 
poslovnih subjekata u Sloveniji. Prostor: znanstveni časopis za arhitekturu i 
urbanizam, 28 (1), 76–87. DOI: https://doi.org/10.31522/p.28.1(59).4 
DARS (2019). Izhodišča urejanja ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest. 
Izvršilni povzetek. Ljubljana: Press conference of the Ministry of Infrastructure. 
https://www.dars.si/Content/doc/medijsko-sredisce/lj_obroc_pobuda_
povzetek.pdf, accessed 15. 7. 2021
Dhval, H. P ., Himanshu, J. P . (2021) A review literature about urban sprawl: causes, 
impact and method of controlling. Internationa Journal of research in Engineering 
and Science, 9 (1), 73–78. https://www.ijres.org/papers/Volume-9/Issue-1/2/
L0901027378.pdf, accessesd 19. 7. 2021
ESDP (1999). European Spatial Development Perspective: Towards Balanced and 
Sustainable Development of the Territory of the European Union. Luxembourg: 

| 546 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES
SI | EN
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |
Committee on Spatial Development. European Commission.
ESPON SeGI (2013). Indicators and Perspectives for Services of General Interest in 
T erritorial Cohesion and Development. Aplied Research. Final Report. Executive 
Summary. ESPON & Royal Institute of Techology (KTH).
Furchtlehner, J., Lička, L. (2019). Back on the Street: Vienna, Copenhagen, Munich, 
and Rotterdam in focus. Journal of Landscape Architecture, 14 (1), 72–83. DOI: 
https://doi.org/10.1080/18626033.2019.1623551 
Gu, H., Chen, Y . (2017) The spatial distribution characteristic of enterprises in Beijing 
Chaoyang CBD. Advances in Economics, Business and Management Research. 37, 
pp. 1009–1021. International Conference on Transformations and Innovations 
in Management (ICTIM-17). DOI: https://doi.org/10.2991/ictim-17.2017.59
Herala, N. (2003). Regulating Traffic with Land Use Planning. Sustainable 
Development, 11, 91–102. DOI: https://doi.org/10.1002/sd.209 
Horner , M. W ., Murray, A. T . (2003). A multi-objective approach to improving regional 
jobs-housing balance. Regional Studies, 37, 135–146. DOI: https://doi.org/10.
1080/0034340022000057514 
Koźlak, A., Wach, D. (2018). Causes of traffic congestion in urban areas. Case of Poland, 
SHS Web of Conferences 57, 01019.
Kušar, S. (2012). Usmeritve za trajnostni prostorskih razvoj območij proizvodnih 
dejavnosti. Revija za geografijo – Journal for Geography, 7 (1), 115–130. https://
dk.um.si/Dokument.php?id=123734, accessed 20. 7. 2021.
Litman, T . (2020). Land Use Impacts on T ransport. How Land Use Factors Affect T ravel 
Behavior , Victoria T ransport Policy Institute.
Mehta, V. (2009). Look Closely and You Will See, Listen Carefully and You Will Hear: 
Urban Design and Social Interaction on Streets. Journal of Urban Design, 14 (1), 
29–64. DOI: https://doi.org/10.1080/13574800802452658 
Model SPRS 2050 (2018). Model prostorskega razvoja Slovenije 2050. Dinal report. 
Ljubljana: Assessment of Spatial Development.
MzI (2018). Pobuda za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega 
avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predlog dopolnjujočih ukrepov reševanja 
prometne problematike. Ljubljana: Ministry of Infrastructure of he Republic of 
Slovenia, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., LUZ d.d.
Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Černič Istenič, M., Goluža, M., Kozina, 
J., Lapuh, L., Razpotnik Visković, N., Repolusk, P ., Rus, P ., Tiran, J. (2016). 
Policentrično omrežje središč in dostopnost prebivalstva do storitev splošnega 
in splošnega gospodarskega pomena. Final report. Ljubljana: ZRC SAZU.
Nared, J., Repolusk, P ., Černič Istenič, M., Trobec, A., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, 
S., Foški, M., Mrak, G., Rozman, U. (2019). Celovita demografska naaliza s 
projekcijami za podeželska in urbana območja. Final report. Ljubljana: ZRC 
SAZU and University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering.
Osnutek SPRS 2050 (2020). Gradivo za javno razpravo o osnutku SRPS 2050. Ljubljana: 
Ministry of the Environment and Spatial Planning.
PNZ (2016). Priprava in izvedba ankete po gospodinjstvih o prometnih navadah 
prebivalcev na nivoju Republike Slovenije, Ljubljana: PNZ.
Pignar , U. (2015). Kreativno preoblikovanje uličnih prostorov. Primer začasne ureditve 
Koroške ceste v Mariboru. Project work. Maribor: University of Maribor , Faculty of 
Civil Engineering, Transportation Engineering and Architecture.
Pogačnik, A., Foški, M., Drobne, S., Konjar., M., Lipar, P ., Brilly, M., Žura, M., et al. 
(2011). Analiza stanja, razvojnih teženj ter usmeritev za strateški prostorski 
razvoj Slovenije. Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic 
Engineering and School of Economics and Business, Inštitut za prostorski razvoj, 
University of Maribor, Faculty of Civil Engineering, Transportation Engineering 
and Architecture.
Region in figures (2018). Statistical portrait of Slovenian regions. Ljubljana: SORS.
Report (2016). Spatial Development Report. Ljubljana: Ministry of the Environment 
and Spatial Planning.
SKD (2010). Decree on the Standard Classification of Activities, Klasifikacije, št. 11. 
Ljubljana: Statistical Office of the Republic of Slovenia. http://www.stat.si/
Klasje/Klasje/Tabela/5531, accessed 5. 12. 2019.
SORS (2020a) Si-stat: Enterprises by municipalities, year, measures and number 
of persons employed. Ljubljana: Statistical Office of the Republic of Slovenia. 
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/1418810S.px/table/
tableViewLayout2, accessed 17. 7. 2021.
SORS (2020b). Si-stat: demographic and work area. Ljubljana: Statistical Office of 
the Republic of Slovenia. https://pxweb.stat.si/SiStat, accessed 12. 5. 2020.
