Sitar» 9 aSLOVCWSKT NAROD« dne 29 novtnbn 19». 269. pbakrih* nHusMk Ш **h stnfcv UIDOVIK Otvoritev železniške prije Ormož-Irski _ Ormož, 22. novembra. (IzO Danes je bila na svečan način in ob veliki udetežhi prebivalstva olvonuta itlezniška ргокЈ Ormož-Ltutonier« Minska Sobota. Prometni minister An-dra S t a i« i C jc danes ob 8 Ji) p'ispcl Iz Beograda v Ormož. Na kolodvoru, ki je bil okraäen z zelenjem In držav* nimi zastavami, Je prometnega ministra Andro StaniCa in ministra sa- Sume nt rade dr. Orccrja Žerjava pozdravil novoizvoljeni župan, veletržec Ivan Vesclič. Navzoča šolska mla-ina ^ zastavicami v rokah je prirejala prisrčne ©vacijc. Udeložrikf in povabljeni «o se na to po točno zasnovanem programu ob 10. dopoldne odpeljali iz Ormoža proti Ljutomeru. Na vseh postijah hi «bdi ob progi je prebivalstvo povsod iskreno in navdušeno pozdravljalo z zelenjem in zastavami okrašeni vlak. Šolska mladina, z vihrajočimi zastavami v rokah, ie na kolodvorih pod vodstvom učiteljev pozdravljala zastor.u-ke vlade in lokalnih oblasti. Na kolodvoru v Ormož« je pozdravil oba ministra in ostalo zastopstvo novoizvoljeni župan e. Ivan Ve-selič, M Je v prisrčnih besedah tolmačil veselje prekmurskega prebivalstva, da se je končno uresničila njegova želja tn težnja za prometno zverro z Slovenijo. V prisrčnih besedah sta pozdravila navzoča ministra tudi dva zastopnika šolske mladine. Nato je ra/-natelj državnih železnic z. Vrečko javil ministroma, da je vse delo končano in da je prosa pripravljena za promet ter ju prosil, naj novo progo otvo-rita. Prometni nrnister Stanič je v svojem govoru našla šal velik gospodarski, politični strategičm in nacijonalni pomen nove proge ter se zelo prisrčno zahvalil domačinom za ogromno udeležbo. Posebno se ie zahvalil ravnatelja državnih železnic Vrečkotu, \\ si Jc pridobil za to progo mnogo zaslug. Po končanem govoru je pozval navzoče, naj zakličejo: »Živio!* Nj. Vel. kralju, ki se je posebno zanimal za novo progo ter s tem dokazal, како visoko ceni prekmurske Slovence. Godba je zaigrala državno himno, proga je bila otvorjena in slavnostni vlak z gosti jc kremi proti Pavlovcem. Posebno slovesen je bil sprejem v Ivanjkovcih. Tu je pozdravil goste m deputacije župan Lovro Petovar, ki ie V svojem govoru izčrono predočil navzočim veliko važnost pravkar otvor- jena proge. U bo spajala daslff darako in aoMCno zapalčonc morje preko Slovenije % T» Mavo. Atnoff so dvomO. da pride to padi-tvt le eminentno važne prs—. toda na sreCo prekmurskega ljudstva le Mava uvidela nujno potrebo la uresničila splolnc žetj« prekmurskih Slovencev. Govornik Je pozval navsoE«. nj zakličejo poepeSevetelJa te važne tospo-darsko-politldne pridobitve, Ni VeL kralja trikratni »žtvlo!