Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Ljubljana, 2018 II Poročilo kakovost zraka 2017 Kazalo 1 Uvod 1 2 Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka 5 2.1 Meritve na stalnih merilnih mestih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 3 Izredni dogodki 15 3.1 Kemis Vrhnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 3.2 EKO Plastkom Ljutomer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 3.3 Ekosistemi Novo mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 4 Delci PM10 in PM2,5 25 4.1 Izpusti primarnih delcev in predhodnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 4.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 4.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 4.4 Epizode čezmerne onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 4.5 Kemijska in elementna sestava delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 4.6 Preseganja mejnih vrednosti zaradi naravnih virov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 5 Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 45 5.1 Benzo(a)piren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 5.2 Težke kovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 6 Ozon 61 6.1 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 6.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 6.3 Epizode čezmerne onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 7 Dušikovi oksidi 73 7.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 7.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 7.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Poročilo kakovost zraka 2017 III KAZALO 8 Žveplov dioksid 83 8.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 8.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 8.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 9 Ogljikov monoksid 93 9.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 9.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 9.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 10 Benzen 97 10.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 10.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 10.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 11 Živo srebro v zraku 103 11.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 11.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 11.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 12 Kakovost padavin 107 12.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 12.2 Raven onesnaženosti padavin s težkimi kovinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 12.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 12.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki . . . . . . . 119 13 Žveplove in dušikove spojine ter ostali anorganski ioni 123 13.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 13.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 13.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 IV Poročilo kakovost zraka 2017 Seznam kratic AMP Avtomatska merilna postaja ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BF Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani DMKP Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti padavin DMKZ Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zunanjega zraka EEA Evropska okoljska agencija EIS Ekološki informacijski sistem EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar EU Evropska unija IJS Institut Jožef Stefan NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje TEB Termoelektrarna Brestanica TEŠ Termoelektrarna Šoštanj TET Termoelektrarna Trbovlje TE-TOL Termoelektrarna Toplarna Ljubljana OMS-MOL Okoljski merilni sistem mestne občine Ljubljana EMEP Evropski program za spremljanje in ocenjevanje v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja NEC Direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka US EPA Agencija za okolje Združenih držav Amerike WHO Svetovna zdravstvena organizacija WMO-GAW Program Svetovne meteorološke organizacije za globalno spremljanje ozračja AV Alarmna vrednost CV Ciljna vrednost MV Mejna vrednost OV Opozorilna vrednost BaP Benzo(a)piren EC/OC Elementni in organski ogljik KPI Kazalnik povprečne izpostavljenosti NMVOC Nemetanski lahko-hlapni ogljikovodiki Poročilo kakovost zraka 2017 V PAH Policiklični