SORS (2021). Registered road vehicles, Slovenia, 2020. Ljubljana: Statistical office 
of the Republic of Slovenia. https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/9389, 
accessed 12. 5. 2020.
SPRS (2004). Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Official Gazette of the 
Republic of Slovenia No 76/2004. 
SRS 2030 (2017). Strategija razvoja Slovenije 2040 [Development Strategy of 
Slovenia 2040]. Ljubljana: Government of the Republic of Slovenia. https://
www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/
Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf, accessed 12. 3. 2018.
Stern, S. M. (2021) Untransit: remote work and the transformation of zoning. DOI: 
https://doi.org/10.2139/ssrn.3800412
Tiran, J., Ciglič, R., Hrvatin, M., Gabrovec, M. (2021). Analiza kakovosti storitev in 
konkurenčnost JPP ter predlogi možnih izboljšav. Ljubljana. https://www.
care4climate.si/_files/1446/Analiza-kakovosti-storitve-in-konkurencnosti-JPP-
ter-predlogi-moznih-izboljsav_FINAL_v3.pdf, accessed 17. 7. 2021.
ZPNačrt (2007). Zakon o prostorskim načrtovanju [Spatial Planning Act]. Official 
Gazette of the Republic of Slovenia No 33 /2007. 
ZUreP-2 (2017). Zakon o urejanju prostora [Spatial Management Act]. Official Gazette 
of the Republic of Slovenia No 61/2017.
Čok G., Drobne S., Mrak G., Foški M., Zavodnik Lamovšek A. (2021). The impact of the centralisation of workplaces and business entities on 
spatial development. Geodetski vestnik, 65 (4), 533-558. 
DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2021.04.533-558

| 547 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
1  UVOD 
Prostorski razvoj Slovenije je opredeljen v različnih strateških dokumentih (SRS 2030, 2017; SPRS, 
2004; Osnutek SPRS 2050, 2020), ki se že desetletja usmerjajo v trajnostni razvoj, predvsem na podlagi 
krepitve policentričnega urbanega omrežja. Poročili o stanju v prostoru (Ocena stanja, 2001; Poročilo, 
2016) pa kljub sprejetim odločitvam izkazujeta nasprotne trende. Krepitev prostorskega razvoja je 
opazna le na območjih nekaterih urbanih središč (Nared et al., 2016). Najočitnejša je zlasti na območju 
Ljubljane kot prestolnice in v preostalih dveh nacionalnih središčih mednarodnega pomena (Koper, 
Maribor; SPRS, 2004).
V ta tri mesta so se umestile številne poslovne, upravne, izobraževalne in druge funkcije, ki vzpodbujajo 
obsežno dnevno delovno mobilnost iz ožjega in širšega zaledja. Njihove prostorske vplive zaznamo tudi 
na drugih področjih, kot so: poslovna potovanja, mobilnost šolske mladine in študentov ter mobilnost 
prebivalstva zaradi potreb po specializiranih storitvah. Evidentna je tudi demografska rast teh mest in 
naselij, pripadajočih mestnim občinam, in občin v njihovem ožjem zaledju (manj prisotno v okolici 
Maribora) ob hkratnem praznjenju podeželskega prostora (Nared et al., 2019), splošna motorizacija pre-
bivalstva (več kot 554 avtomobilov na tisoč prebivalcev; SURS, 2021), nezadosten oziroma neučinkovit 
sistem javnega potniškega prometa (Tiran et al., 2021), nezadostna prometna infrastruktura in posledično 
neučinkoviti režimi prometne regulacije. Med navedenimi najbolj izstopa dnevna delovna mobilnost, 
zlasti na območju osrednjeslovenske statistične regije, v katero dnevno prihaja 80.600 delovno aktivnih 
oseb, iz nje pa jih odhaja le 19.700 (Regije v številkah, 2018). Podatki kažejo, da se trendi, ki jih kažejo 
predhodne raziskave dnevne delovne mobilnosti v Sloveniji, ne spreminjajo (Bole in Gabrovec, 2012). V 
letu 2016 (PNZ) izvedena anketa opozarja tudi na relativno nizek odstotek uporabe javnega potniškega 
prometa, saj ga med anketiranimi v povprečnem delovnem dnevu uporablja le 8 % dnevnih vozačev na 
delo, 74 % pa jih uporablja osebni avtomobil. 
Tako se, kljub izgradnji avtocestnega križa v minulih desetletjih in nenehnemu izboljševanju mestnih 
prometnih sistemov, še vedno srečujemo s preobremenjenostjo prometne infrastrukture, zlasti na ravni 
regionalnih središč (MzI, 2018). Ta se zrcali tako v povečanju prometih tokov kot v suburbanizaciji 
(Dhval et al., 2021) ter posledičnih negativnih vplivih na zdravje in okolje, kar je tudi posledica razvoja 
gospodarskih dejavnosti, kar ne sledi usmeritvam trajnostnega prostorskega razvoja (Kušar, 2012, 116). 
Med temeljne razloge za takšno stanje spada zlasti dosedanja konfliktnost pri načrtovanju urbanih funkcij 
in mestnega prometnega sistema (Koźlak in Wach, 2018). Hitrost demografske, poslovne in upravne 
širitve ter drugi vplivi, kot so naravnogeografske danosti na eni ter znanje in upravljanje na drugi strani, 
namreč močno vplivajo na hitrost razvoja in distribucijo dejavnosti v prostoru ter načrtovanje njegove 
VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH 
SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ
OSNOVNE INFORMACIJE O ČLANKU:
GLEJ STRAN 533
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |

| 548 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI| EN
rabe (Gu in Chen, 2017). Tako se kljub uresničevanju načel trajnostnega razvoja (ESDP , 1999) po dveh 
desetletjih v prostoru še vedno srečujemo z neskladjem med strateškimi usmeritvami, začrtanimi cilji in 
dejanskim prostorskim razvojem. 