«. Ljudstvo se je temn vabilo navdušeno odzvalo. Nato je pozdravilo navzočega ministra пД-teljstvo tn Šolska deea, na kar Je povabil žunan zastopstva v posebni paviljon, kjer ie priredil zelo okusno za-kusko. Na vseh postajah, kjer je vozi slavnosti vlak, je prirejalo občinstvo gostom prisrčni sprejem. Postaje so bile okrašene z zastavami In cvetjcm, šolska mladina in zastopstva političnih in kulturnih institucij so navdušeno pozdravljala visoke goste, ki so počastili ta veliki dogodek v življenju prekmurskega ljudstva. Značilno je, da se duhovščina, izvzemšl Ljutomer, nI udeležila sprejemu pač pa tvori v tem oziru Častno izjemo duhovščina Prekmurja. Slavnosti vlak Je prispel v Mursko Soboto ob tričetrt na 13. Tu Jc pozdravil goste gerent dr. S e m e r!. Otvoritve so sc udeležili: prometni minister Andre Stanič, minister za šume in rude dr. Gr.gor 2 e r j a v, ve« liki župan mar. obl. dr. P i r km aver, veliki Župan ljubi j. oblasti dr. Bal* t i č, pred ednik i pravnega sodišča dr. V r t a £ n I k. cel jski župan dr. H r a* š c v e c, ptujski župan S e n č a r, m a« riborski župan dr. Leskova r. Set oddelka za trgovino in obrt dr. M s r n. za delegacijo ministrstva financ dvorni svetnik Fran B o n a Č, predsednik Tr» goske in obrtniške zbornice Ivan Knez s tajnikom Ivanom Mohoričetn in 7borničnim svetnikom Zsdraveem, šef zdravstvenega odseka dr. K a t a * č i ć. zastopnika ljubljanske občine ing. Mačkovšek in in«. Zupane, rev« tel j pošte dr. D e b e 1 j s k. predsednik Zveze v Mariboru KriŽniC, minister na razo. dr. K n k o v e e. predsednik učiteljske Zveze Luka Jelene itd. Imena nekaterih zastopnikov smo m O« rail vs'ed zakasnitve poročila izpustiti, kar naj nam dotični blagovolijo opro» stiti. 1 m. Muropoljci. D-mes sfeČe železnica iz Ormoža» v prestollco Prlekije, Ljutomer In od tod Čez Mursko polje in kalno Muro v središče severnega Prekmurja, Mursko Soboto, železnica nam odpre zanimive in bogate kraje, kjer se prideluje najboljše vino v Sloveniji, raste pšenica, enaka banalki, in se v novejšem času na več krajih koplje premog, ki ne zaostaja mnogo za trboveljskim. Druga postaja od Ormoža se imenuje Jeruza-lem-Svetinje, kjer zori sloviti jeruza-jemec in o kateri je naš pesnik in general Vojanov zložil romanco, v kateri poje o turškem sultanu in vojskovodji, ki si je zdravil in ozdravil bolezen s čudodelnim jeruzalemcem. Naslednj? postaja so Žerovinci, znani po svojem pevcu Stanku Vrazu, ki se je rodil sredi goric, v divnem zrrvičaju, ki ga je z zanosom opeval v svojih Djulabijah. Veselo, ponosno in zavedno ljudstvo prebiva v Ljutomeru, ki ga zavid-niki radi imenujejo Blatograd, m po okolici, zlasti po vaseh murskega polja. H sega od Radgone pa do Medjimurja, oziroma prve vasi, do Razkrižja. Na ju-gozapadu meji na Stovenske gorice In se razprostira do Mure na severovzhodu. Na tem prostoru žive bogati kmetje precej brezskrbno in veselo življenje, ker je njihova zemlja rodovitna in z manjšim trudom več pridelajo kakor n. pr. dolenjski in gor. kmetje. Kamenja v teh krajih ni, samo blato po cestah ob dežju in gost prah ob suhih dnevih. Po mlakah in travi sredi dolgih vasi se pasejo goste trume gosi in rac, ki jih rede kmetice za — mastno pečenko ob domiatcih, to je ko je omla-čeno Žito, ali oh drugih veselih dneh. Takrat se šibe mize od večinoma moč-natih jedil, raznovrstnih poga3, sirovih Strukljev ali krapcev, kakor se imenuje niihova priljubljena narodna jed. Muropoljci so, kakor njihovi sosedje Prekmurci, nasledniki Panonskih Slovencev m se v mnogočem razlikuje* Je od svojih sosedov. Tudi v noši so se razlikovaH ,nosili so bregeše kakor Hrvati, ali zdaj je civilizacija mnogo izenačila. Nosijo