44
Zemljiščini (gruntni) davek na Štajarskem in
Kranjskem.
Društvo „Slovenije" je pač pravo storilo , da je, kakor nam poslednji list „Novic" pripoveduje, davkov-ske zadeve v prevdarek vzelo in da je sklenilo pod-učno knjižico izdati, kader se bo bližal čas nove cenitve zemljiščinih dohodkov. To mi potrjuje sestavek, ki sem ga po naključbi našel v 21. listu časnika „Slovenije" leta 1848.
Ker je stvar ob pravem času, dajte, drage „Novice" natisniti ta spisek.
Tako se glasi želja gospodarja Jurija Burgarja na Gorenskem. „Novice" jej rade vstrežejo po prislovici — „et meminisse juvat".
Bralcem „Slovenije" je znano iz 17. lista, da za slovenski narod tako vneti poslanec iz optujske volitne okolice gosp. Dominkuš, je 25. dan velicega srpana predlog storil, naj bi se zneski katasterske cenitve v staj ar s ki in kranjski deželi pregledali in popravili, da mu je pa minister denarstva tole odgovoril, da^je cenitva na Kranjskem že pregledana bila, iz Stajarskega pa še nobene pritožbe ni bilo, in da bi se, ako je tam kakošnega popravljanja treba, prošnja njemu samemu izročila.
Po teh besedah je gosp. Dominkuš svoj predlog zastran obeh dežel nazaj vzel, ter je po ministerskem svetu za štajarsko deželo prošnjo sestavil, in po prijaznosti gospoda poslanca moramo tu njen poglavitni obsežek na znanje dati.
V tej vlogi naklada gosp. poslanec z veliko znaj-denostjo ob kratkem celo prigodbo v letu 1832. dognanih katasterskih del ter pripoveduje, kako da je dokončne zneske cesarska dvorna kancelija koj za prenizke spoznala, kmetom pa so se zdeli veliko previsoki. To je priložnost dalo mnogim pritožbam, mnogemu pregledovanju in mnogim komisijam, ki so se godile v letih 1833., 1834. in 1835., ktere pa niso nič opravile. Zdaj se je dolžilo, da glavitna pravila posamna niso prav izpeljana; zdaj se je zopet reklo, da so glavna vodila same kriva in napačna; eni so rekli, da se štajarska dežela z doljno Avstrijo primerjati ne sme, drugi, da se sme; nazadnje so pri naslednji odločbi ostali: Stajarski cenitni zneski, zlasfi pa v dveh doljnih kresijah, prenizko stoje proti čistim zneskom kranjske dežele, in se tedaj povik-šati morajo.
Zastonj je bilo vsako zoperstavljanje in pregovarjanje, — zastonj so se silne napake in pogreški k r a n j s k e cenitve izkazovali, — zastonj je bila opomba, da se je o pravici cenitve na Štajarskem že leta 1832., tedaj že tri leta pred dvomiti jelo, predno so bili znani zneski kranjske cenitve.
Meseca sušca leta 1836. sta bila na Dunaj poklicana dva poslanca iz dežele in pa tehniški svetovalec od deželnega poglavarstva, da bi imenovane zneske zagovarjali in dasiravno se je pri teh pogovorih postavna ravnava gubernije in pa štajarskih ceniteljev popolnoma opravičila in so bile tudi deželne tarife potrjene, bilo je vendar ukazano, cenitna dela še pregledati.
Naloga in konec tega pregleda, h kteremu so bili dva tuja komisarja, 2 tuja nadglednika in namesti gubernialnega uradnika pa mariborskega kresijskega poglavarja Marqueta poklicali, ni bil ta, da bi se kakošne pomote popravile, ampak le to doseči, da se zneski štajarske dežele, mejni kranjski deželi približajo in pa do naprej zaznamvanega zneska 1 milijon gold. povzdignejo.
To pregledovanje se je godilo v letu 1836. in 1837. in sklenjeno je bilo se poslužiti gotovega sredstva, namreč povikšati cene pridelkov pri vvrstevanji posamesnih sosesk za eno ali več stopinj, ker se dvakrat opravičene tarife lotiti niso upali.   In dobro so jo zadeli!