Pa vendar je že v prvi polovici dvajsetega stoletja (Burgesov model urbane rabe prostora iz leta 1925) pos-
talo jasno, da je za učinkovitost urbanih sistemov ključnega pomena prav strateško načrtovanje dejavnosti 
v prostoru (Herala, 2003) in njihova prometna dostopnost. T udi aktualna načela mobilnosti (Cairns et 
al., 2008; Litman, 2020) in trajnostnega razvoja poudarjajo pomen celostnega pristopa k uravnoveša-
nju potreb v urbanih okoljih (Horner in Murray, 2003). Ključne preobrazbe je konvencionalni mestni 
prometni sistem doživel z motorizacijo v začetku 20. stoletja (Clark, 1958), zato morajo biti strategije 
razvoja usmerjene ne le v spodbujanje prožnejših oblik načrtovanja rabe prostora in razmestitve dejavnosti, 
temveč tudi v različne oblike trajnostne mobilnosti. Z decentralizacijo delovnih mest in možnostjo dela 
od doma (Stern, 2021) bo omogočeno zmanjševanje dnevne delovne mobilnosti v mesta ob hkratnem 
zmanjševanju negativnih vplivov prometa na zdravje ljudi in okolje. 
Mestni prometni sistem se namreč še vedno srečuje z izzivi regulacije obstoječega stanja (Furchtlehner 
in Lička, 2019). Na eni strani smo priča fenomenu izpraznjenih ulic, kar je posledica splošne družbene 
mobilnosti oziroma sodobne kulture bivanja in dela ter razmaha nakupovalnih središč. Na drugi strani 
pa smo priča razvoju alternative konvencionalni mestni ulici z javnim programom v obliki novodobne 
poslovne in nakupovalne ulice, umeščene v nastajajoča urbana težišča mest in drugih naselij (Mehta, 
2009). Vzporedno se predvsem v mestnih središčih izvaja proces zmanjševanja in ukinjanja motornega 
prometa za ponovno približevanje tega prostora širšemu spektru uporabnikov. 
T udi v Sloveniji se pri aktualnem načrtovanju mestnih prometnih sistemov srečujemo z obema nasprotnima 
procesoma. Na področju prenove historičnih ulic sledimo aktualnim trendom trajnostnega oblikovanja 
(Pignar, 2015) in dajemo prednost »uličnemu življenju in dogajanju na ulici«, turizmu in trgovini. Pri 
tem ohranjamo njihov izvorni značaj in izvajamo ukrepe za zmanjševanje motornega prometa. Hkrati 
želimo zadovoljiti vse večje potrebe po pretočnosti mestnih obvoznic, vpadnic in drugih mestnih cest, ki 
z naraščajočim (predvsem osebnim) prometom postajajo vse bolj obremenjene. Obremenjenost cest je 
praviloma največja v jutranjih in popoldanskih konicah (DARS, 2019), ko se ljudje vozijo na delo in z 
dela ter popoldne tudi v večja nakupovalna središča. Ugotavljamo, da je prav dnevna delovna mobilnost 
tista, ki poleg tovornega prometa generira največ prometa v celotnem mestnem prometnem sistemu (MzI, 
2018), pri čemer je odvisna predvsem od razmestitve poslovnih subjektov in delovnih mest v prostoru.
V prispevku bomo zato prikazali analizo stanja, ki po statističnih in drugih podatkih (SURS, 2020a; 
SURS, 2020b; AJPES, 2019) izkazuje vse večjo centralizacijo delovnih mest in poslovnih subjektov v 
večjih zaposlitvenih središčih, kar povzroča tudi naraščanje dnevne delovne mobilnosti. Odgovorili bomo 
na naslednja raziskovalna vprašanja: 
1. Kakšna je prostorska razporeditev delovnih mest v Sloveniji, kakšen je trend njihovega spreminjanja 
in ali njihova razporeditev sledi konceptu policentričnega urbanega omrežja (SPRS, 2004)?
2. Kakšna je prostorska razporeditev poslovnih subjektov v Sloveniji in ali obstaja korelacija med šte-
vilom delovnih mest in številom poslovnih subjektov?
3. Kakšen je obseg in razporeditev poslovnih subjektov v prostoru glede na sektor dejavnosti in lokacijo, 
s poudarkom na osrednjeslovenski statistični regiji in Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL)?
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |

| 549 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
Čeprav je neposreden vpliv prikazanega stanja najprej viden na obremenjenosti prometne infrastrukture, 
pa je težava bistveno kompleksnejša in jo je treba obravnavati širše, na kar bomo opozorili v zaključku 
ter predlagali nekatere možne sistemske rešitve za decentralizacijo delovnih mest in poslovnih subjektov. 
2 METODE DELA IN PODATKI
Raziskava je bila izvedena na podlagi javno dostopnih (SURS, 2020a; SURS, 2020b) in drugih zbirk 
javnih podatkov (AJPES, 2019), ki smo jih obdelali s programskim orodjem (ArcGIS). Metodološko 
smo sledili zastavljenim vprašanjem in v prvem koraku izvedli analizo števila delovnih mest po občinah 
RS v obdobju 2007–2019 (SURS, 2020b). Najprej smo prikazali število delovnih mest po občinah RS za 
leto 2019 (SURS, zadnji razpoložljivi podatki), nato pa dodali trend spreminjanja števila delovnih mest 
v občini za celotno obdobje 2007–2019 oziroma za obdobje, odkar je posamezna občina nastala. T rend 
smo razvrstili v šest (6) razredov po Jenksovi metodi (metoda poišče mesta največje zgostitve podatkov), 
ki jih lahko opredelimo kot: močna rast, rast, šibka rast, šibek padec, padec, močan padec. Dodatno 
smo glede na število delovnih mest v občini za leto 2019 izračunali razliko relativnega števila delovnih 
mest v občini glede na Slovenijo (izraženo v odstotnih točkah) v letih 2007–2019 za občine z najmanj 
1 % delovnih mest leta 2019. Na podlagi dobljenih rezultatov in primerjave z drugimi relevantnimi 
študijami v Sloveniji (npr. Pogačnik et al., 2011; Nared et al., 2016; Poročilo, 2016), smo ocenili, ali 
njihova razporeditev sledi konceptu sprejetega policentričnega urbanega omrežja (SPRS, 2004).