se bolj priprosto kakor n. pr. ljubljanski okoličani, tudi dekleta niso gizdava, rmpak skromnejša po oUekt In vedenju. Ako pride n. pr, v Ljutomer že odraslo, čedno dekle iz okolice boso k naši, se ne ozira na to a№ ena, niti kdo drugi — na Oorenj-skem bi skoprnela od sramote. Bahajo pa radi Muropoljci, zlasti dajo mnoge aa ovala konje, ki so zares lepi po tali krajih. Sploh Je mana njihova konjereja in konjske dirke na роЦп blizu Ljutomera. Mestoma so zelo zavedni m navdušeni ter imajo svojo posebno narodno himno mtiropoljsko, ki datira še iz Časov slovenskih taborov. Tudi kar se tiče jezika, se ločijo od svojih zapadnih sosedov, sami se s ponosom prištevajo med Prleke, ker govore prle mesto poprej. Tudi imena njihovih vasi so zelo lepa in spominjajo marsikdaj na staro-slovansko zadrugo. Takoj okoli Ljutomera so vasi: Noršlnci, Babinci, Kri-Stanci, Banovcl, Bunčani, Ilijašovci, Bu-čcčovci itd. Kakor sem omenil, so Muropoljci radi veseli, mnogo pojejo in narodna pesem Živi še dandanašnji v teh krajih. Stanko Vraz, Treuensfeld. Flegerič so bili pesniki ljutomerskih vinskih goric in murskega polja, a zdaj živi po njihovem vzoru napol umetna, napol narodna pesem, ki jo poje mladi vini* čar In vimčarica in Murpoljanka po goricah in po polju med njivami pri delu in zabavi. Da vidimo, kakSen je narod, ki nam ga odpre nova železnica, sem zapisal par pesmi, kakor se zdaj pojejo in niso zabeležene v Strekljcvih Narodnih i>esinih. t ' Je KoTmkrat sem Jas pri sladkem ti si prlSel, laz sem ti odpirat Sla, nič sem se no raj tal a na trflde vse, ti si bta mojo veselje. Ge si ljubi moj, da te tak dozo nt? Jaz nocoj oka ne morem zatlsnitl; tvoja vSra že celo nocoj preteči če, mira ml ne da moje srce. Ti si misel vsaka mojega srca. bija si kak roža v vrtec vsa letu. zdaj pa si Iz mojega srca Iztrgana, las uboga stvar zapHčem. Kaj SI rajtaS. ti IJflH tantfc moj? Kaj sem žalosti včlnfla za teboj —■ Tebe pa od nflcođ nfkdi čud nI» Zakaj busHS me tako Jokati? IL OJ, očka vi prellflbeantvC sal tOdl vi ste dasta krivi, ses a fanti v krčmo Ha» sea tam vesela bla. al zdaj »a sam strobes- OJ ntamea vi preflSbesnW. sa) tOdl vi ate do sta Ш, ms pvfSa k'teat fant, al adaf pa Slavca le boli, da ne smem nikdar več k tebi, tie рлЛ okence drage dcklfen, kamor vabi me srce. Noč mi nI pretenma bla, če se ml je luna skrSa. Dobro znana pot, večkrat bfl sem tod, nočni sem Imel sprehod. Ko pa fantje vsi veseli mi nasproti sn pripeli Jaz naprej httlm, da ne zamudim, tam kjer biti st žetim. V tthl nod si odkrita svoja srčna mt Čutna, zvestobo sva si obljubita, srčno as poljubila. Ce pa moje srce vroče njo po sili "m c H hoče. zrem sa vrt tam njes, lepo razcveten. vtr jam suftetc Ji zelen. IV. PESEM OD PKELJC. Hod's sen v Jesen na Vezrsko v prejo, pa me »daj do Vuzma «1 bilo doma. Pa Se zdaj ob Vnema ne bi da rada. pa nisem mehi poltenja. Prav spčHka dere pri IIa sen ta dof. kak testen Večer prlla. ta Je moj. 7d*l pa nobeden nič me ne pozna, reče da sen inačfSns. Zato mog'a bon aa podM dom of, de M* m d a zttMa. k") kdo rrlca ml bo. MaM pravilo; Al sl nncals sledja, lra| al tak ra«r»««n? Oča a vrha pridejo zvečer doirr 'f, oni m" ne t-Vo bJMo gledajo, pravijo - se mt, dn al drročtCoa. fc*fc fe. sda al c dume Sa. Za} a kopi rte Jo. prffta Je mol brat Jaz mu Cem s prijaznosti roko podat On veli: Po to sl Sla Na Voersko. kaj boi o zimi zibala. Zdaj Se pride naj U mlajil brat, jaz mo čen s prijaznosti roko podat On veti: Sestra, kaj ti Je, , aH st tak betežna, i kaj al tako otočena? OonL NepreknsM i vi sao le pvrpi I n мСкмнммП — sraaim nn — mrke eenr. OelHta «kl Ith prod nakupom. X вОПЕС.1!