Da bi se ta za mariborsko, celjsko in graško kre-sijo večidel zastran njivnih, senožetnih in vinogradskih pridelkov   namenjena   naredba   saj   nekoliko   na   videz opravičila, poskusili so  le od ene soseske dobiti privoljenje za  povikšanje ene  stopinje.    Za nekoliko izurjenega uradnika,   se ve,  da to ni tako težko delo, zlasti pa, če župan ali soseskini možje ne sprevidijo, koliko da ta mala sprememba izda. Ako se dobi podlaga   taka   od   ene soseske,   lahko je  tudi   pri 100 drugih  enako  povikšanje že po podobnosti storiti.    Ta povikšana cenitev je pa  čisti znesek tako povzdignila, da nihče mislil  ni,   ter je   naprej odločeno visokost še prisegla.    Tedaj je bilo treba zopet znižati.    Tako se je pogrešek s pogreškom popravljal, in se je kataster zoper pravico iu resnične primere stlačil. *)
Nasledki tega nepostavnega ravnanja so v kratkem bili ti: 1. Štajarsko oralno ali njivno zemljišče je cenjeno, gledč na čisti dohodek, na vsaki oral čez 6 gld.; rodovitniše in vredniše avstrijsko pa le s 5 gold. in 34 kraje.   (In kranjsko še veliko nad štajarsko!)   2.
*) Ni se tedaj zgodilo to, da bivse Kranjcem znižali prenapeti zemljisčini davki in potem tudi Stajarcem polajšali, — ampak obrnilo seje narobe, Češ: Kranjci plačajo toliko, tedaj vi Sta-jarci plačate premalo — po takem morate plačati več. — Čudna logika to!                                                                                     Vred.
45
V več okolicah (zlasti v mariborski kresiji na Pesnici) so njive proti travnikom previsoko cenjene.^ 3. Vinogradi v Ormužu, v Vćlki Nedeli, v Maleku, Šahenturnu in zgornji Radgoni v mariborski, ravno tako v celjski kresiji stoje na previsoki stopinji čistega dohodka, če se primerijo s ceno normalnih let od 1824 do 1828.
Uboga celjska kresija, ki nikakoršnih obrtnijskih zaslužkov nima, mora zdaj vsako leto 30.000 gld. grunt-nega davka več plačati, kakor plačate obe po živinoreji, kupčijskih in obrtnijskih dobičkih bogatejši pol-tretjikrat veči kresiji judenburška in bruška skupaj; to tudi najstrastnejši gornji Stajarec tajiti in za pravično spoznati ne more. To dobroto mora celjska kresija samo temu zahvaliti, da zraven preobložene Kranjske kresije Novega mesta leži.
Ker se je vkljub danim zapovedim posvetovanje brez namestnikov deželnih stanov godilo, lahko se vidi, zakaj se nihče zoper to dokončno odločbo oglasil in pritožil ni; in če bi se bil tudi kdo vzdignil, nič bi izdalo ne bilo pri znanem namenu cesarskega dvornega odseka za davke in, pri znani nepremotljivosti kance-lijskih gospodov. Ce se je kdo čez napačno razplo-ženje davkov pritožil, gosposke so vedno enako odgovarjale, da „zdaj ni časa za take pritožbe."
Po ti umetno izpeljani in spričani razlagi vseh napak in pomot, mnogospoštovani poslanec Dominkuš, ki hoče, da bi vse dežele po enaki meri davke tako odrajtovale, kakor pravica tirja, prosi ministra denar-stva, da bi se vnovič kataster v doljnem Stajarji pregledal in vse v letih 1836. do 1840. storjene pomote popravile, in da bi se ukazalo: a) da se za podstavo vzamejo v letu 1832. dovršeni in že potrjeni zneski; b) da bi se pri po pravično in natančno podani primeri izpeljanem popravljanji tu na pritožbe po postavah gledalo; c) da bi se to delo le takim ljudćm pod vodstvom deželnega poglavarstva izročilo, ki deželo dobro poznajo,   ki so  pošteni in na ktere se ljudstvo zanese.
To je v kratkem prošnja mnogospoštovanega Domin kuša, in jez se mu tu pri ti priložnosti namestu njegovih volilcev, pa tudi Kranjcev zahvaljujem, da se je v tej za telesno blagovitnost štajarske in kranjske dežele toliko važni reči srčno potegnil. Hvala bodi vam, ptujski volilci, da ste si za namestnika zbrali moža, kterega v ljubezni do domovine, do matemega našega jezika, do slovenske narodnosti nihče ne priseže.   Taki možje so pravi namestniki Slovencev.
Peter Kozler (v 21. listu „Slovenije" L 1848.)