V drugem koraku smo preverili obseg in razporeditev poslovnih subjektov po prostoru na podlagi podat-
kovne baze vseh registriranih poslovnih subjektov v Sloveniji za leto 2019 (AJPES, 2019), ki vključuje 
tudi lokacijo registracije vsakega poslovnega subjekta. T udi za poslovne subjekte smo preverili, v katerih 
občinah njihovo število predstavlja vsaj 1 % glede na skupno število poslovnih subjektov v Sloveniji. 
Rezultate obeh korakov smo med seboj primerjali opisno in s Pearsonovim koeficientom korelacije med 
številom delovnih mest in številom poslovnih subjektov v vseh mestnih občinah in vseh občinah, ki imajo 
vsaj 1 % delovnih mest oziroma vsaj 1 % poslovnih subjektov glede na skupno število delovnih mest 
oziroma poslovnih subjektov v Sloveniji. Prav tako smo izračunali število delovnih mest in poslovnih 
subjektov na tisoč prebivalcev. Pomembna je tudi velikost poslovnih subjektov, ki jih delimo na mikro 
(0–9 zaposlenih), majhna (10–49 zaposlenih), srednja (50–249 zaposlenih) in velika (nad 250 zaposlenih) 
podjetja (SURS, 2020a).
Pri tem velja opozoriti na pomanjkljivost uporabljene podatkovne baze (AJPES, 2019), saj postopek 
registracije omogoča, da poslovni subjekti dejavnost prijavijo na enem naslovu, izvajajo pa jo na drugem. 
Podobno je s prijavo zaposlenih, saj večji gospodarski subjekti vse zaposlene prijavijo na enem naslovu, 
čeprav dejansko delajo v poslovalnicah, ki so lahko razporejene po celotni državi. Rezultati analize zato 
ne odražajo v celoti dejanskega stanja, na kar je opozoril že Čok s sodelavci (2020), pri čemer je celo 
predpostavljal, da ne gre zgolj za zanemarljiv delež neskladnih lokacij. 
Poleg tega podatkovna baza AJPES ne vsebuje dovolj kakovostnih podatkov o velikosti poslovnih subjek-
tov niti o številu zaposlenih, zato smo te podatke pridobili s spletne strani SURS (2020a). Pri tem velja 
opozoriti, da med obema podatkovnima bazama obstajajo tudi razlike, za katere pa ocenjujemo, da ne 
vplivajo bistveno na dobljene rezultate. Kljub ugotovljenim pomanjkljivostim, predvsem podatkovne 
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |

| 550 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI| EN
baze AJPES, pa ugotavljamo, da je kombinacija obeh podatkovnih zbirk dovolj primerna za potrebe 
raziskovalnega dela.
V tretjem koraku smo izvedli še podrobnejšo analizo poslovnih subjektov v osrednjeslovenski statistični 
regiji ter jih razporedili glede na: (a) lokacijo v MOL, primestnih občinah (sem smo uvrstili vse občine, 
ki neposredno mejijo na MOL) in ostalih občinah v osrednjeslovenski statistični regiji ter (b) sektor 
dejavnosti. 
V ta namen smo glede na razpoložljive podatke o dejavnosti iz standardne klasifikacije dejavnosti (SKD, 
2010) vse registrirane poslovne subjekte združili po sektorjih dejavnosti na podlagi lastne razporeditve 
(Čok et al., 2020):
 – primarni sektor (kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, nafta in plin), 
 – sekundarni sektor (proizvodnja – predelava in gradbeništvo), 
 – terciarni sektor (vse storitve, ki niso splošnega pomena, tudi informacijsko-komunikacijske tehno-
logije, promet, trgovina, turizem) in 
 – kvartarni sektor (storitve splošnega pomena (ESPON SeGI, 2013): javna uprava, zdravstvo, sodstvo, 
kultura, izobraževanje, znanost, socialno skrbstvo).
V sklepu na podlagi ugotovljenega stanja podajamo nekaj usmeritev za bolj trajnosten prostorski razvoj, 
ki izhajajo tudi iz: (1) potreb starajoče se družbe (Černič Mali in Marot, 2019), (2) vse večje digitalizacije 
družbe, kar ob ustrezni organizaciji omogoča decentralizacijo delovnih mest tudi v javnem sektorju, in 
(3) iz prostorskih možnosti bivalnega okolja, ki že sedaj omogočajo organizacijo številnih delovnih mest 
v obliki dela na domu ali od doma (Čok in Furman Oman, 2019).
3 REZULTATI
3.1 Obseg in trend spreminjanja delovnih mest v Sloveniji v obdobju 2007–2019
Spreminjanje števila delovnih mest smo spremljali v obdobju med letom 2007, ki predstavlja izho-
diščno stanje pred začetkom gospodarske krize, in letom 2013, ko je bila gospodarska kriza najbolj 
izrazita, ter med letoma 2013 in 2019, ko se je gospodarsko stanje v državi stalno izboljševalo. T rend 
upadanja in/ali rasti je prikazan ločeno za obe obdobji in sintezno za obdobje 2007–2019. Slika 1 
prikazuje število delovnih mest po občinah Slovenije leta 2019 in razliko relativnega števila delovnih 
mest v odstotnih točkah v občini glede na Slovenijo v letih 2007–2019. Z vidika urbanega omrežja 
so še posebej zanimive občine, ki imajo vsaj 1 % vseh delovnih mest v Sloveniji. Takšnih je le 14 
(preglednica 1). 
V obdobju 2007–2019 se je koncentracija delovnih mest v Sloveniji najbolj povečala v Mestni občini 
Ljubljana (MOL), in sicer za 2,13 odstotne točke. Povečala se je tudi v Mestni občini Novo mesto, 
vendar le za 0,23 odstotne točke. Na drugi strani se je koncentracija delovnih mest najbolj zmanjšala v 
Mestni občini Maribor, za 0,84, v Mestni občini Velenje, za 0,59, in v Mestni občini Murska Sobota, 
za 0,44 odstotne točke. Zanimivo je, da se trend povečanja koncentracije delovnih mest ne pojavlja niti 
v vseh mestnih občinah v Sloveniji niti v vseh središčih nacionalnega pomena in regionalnega pomena 
glede na SPSR (2004). Kot ugotavljamo, se koncentracija delovnih mest v večini središč nacionalnega 
pomena pravzaprav zmanjšuje.