а»Цава, g&ts:2. Politične vesli ac Francosкл dubovičloa Is po ia! V zadnjem polletia smo že večkrat poročali o sporih, ki so nastali na Francoskem med tamašnjo Herriotovo svobodomiselno vlado in pa francosko visoko duhovščino, ki se upira radikalni ločitvi cerkve In drŽave, kakrSno propoveduje ravno Herriotova vlada. Potemtakem bi morata preiti francoska duhovSČIna v ostro opozicijo proti francoski vladi, odnosno proti celokupni njeni notranji, zlasti pa gospodarski politiki in da bi se morala pravzaprav postaviti proti Franciji. Vsaj tako bt ravnala, če bi posnemala slovensko duhovščino, ki prisega na programe voditeljev SLS! V resnici pa se vede popolnoma drugače: je lojalna napram državni oblasti, podoira dobra stremljenja Herriotove vlade in francoska duhovščina bo celo agitirala v cerkvi sa novo notranje posojilo! PariSki »Le Matin« prinaša pismo župnika Patu-yean■ Ja. Id' slove: »Gospod urednik! čajem g resttčne strani, da bo duhovščina nasprotovala novemu državnemu posojfht Izjavljam vam, da je nasprotna Za ne In n moje brate Obstoja nad vsemi notranjimi prepiri — ГгапсЦа. In v nedeljo bom pri vsaki službi božji priooročil vernikom, da is patrUottfne dolžnosti podpisujejo nact-Isnaloo posofMok. Prepričan sem, da bodo povsod stediH moj^mn zgleda. S spoštovanjem Md.« — Ml pa moramo našo duhovščino celo siliti na to, da praznuje državne praznike ht da vr» patriloUČne Ш noett. m «m te aJKe ne ашге pritožiti aod tem. da bi stališča cerkve bilo v Jaeoslavm slabSe kot je v Franciji! Kljub temu pa tamoinji duhovniki tako vroči ijaMjo domovino lo svojo države» sanoetalnost! Kaj ao mar Škofa JegKo francoski zgledi! јж УаШна parola pa bo, piše »Slovenec«: ali sa tatove ia plenilce ljudskega premoženja aH pa sa pošteno in Cisto opravo! — Interesantno! Ljuate а !а SaSnik ta kompanija predstavljajo po »Slovencu« »polteno in čisto upravo«. »tatovi bi plenilci ljudskega premoženja« pa naj bodo tisti, ki jim Da* vidovič-Koroščeva vlada cele tri mc-sece vladanja ni mogla očitati ničesai, niti navadne konkretne obdolžitve! Ali je koga zaprla? Nobenega! Ali je komu kaj očitala, recimo slovenskemu naprednemu politiku? Ničesar! In vendar jih blati »Slovenec« vsak dan z očitki »tatovi In plenilci«! Pa Še nekaj je prt ti paroli zarimivo: Ali je morebiti »Slovenec« pozatil, da bo šlo za — avto-nomilo!? TARZAN nn prlOaio predvajat! te dane« asksto, К1ПО IDEAL Izpred sodišča. — Nazaj vi goapodarJL V zadnjem času se vedno bolj mnoge spori med hlSnimt gospodarji in raznimi strankami. Vsaka stvar Ima svoi čas, mak} pa menda vpliva na razne zospodarje tudi govorica, ki iuSli. da bo ukinjen. z novim letom stanovanjski zaknn posebno zlede aaščlte najemnikov. Posledica teza ie, da se že vnaprej pripravlja pot za odpoved neljubim