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |

| 551 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
Slika 1:  Število delovnih mest v občini leta 2019 in razlika relativnega števila delovnih mest v odstotnih točkah v občini glede 
na Slovenijo v letih 2007–2019 (vir podatkov: SURS, 2020a; lastni prikaz).
Rezultati analize prav tako kažejo (preglednica 1), da se je število delovnih mest na vrhu finančne krize, 
v letu 2013, v vseh navedenih občinah znižalo, toda najmanj v MOL. V primerjavi z analizo delovnih 
mest, ki jo je Bole (2011) izdelal za obdobje 2000–2009, je število delovnih mest (760.131) v letu 2013 
padlo skoraj na enako raven števila delovnih mest (756.426) v letu 2000. 
Primerjava relativnega števila delovnih mest v občini glede na skupno število vseh delovnih mest v Slove-
niji pa izkaže koncentracijo delovnih mest predvsem v MOL in Mestni občini Maribor. V MOL je bilo 
v letu 2019 več kot 26,5 % vseh delovnih mest v Sloveniji, v Mestni občini Maribor pa 7,1 %. V obeh 
občinah je bilo torej skupaj več kot tretjina delovnih mest v Sloveniji. Razlika relativnega števila delovnih 
mest v letih 2007–2013 je bila za večino obravnavanih občin negativna (koncentracija delovnih mest se je 
zmanjšala), pozitivna je bila v MOL, kjer se je koncentracija delovnih mest povečala kar za 1,9 odstotne 
točke, v mestnih občinah Novo mesto in Koper ter v občinah Domžale in Krško. V letih 2013–2019 se 
je trend povečevanja koncentracije delovnih mest spet najbolj povečal v MOL (za 0,25 odstotne točke), 
najbolj pa se je zmanjšal v Mestni občini Murska Sobota (za 0,26 odstotne točke).
Največja koncentracija delovnih mest se je v MOL zgodila med finančno krizo (2007–2013) in precej 
manj kasneje (2013–2019). Nasprotno se v Mestni občini Novo mesto delovna mesta koncentrirajo 
predvsem po krizi (2013–2019). Na drugi strani se je koncentracija delovnih mest v mestnih občinah 
Maribor, Velenje in Kranj zmanjšala predvsem med krizo (2007–2013), medtem ko se je koncentracija 
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |

| 552 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI| EN
delovnih mest v mestnih občinah Murska Sobota, Nova Gorica in Celje enakomerno zmanjševala v 
celotnem obravnavanem obdobju (2007–2019) (preglednica 1, slika 2).
Preglednica 1: Število delovnih mest in razlika relativnega števila delovnih mest v odstotnih točkah v letih 2007, 2013 in 2019 
po občinah Slovenije z najmanj 1 % delovnih mest leta 2019 (vir podatkov: SURS, 2020; lasten izračun).
Država/mestna občina-
MO/občina*
Število 
delovnih 
mest 2007
Število 
delovnih 
mest 2013
Število 
delovnih 
mest 2019
Delež (%) 
delovnih 
mest 2019
Razlika  
delovnih 
mest 
2007–2013 
Razlika  
delovnih 
mest 
2013–2019 
Razlika  
delovnih 
mest 
2007–2019 
Slovenija 819.376 760.131 874.592 100 0 0 0
MO Ljubljana 199.966 199.785 232.065 26,53 1,88 0,25 2,13
MO Maribor 64.723 54.438 61.708 7,06 –0,74 –0,11 –0,84
MO Celje 30.325 27.224 30.165 3,45 –0,12 –0,13 –0,25
MO Novo mesto 22.215 21.136 25.734 2,94 0,07 0,16 0,23
MO Kranj 24.949 22.178 25.318 2,89 –0,13 –0,02 –0,15
MO Koper 23.101 21.841 25.233 2,89 0,05 0,01 0,07
MO Velenje 20.076 15.820 16.270 1,86 –0,37 –0,22 –0,59
MO Nova Gorica 15.991 13.884 14.768 1,69 –0,13 –0,14 –0,26
MO Ptuj 12.371 11.135 13.104 1,50 –0,04 0,03 –0,01
MO Murska Sobota 15.184 12.708 12.349 1,41 –0,18 –0,26 –0,44
Domžale 10.774 10.072 11.857 1,36 0,01 0,03 0,04
Škofja Loka 8.900 8.072 9.966 1,14 –0,02 0,08 0,05
Krško 8.860 8.280 9.769 1,12 0,01 0,03 0,04
Žalec 8.124 7.076 8.892 1,02 –0,06 0,09 0,03
Slika 2:  Razlika relativnega števila delovnih mest v odstotnih točkah v letih 2007–2013 in 2013–2019 v občinah z več kot 1 % 
delovnih mest v Sloveniji leta 2019 (vir podatkov: SURS, 2020; lasten izračun in prikaz). 
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |

| 553 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
Na podlagi prikazanih rezultatov (slika 1) ugotavljamo, da so se v Sloveniji delovna mesta v obrav-
navanem obdobju občutno zgoščevala predvsem na območju MOL in v primestnih občinah (Dol 
pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Grosuplje, Škofljica, Ig, Brezovica), v precej manjšem deležu pa še v 
nekaterih občinah ob avtocestnem križu (na primer Lukovica, Slovenske Konjice), ki krepi privlač-
nost za umeščanje novih poslovnih subjektov in s tem zgoščanje delovnih mest ter hitrejše dnevno 
potovanje delavcev med večjimi zaposlitvenimi središči (glej tudi Bole, 2011). Zgoščevanje delovnih 
mest je tudi v občinah Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Šenčur, iz česar lahko sklepamo na po-
sledično slabitev Kranja. S tem smo dodatno potrdili ugotovitve poročil o stanju v prostoru (Ocena 
stanja, 2001; Poročilo, 2016) in predhodno izdelanih študij (npr. Nared et al., 2016) o vse močnejši 
centralizaciji MOL, ki sama zagotavlja več kot četrtino vseh delovnih mest v Sloveniji. Vsa ostala 
urbana središča močno zaostajajo za njo. Na drugem mestu je mestna občina Maribor s komaj nekaj 
več kot 7 % vseh delovnih mest v Sloveniji. Ugotovimo lahko, da se stanje v prostoru močno razhaja 
z načeli trajnostnega prostorskega razvoja, ki se že desetletja vključujejo v tako rekoč vse relevantne 
(prostorske) razvojne dokumente na državni ravni. 
3.2 Obseg in razporeditev poslovnih subjektov v prostoru
Slika 3: Število poslovnih subjektov v občini; izpostavljenih je 20 občin z več kot 1 % poslovnih subjektov in 14 občin z več 
kot 1 % delovnih mest v Sloveniji (vir podatkov: AJPES, 2019; lasten izračun in prikaz).
Podobno kot rezultati analize razporeditve delovnih mest tudi analiza razporeditve poslovnih subjektov 
v prostoru (slika 3) jasno kaže na centralizacijo na območjih večjih zaposlitvenih središč (slika 4), zlasti 
v MOL, kjer prav tako kot število delovnih mest prevladuje število poslovnih subjektov (44.249) in 
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |

| 554 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI| EN
predstavlja 21,8 % vseh poslovnih subjektov v Sloveniji. Sledijo občine Maribor s 6,0 %, Koper s 3,2 %, 
Celje z 2,9 % in Kranj z 2,7 % vseh poslovnih subjektov. Vsa ostala večja zaposlitvena središča pa imajo 
med 1,0 % in 2,0 % vseh poslovnih subjektov v Sloveniji (Nova Gorica in Domžale 1,9 %, Novo mesto 
1,6 %, Kamnik in Ptuj 1,3 %, Piran in Velenje 1,2 %, Radovljica, Slovenska Bistrica, Krško, Murska 
Sobota in Brežice 1,1 % ter Škofja Loka, Žalec in Izola 1,0 % poslovnih subjektov). T eh središč je 20, v 
primerjavi s 14 središči z več kot 1 % delovnih mest. Med pomembnejšimi (tudi mestnimi) občinami ima 
Slovenj Gradec najmanj poslovnih subjektov (0,8 %). Še manjši delež poslovnih subjektov imajo občine, 
katerih urbana središča imajo pomembno vlogo kot del somestij v predlaganem omrežju urbanih središč 
Slovenije (Ravne na Koroškem, Dravograd, Šempeter, Vrtojba, Brežice idr.; Model SPRS 2050, 2018). 
Tako smo ne glede na trend rasti oziroma upada delovnih mest za leto 2019 evidentirali največjo kon-
centracijo poslovnih subjektov na območjih MOL in Mestne občine Maribor, sledijo jima mestne občine 
Koper, Kranj in Celje, medtem ko v ostalih občinah s središčem nacionalnega pomena (SPRS, 2004) 
število poslovnih subjektov ne presega 5.000 (na primer v mestnih občinah Novo mesto in Nova Gorica). 
Podatki tudi kažejo, da ima kar 155 občin (73 % od 212 v Sloveniji) manj kot tisoč poslovnih subjektov.
Slika 4: Primerjava med številom poslovnih subjektov in delovnih mest na tisoč prebivalcev ter skupnim številom poslovnih 
subjektov (črtkano) v občinah z najmanj 1 % poslovnih subjektov glede na skupno število poslovnih subjektov v 
Sloveniji (AJPES, 2019; SURS, 2020; lasten izračun in prikaz).
Podatki tudi kažejo na močno korelacijo med številom delovnih mest in številom poslovnih subjektov 
tako v navedenih občinah (Pearsonov koeficient R = 0,99, kar kaže na zelo močno odvisnost med tema 
dvema spremenljivkama) kot na splošno v vseh občinah v Sloveniji (R = 0,98). Kljub temu pa ti podatki 
ne povedo veliko o velikosti podjetij, saj lahko manjše število večjih poslovnih subjektov zagotavlja več 
delovnih mest in nasprotno, večje število manjših poslovnih subjektov zagotavlja manjše število delovnih 
mest. Po podatkih SURS (2020b) za leto 2019 je v vseh slovenskih občinah nad 90 % mikro podjetij 
(0–9 zaposlenih), sledijo majhna (10–49 zaposlenih), srednja (50–249 zaposlenih) in velika podjetja 
(nad 250 zaposlenih). Slednjih je ponovno največ v MOL, 145 (0,33 %) od 44.249 poslovnih subjektov, 
medtem ko je delež velikih podjetij v državi le 0,18 %. Drugi večji zaposlovalci so še v občinah Velenje 
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |

| 555 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
z 0,42 %, Novo mesto z 0,31 %, Murska Sobota z 0,27 %, Celje z 0,26 %, Maribor z 0,25 % in Krško 
ter Slovenska Bistrica z 0,24 % velikih podjetij od vseh podjetij v občini. Ker rezultati potrjujejo, da 
število delovnih mest in število poslovnih subjektov v občinah nista za vse občine premosorazmerna, 
smo izračunali še število poslovnih subjektov na tisoč prebivalcev v slovenskih občinah (slika 4). Tudi 
ta analiza je pokazala, da so občine z najmanj 1 % od vseh poslovnih subjektov v državi tudi občine z 
največ velikimi podjetji. 