strankam, posebno pa strankam, ki ne morejo konkurirat! t visokimi povojnimi najemninami povojnih dobičkarjev. Podoben jako drastičen slučaj se je zaključi) predvčerajšnjem v sodni dvorani SL 28. — V hiš! Stcv 28 na Starem trsu v kateri je zasospodaril pred približno 2 Ittlma traovec Svetozar Koser, stanujeta v Tff. nadstropju tudi stranki Janežič in pa Gjud. Kaj ht če Imajo ti ljudje kaj med seboj, Je bretpomembno, gotovo je le, da so se pričele proti njim v zadn;em času Sikane in ao se jim jemale svojevoljno In brez pravega vzroka pravice, katere uživata že več kot 10 let v bili. J^repovedalo se Jima Je namreč soSEtl na hodniku ki tvori dohod v stanovanja, in je kot nekaka predsoba, drobno perilo Zgodilo pa se Je nckeza dne, da ie prišla užaljena gospa, kf ni mozta videti v III. nadstropju na hod-, nikn malce perila, na hodnik z velikim kuhinjskim nožem In je enostavno razrezala vrv na več kosov, tako, da je vse skupaj padlo po tleh. Omenjeni strank! sta seveda tolill. ToZenko je zastopal njen soprog g. Koser, kl )e ugotavljal, da je napravita to soproga na njegov poziv, da se mu dela vsled suSenja perila na hodniku Skoda, in da Je določi) strankam za suSenje perila prostor v podstrešju. ToŽitelja pa sta povedala, da je ta prostor v podstrešju ves okajen od dima in da sna Si jo tam stranke svoje preproge s čemur se gotovo perilo maže in kvari. Tudi so se sušile na dotičnem hodnika samo manjte stvari. Očlvidno je, da gre tu samo sa Šikano, kar kaže posebno tudi Se dejstvo, da se je poskušalo eno Stranko tudi celo službeno očrniti in ji škodovati, kar pa seveda nI uspelo. Sodnik ie obsodil hudo ženo, ki je bila glasom sodnih predpisov 2e 6 krat kaznovana radi raznih žalitev, radi zlobne poškodbe tuje lastnine na SO Din globe ali v slučaju neizterljivosti na en dan zapora In mora plačati Se vse stroSke in pa aresano vrv. tako, da »i bo huda fena drugič gotovo premislila, zadoščati svoji jezi s kuhinjskim nožem. — Z rila ml Hi aožsm. V ponedeljek ie bilo. Ze precej dolgo je od tega. pa smo se malo stepll. No kako pa je bilo? Malo nadelani smo htH vsi, to Je res. Pili smo v Zorčevl gostilni v Podbrežju. T'idl pri »blr-tu« pravijo po domače. In zgodilo se Je, da Je nastal spor zaradi zapisovanja. Zakričal Je eden: »Kakr bom Jest reko. tako hoš pt zapisov!« Pri tem pa je eden pograbil sene-ne vile, drugI pa poleno In začelo se Je te-pežkanje. Eden fantov pa Je pograbit kar je Zal pr! nas Se vedno v navadi tudi za nož. Med pretepače pa se je zakadit Se gostiln'. Carjev pes. Ker se je dngnalo. da le sunil JanSa g vilami Smrtnika v koleno. LuŽnl* ka pa z nožem v lopatico, fe dobd mož za to JtmaStvo 6 tednov težke ječe, to pa samo radi tega. ker se ne ve koliko mu je pes pomagat Iz Maribora. -n Krstna «Tava 45 peipolka v Mari- Včeraj dne 21. novembra je Imel potk Štev. 45. ki ga je ustanovil general Maister, svojo krstne slavo. Proslave so se udeležili sastopnikl vajaSklh In civilnih oblasti. —n Trije Itafljsnl — Napofltanl v Ma-iftaa V sredo so prišli iz Beograda v Maribor trfj« Itslljatn, trdovratnega srca... Cedaa trojica, kl Je doma la Neapotja. je bo-Šila po hišah In prodajala neko Italijansko blago. Človek bi ne imel nič proti temu, toda