3.3 Rezultati podrobnejše analize razporeditve poslovnih subjektov v osrednjeslovenski 
statistični regiji
V Sloveniji med vsemi regijami najbolj izstopa osrednjeslovenska statistična regija. V njej je 85.359 ozi-
roma 33,2 % vseh poslovnih subjektov v državi (AJPES, 2019), ki skupaj zagotavljajo 293.647 delovnih 
mest in zaposlujejo 35,8 % delovno aktivnega prebivalstva (SURS, 2020a). Največji delež predstavljajo 
poslovni subjekti terciarnega sektorja (74,2 %), sledijo poslovni subjekti kvartarnega (17,6 %) in se-
kundarnega (7,8 %) sektorja, v primarnem sektorju pa jih je zgolj 0,4 % (preglednica 2). Po dejavnosti 
tako močno prevladujeta terciarni in kvartarni sektor z deležem kar 91,8 % vseh poslovnih subjektov v 
osrednjeslovenski statistični regiji. 
Preglednica 2: Število in delež poslovnih subjektov po sektorjih dejavnosti na območju osrednjeslovenske statistične regije 
in v primerjavi s celotno Slovenijo.
Sektor 
dejavnosti
Slovenija Osrednjeslovenska statistična regija 
št. poslovnih 
subjektov
delež (%)
št. poslovnih 
 subjektov
delež (%)
delež dejavnosti v posameznem 
sektorju glede na celotno Slovenijo 
(%)
A – primarne 2732 1,1 363 0,4 13,2
B – sekundarne 26.611 10,4 6671 7,8 25,0
C – terciarne 180.465 70,2 63.374 74,2 35,1
D – kvartarne 47.224 18,4 14.951 17,6 31,6
Skupaj 257.032 100,0 85.359 100,0 33,2
Podatki kažejo močno koncentracijo poslovnih subjektov v osrednjeslovenski statistični regiji tudi po 
sektorjih dejavnosti. V primerjavi s podatki za celo Slovenijo (preglednica 2) osrednjeslovenska statistična 
regija v primarnem sektorju zaostaja, saj je tovrstnih dejavnosti v občini le 0,4 % (v Sloveniji 1,1 %). 
V sekundarnem sektorju je 25,0 % vseh poslovnih subjektov v Sloveniji. Deleža poslovnih subjektov v 
terciarnem (35,1 %) in kvartarnem (31,6 %) sektorju pa kažeta močno naravnanost v storitvene dejav-
nosti, kot so IKT , promet in trgovina ter storitvene dejavnosti splošnega pomena (ESPON SeGI, 2013). 
Z dodatno analizo smo ugotavljali še podrobnejšo razporeditev poslovnih subjektov v regiji (slika 5) in 
preverili, ali je koncentracija poslovnih subjektov res največja v MOL.
Podrobnejša členitev prostorske razporeditve poslovnih subjektov na območju osrednjeslovenske stati-
stične regije ponazarja občutno koncentracijo v MOL. Ta zgostitev se glede na lego občine v statistični 
regiji hitro zmanjšuje (preglednica 3) proti njenemu robu. Na območju MOL je prisotnih 65,8 % vseh 
poslovnih subjektov v regiji, v primestnih občinah (občine, ki neposredno mejijo na MOL) je ta delež 
že občutno nižji (21 %), v vseh ostalih občinah regije pa je zgolj 12,9 % poslovnih subjektov v regiji.
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |

| 556 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI| EN
Slika 5:  Razporeditev poslovnih subjektov v osrednjeslovenski statistični regiji v MOL, primestnih občinah (občine, ki nepos-
redno mejijo na MOL) in vseh ostalih občinah v regiji.
Preglednica 3: Razporeditev poslovnih subjektov po občinah na območju osrednjeslovenske statistične regije.
Osrednjeslovenska statistična regija Število poslovnih subjektov Delež poslovnih subjektov (%)
MOL 55.920 65,5
Primestne občine 18.441 21,6
Ostale občine v regiji 10.998 12,9
Skupaj 85.359 100,0
Tudi podatki o razporeditvi poslovnih subjektov potrjujejo centralizacijo osrednjega dela Slovenije. Tako 
smo priča izoblikovanju poslovne in upravne centralizacije v MOL (21,8 % vseh poslovnih subjektov v 
Sloveniji), ki ji z velikim zaostankom sledi Mestna občina Maribor (6,0 %). Vse ostale občine, ki so sicer 
razmeroma velika zaposlitvena središča (občine) v svojih statističnih regijah, pa zaostajajo še bolj. T a proces 
razumljivo spremljajo tudi dnevne migracije z vsemi vplivi na okolje, saj največja zaposlitvena središča (občine) 
ponujajo več delovnih mest od števila delovno aktivnega prebivalstva v občini (prim. Bole, 2008, 56–57). 
4  SKLEP
Študij literature (Bole, 2011; Bole in Gabrovec, 2012) ter analiza razmestitve delovnih mest in poslov-
nih subjektov v Sloveniji sta pokazala, da se s težavo centralizacije srečujemo že dlje. V raziskavi smo 
za obdobje 2007–2019 ugotovili trend naraščanja delovnih mest še posebej v MOL (za 2,13 odstotne 
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |

| 557 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/4 |
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI | EN
točke), nekoliko manj pa tudi v Mestni občini Novo mesto (za 0,23 odstotne točke) in Mestni občini 
Koper (za 0,07 odstotne točke) in nasprotno upadanje koncentracije delovnih mest v ostalih mestnih 
občinah ter državnih in regionalnih središčih.
T udi na področju razporeditve poslovnih subjektov smo za leto 2019 največjo koncentracijo evidentirali 
na območjih MOL in Mestne občine Maribor, sledijo jima mestne občine Koper, Kranj in Celje. Med 
statističnimi regijami najbolj izstopa osrednjeslovenska, saj je v njej kar 33,2 % vseh poslovnih subjektov 
(preglednica 3), ki skupaj zaposlujejo več kot tretjino vsega delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji. 
Po dejavnostih prevladujeta terciarni in kvartarni sektor z deležem kar 91,8 % poslovnih subjektov v 
MOL in 88,6 % v Sloveniji. Hkrati je treba opozoriti na pomanjkljivosti dostopnih podatkov (AJPES in 
SURS), iz katerih ne moremo natančno razbrati, koliko oseb je v teh dejavnostih dejansko zaposlenih. 
Dodatno pa bo treba lokacijo poslovnih subjektov in delovnih mest povezati z lokacijo bivanja, dnevno 
delovno mobilnostjo ter selitvenimi gibanji prebivalstva. Tako bosta obravnavna problematika in njen 
vpliv na prostorski razvoj pojasnjena celovitejše.
Sklepamo lahko, da so v obdobju tranzicije prav MOL in primestne občine izkoristile svoje primerjalne 
prednosti (pred in med krizo ter po njej) na področju geostrateške in prometne lege, prisotnosti večine 
državnih institucij, načrtnega vlaganja sredstev v razvoj poslovnih con in stanovanjsko gradnjo ipd., kar 
v splošnem dviguje interes za poslovanje, izobraževanje in bivanje v tem okolju. Stanje v prostoru (Ocena 
stanja, 2001; Poročilo, 2016) vsekakor kaže na koncentracijo delovnih mest in poslovnih subjektov le 
v nekaterih urbanih središčih ter na odklon od strateških usmeritev policentričnega in uravnoteženega 
prostorskega razvoja, ki teži h krepitvi vseh središč nacionalnega in regionalnega pomena (SPRS, 2004). 
Tovrstno stanje je lahko tudi posledica izvajanja veljavne prostorske zakonodaje (ZPNačrt, 2007 in 
ZUreP-2, 2017) in premajhnega nadzora nad posameznimi prostorskimi procesi. Ob slabem oziroma 
nezadostnem javnem potniškem prometu in usmerjenosti prebivalstva v zagotavljanje mobilnosti z oseb-
nim avtomobilom se povečuje obremenitev prometnega sistema (negativni vplivi na okolje in zdravje), 
vključno s povezanim sistemom vozlišč in ulic v mestih. Reševanje tovrstne problematike je pogosto 
usmerjeno v reševanje prometne problematike s parcialnimi ad hoc projekti, ne pa s sistemskim pristo-
pom usklajenega umeščanja dejavnosti v prostoru, ki bi omogočil uspešnejše, prostorsko primernejše in 
dolgoročno cenejše rešitve. 
Naj navedemo le tri ključne predloge sistemskih ukrepov, ki lahko pomembno vplivajo na prihodnji 
prostorski razvoj. Tako je treba:
 – izkoristiti obstoječa, komunalno že opremljena območja poslovnih dejavnosti (Kušar, 2012), sicer 
pa razvoj usmeriti v decentralizacijo delovnih mest (in poslovnih subjektov) iz mestnih središč na 
podeželska območja. T ako lahko rešimo težavo dostopnosti do storitev splošnega pomena in storitev 
dnevne oskrbe za potrebe starajočega se prebivalstva na podeželju (Černič Mali in Marot, 2019), ob 
hkratnem razbremenjevanju prometnega sistema na račun zmanjševanja dnevne delovne mobilnosti 
v večja urbana središča, še posebej Ljubljano;
 – izkoristiti prednosti digitalizacije družbe, kar ob ustrezni organizaciji omogoča decentralizacijo 
delovnih mest tudi v javnem sektorju, in 
 – omogočiti organizacijo primernih delovnih mest v obliki dela na domu ali od doma (Čok in Furman 
Oman, 2019), saj prostorske možnosti to omogočajo že sedaj, kot se je pokazalo tudi v sedanjem 
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |

| 558 |
| 65/4 | GEODETSKI VESTNIK  
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES SI| EN
kriznem obdobju zaradi koronavirusa. Nastali položaj terja tudi razmislek o prostorskem razvoju na 
področjih, kot so dostopnost stanovanj, učinkovitost medlokalne konkurence in poseben položaj 
mest kot aglomeracijskih gospodarstev (Stern, 2021).
Za implementacijo predlaganih ukrepov ima Slovenija že sedaj na voljo ustrezne instrumente v obstoječih 
strateških razvojnih dokumentih (SPRS, 2004; SRS 2030, 2016 idr.) in prostorski zakonodaji (ZPNačrt, 
2007 in ZUreP-2, 2017) oziroma z mehanizmi prostorskih planskih in izvedbenih aktov. Na podlagi 
navedenega lahko torej ugotovimo, da v Sloveniji, kljub načelom trajnostnega razvoja in sprejete usmeritve 
policentričnega prostorskega razvoja, še vedno opažamo očitno centralizacijo predvsem na območju MOL, 
kar izpostavlja dve temeljni vprašanji: ali smo sploh sposobni regulirati aktualne prostorsko-razvojne 
trende in ali si skladen prostorski razvoj sploh želimo?
Zahvala
Avtorji prispevka se zahvaljujejo Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za delno 
sofinanciranje študije iz državnega proračuna v okviru raziskovalnega programa Geoinformacijska in-
frastruktura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije (P2-0227).
Viri in literatura
Glej stran 545.
doc. dr. Gregor Čok, univ. dipl. arh.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana
e-naslov: gregor.cok@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Samo Drobne, univ. dipl. inž. geod.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana
e-naslov: samo.drobne@fgg.uni-lj.si
asist. dr. Gašper Mrak, univ. dipl. arh.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana
e-naslov: gasper.mrak@fgg.uni-lj.si
viš. pred. dr. Mojca Foški, univ. dipl. inž. geod.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana
e-naslov: mojca.foski@fgg.uni-lj.si
doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, univ. dipl. arh.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana
e-naslov: alma.zavodnik@fgg.uni-lj.si
Čok G., Drobne S., Mrak G., Foški M., Zavodnik Lamovšek A. (2021). Vpliv centralizacije delovnih mest in poslovnih subjektov na prostorski 
razvoj. The impact of the centralisation of workplaces and business entities on spatial development. Geodetski vestnik, 65 (4), 533-558. 
DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2021.04.533-558
Gregor Čok, Samo Drobne, Gašper Mrak, Mojca Foški, Alma Zavodnik Lamovšek | VPLIV CENTRALIZACIJE DELOVNIH MEST IN POSLOVNIH SUBJEKTOV NA PROSTORSKI RAZVOJ | THE IMPACT OF 
THE CENTRALISATION OF WORKPLACES AND BUSINESS ENTITIES ON SPATIAL DEVELOPMENT | 533-558 |