eden limed teh treh nesrečnih Jtalfjonov, po intens Francesco Lofreddo, fe nosil kar dva faSatovska znaka. Mariborski nacllona Isti so to naravno smatral! sa Izzivanje tn S» sabttvaH, da policija Italijane aretira, srtaaaae izi ene. Tods Italijanom se Je očlvidno zelo dopadlo v Mariboru, In ostali ao ie do četrtka. V četrtek zvečer je Pascale Brlglia |el mimo kavarne »Jadran« s ponosno pripetim faSlstovsktm znakom. In se )s zatekel v varstvo popelje, kl ga Je sprejeta v svoje okrilje. VteriJ so Italijani me- SokobfVo. — Spored dela Sokole I. v prihodnjem tednu; V nedeljo 23. od tO. do 11. ure na realni gimnaziji prednjafika ura. Teio«dSo imajo od jKdai dalje na Ledini: v poned:. Ijek ta sredo: moSks deea in mo&i narx* ščaj. v torek In četrtek pa žcns!;a deea. N« realni gimnasijt Poljane telovadijo: v ponc. deljek. sredo In petek člani, v torek in čc. trtek pa ženaki naraščaj (od 19. do 20. ure) in članice (od 20. ure na pre O. — V* sredo 26. ob 20. url fteja knjižničnega odbor« Sim. Gregorčičeve knjižnice. — Četrtek 27. ob 20. uri vaja pevskegs odseki in seja glavt nega odbora. — Sokol 1. priredi danes v soboto Л nov. v društvenih prostorih predavanje. — Predava br. Kalan: »Zgodovina |u*ne«:a Sokola«. Bratje in sestre, pridite vsi! 421'n — Ljubfianski Soknl nriredi, ta'z .TiSOC INT E\'A ГОС\ Zopel v Ljubljani» Topot v dnt^ie ! S-«mo2dnit v Kino Vod mat na fOdal'evem Piedstave: V nedeMo '3. XI., ob no! a in 7. V ponedeljek. 21. XI.. ob 7. zvečer. Vstopnino) OlJt a— 4-— Turistika in sport. — OradJansfcl fcomb. Je podlegel v V!-roviticl tamošnjemu VGSK v razmerju t :-L Pri gostih Je igral v goalu Mihelčič, ki je bil najboljši mož na polju. — SK Hblia IS. redni občni jbor s-vrši kakor, /c rb ?\ ljcno, dne 3. decembra L I. i:i steer c>> 15. uri v restavraciji 7.d4c PoiiivlUtno članst\o, da pridno agi-tlra k čim po'nc^evnneJÄi udeležbi. t'! — SK PrlmorJe, zimsko-sporma sekcija sklicuje za v torek dne 25. t. m. ob 6. v domskem salonu kavarne Emona sestanek, na katerega vabi vse Člane in članice, ki se zanimajo za smučanje. <133. a — Zagreb. Prvenstvena tekma Ha£k : Železničarji 4:3. — T urit tov ski klub »Škofu*, člani se obveščajo, da je treba oddat! izpolnjcnt turne kontrolne pole do konca t. m. 433 ц ZA 91-T IN ZIMO SO VSE NOVOSTI KAMGAUNA SUKNA DOURL LODEN1 COUVERCOüT PALMERSTON ZA MOŠKE OBLEKE IN SUKNE LFAUä SI J K NO TRAVERS KASAN KAMGARN ZA DAM5 K E KOSTIME IN SUKNE PLlft KRIMER PARŽUN A^TRAHAN DEFTIN ZA DAMSKE PLASCE IN JOPE v bogati Lzblri ter n*ldovr5ene]ših kako vosli dešle. Ogle i te ti zalogo In Izložbe, prrpričsnl bode te da ae kvalitativno najbolje kupi pri LENASIaGERKMAN LJUBLJANA Darila. Uprava našega lista je prejela Din 500 za mestne reveže, katere je darovala red* bina Albert Zeschko mesto venca na krsto g. Luckmanna. — Iskrena hvala! Podpirajte obnoane slepo io darnUe •Podtiome^e društvu slepih«« Ljubljana, Wolfova ulica št. 12, Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: JOSIP ZUPANČIČ. Konzulati ▼ Ljubljani: CeSkoslovaftka: Ure« 8/1 Bclgiia: Urad Ljubljanskega vclcsefrr.a. Avstrija: Turjaški trg 4/11. hali ta: Z rin takega eesta 3/t Portucataka: Dunalska cesta 33 Francija; Dunajska ceata (Ljubljaaaka