aromatski ogljikovodiki PM Delci v zraku PM10 Delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 10µm PM2,5 Fini delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 2,5µm CE Celje LJ Ljubljana MB Maribor MO Mestna občina MS Murska Sobota NG Nova Gorica VI Poročilo kakovost zraka 2017 Nagovor Spoštovani, na Agenciji Republike Slovenije za okolje ugotavljamo, da se onesnaženost zraka v Sloveniji zadnja leta bistveno ne spreminja. Kakovost zraka je sicer boljša kot je bila pred dvajsetimi leti, kljub temu pa še vedno pogosto izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive. Največji problem predstavlja onesnaženost zraka z delci PM10 v zimskem obdobju. Do preko- merne onesnaženosti z delci prihaja zaradi čezmernih izpustov in specifičnih geografskih pogojev, s katerimi so povezane neugodne vremenske razmere za redčenje onesnaženja. Največji delež izpustov delcev PM10 predstavljajo individualna kurišča. Da bi izboljšali kakovost zraka je pomembno, da vsak prispeva po svojih močeh. Za premagova- nje kratkih razdalj se namesto z avtomobilom odpeljimo s kolesom ali odpravimo peš. Razmislimo, kako se ogrevamo. V primeru, da uporabljamo trda goriva, poskrbimo za pravilno kurjenje. S tem bomo izboljšali kakovost zraka in pozitivno vplivali na naše zdravje in dobro počutje. Na Agenciji kakovost zraka v Sloveniji spremljamo že več desetletij. Zaradi dolgoletnih izkušenj zagotavljamo zanesljive in kakovostne meritve. Opažamo pa, da je v zadnjem času vse pogostejša uporaba nizkocenovnih merilnikov kakovosti zraka. Čeprav to kaže na osveščenost in večjo skrb za čistost okolja, v katerem živimo, pa je pri uporabi tovrstnih merilnikov potrebna pazljivost. Naše dosedanje izkušnje namreč kažejo, da pri meritvah z nizkocenovnimi merilniki lahko prihaja do velikih odstopanj od referenčnih vrednosti. Zato pri nakupu nizkocenovnih merilnikov svetujemo previdnost in predlagamo, da se pred resnejšo uporabo izvedejo primerjalne meritve z referenčnimi merilniki, ki jih izvaja Agencija oziroma pooblaščene institucije. dr. Janja Turšič, direktorica Urada za stanje okolja Poročilo kakovost zraka 2017 VII VIII Poročilo kakovost zraka 2017 Povzetek Kakovost zunanjega zraka se v Sloveniji v obdobju zadnjih let bistveno ne spreminja. Medletna variabilnost je povezana predvsem s spremenljivimi meteorološkimi pogoji. So pa leto 2017 posebej zaznamovali trije veliki požari, ki so izbruhnili v industrijskih objektih. V spremljanje vpliva le teh na okolje je bila aktivno vključena tudi Agencija RS za okolje. Onesnaženost zraka z delci PM10 že nekaj let v povprečju ostaja na isti ravni in je močno odvisna od vremenskih razmer. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti za delce PM10 so skoraj izključno omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave, ki imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev. V letu 2017 so na voljo podatki za PM10 iz petih novih merilnih mest, tri so tipa promet: Celje Mariborska, Ljubljana Gospodarsko razstavišče in Nova Gorica Grčna, eno tipa mestno ozadje na Ptuju in v Rušah tipa podeželjsko ozadje. Vsota prekoračitev v letu 2017 je na desetih merilnih mestih (Celje Mariborska 57, Ljubljana Center 51, Celje 49, Zagorje 46, Murska Sobota Rakičan 44, Trbovlje 39, Ljubljana Gospodarsko razstavišče 39, Celje Gaji 39, Miklavž na Dravskem polju 39 in Ptuj 38) presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Do večine vseh preseganj je prišlo v zimskih mesecih. V primerjavi z letom 2016 je bilo v letu 2017 dovoljeno število preseganj prekoračeno manjkrat, izmerjene maksimalne dnevne ravni delcev PM10 pa so bile v letu 2017 na večini merilnih mest bistveno višje. Najvišje dnevne ravni PM10 smo izmerili januarja in v prvih dneh februarja, ko je prevladovalo stabilno in hladno vreme z izrazitimi temperaturnimi obrati. Tudi na postaji Iskrba, ki predstavlja regionalno ozadje, je po več letih v januarju prišlo do treh preseganj mejne dnevne vrednosti. Letna mejna vrednost za delce PM10 (40 µg/m3) ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije WHO za letno povprečje PM10 znaša 20 µg/m3 in je bilo preseženo skoraj na vseh merilnih mestih v Sloveniji. Povprečne letne ravni delcev PM2,5 so bile v letu 2017 nižje kot leta 2016 in na nobenem merilnem mestu niso presegle mejne letne vrednosti. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 za merilna mesta v neizpostavljenem mestnem okolju znaša za leto 2017 20 µg/m3 in je bil v letu 2017 presežen na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta (22 µg/m3). Glede na smernice WHO (10 µg/m3) je bila povprečna letna raven delcev PM2,5 presežena na vseh merilnih mestih razen na Iskrbi. WHO hkrati priporoča, da je dnevna raven 25 µg/m3 lahko presežena največ trikrat v koledarskem letu. Na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta je bilo takih dni v letu 2017 kar 76, v Maribor Centru 66, na Vrbanskem platoju 54 in na Iskrbi 13. V letu 2017 so bile ravni benzo(a)pirena na vseh merilnih mestih nižje kot leta 2016. Razlog Poročilo kakovost zraka 2017 IX za nižje ravni je bolj prevetreno ozračje brez izrazitih temperaturnih obratov novembra in decembra. Povprečna letna vrednost je na obeh najbolj obremenjenih merilnih mestih Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor Center dosegla ciljno vrednost. Na Iskrbi je bila povprečna letna vrednost po pričakovanjih najnižja. Primerjava ravni benzo(a)pirena v obdobju od 2009 do 2017 kaže, da onesnaženost ostaja približno na istem nivoju. Povprečne letne ravni niklja, arzena, kadmija in svinca so bile v letu 2017 na vseh merilnih mestih nižje od zahtev za kakovost zraka. Najvišje ravni svinca, kadmija in arzena so bile izmerjene v Žerjavu, kjer so povišani nivoji težkih kovin povezani z delovanjem okoliške industrije. Obenem ni mogoče izključiti resuspenzije svinca iz kontaminirane zemlje. Primerjava ravni težkih kovin v obdobju od 2009 do 2017 kaže, da obremenjenost ostaja približno na istem nivoju. Ravni benzena so bile v Mariboru tudi v letu 2017 bistveno nižje od predpisane mejne vrednosti. V Ljubljani Bežigrad je bil večino leta 2017 merilnik benzena v okvari, zato za to merilno mesto ni podatka o povprečni letni ravni. Na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center je povprečna letna raven benzena v letu 2017 dosegla 60 % predpisane mejne vrednosti. Poletje 2017 je bilo med toplejšimi, zato so bile tudi ravni ozona temu primerno višje v primerjavi z zadnjimi leti. Najvišje urne vrednosti so bile izmerjene v Kopru (216 µg/m3) in na Otlici (210 µg/m3). Preseganja opozorilne vrednosti (180 µg/m3) so bila zabeležena na osmih merilnih mestih v dveh krajših obdobjih junija in avgusta. V teh dveh obdobjih je nad našimi kraji prevladovalo območje visokega zračnega tlaka z zelo toplim in razmeroma suhim zrakom v višinah z vetrom iz zahodnih oziroma jugozahodnih smeri, ki je k nam prinesel onesnažen zrak iz Italije. Onesnaženost z ozonom ima izrazit regionalni značaj z odločilnim vplivom čezmejnega transporta onesnaženosti. Alarmne vrednosti (240 µg/m3) že deset let niso bile presežene. Ciljna vrednost za varovanje zdravja je bila presežena na večini merilnih mestih, ki niso pod direktnim vplivom prometa. Glede na smernice WHO je bila ta vrednost presežena na vseh merilnih mestih. Tudi ciljna vrednost za varovanje rastlin (AOT40) je bila višja od mejne vrednosti. Povprečne letne ravni ozona ne kažejo opaznih trendov v zadnjih letih. Razlike med posameznimi leti so predvsem posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona ugodnejši. V letu 2017 smo na merilnem mestu Ljubljana Center po nekaj letih zopet zabeležili preseganje letne mejne vrednosti za dušikov dioksid. Povprečna letna raven je bila 50 µg/m3. Tu je bila enkrat presežena tudi urna mejna vrednost 200 µg/m3 (dovoljeno število preseganj 18 ur na leto). To merilno mesto je v centru mesta in je pod neposrednim vplivom prometa, ki je glavni vir dušikovih oksidov. Kritična vrednost za zaščito vegetacije ni bila presežena na nobenem ruralnem merilnem mestu. Povprečna raven žveplovega dioksida je že več let na vseh merilnih mestih pod mejnimi in kritičnimi vrednostmi za varovanje zdravja in rastlin. Dnevna vrednost 20 µg/m3, ki jo priporoča WHO je bila presežena na posameznih lokacijah okrog termoelektrarn, kjer občasno še vedno izmerimo višje urne vrednosti. Ravni ogljikovega monoksida so bile na vseh merilnih mestih precej pod mejno vrednostjo in so nižje tudi od priporočil WHO. Raven onesnaženosti zraka z živim srebrom ostaja od leta 2008 zelo nizka. V letu 2017 je bila za spoznanje višja kot v preteklem letu a je kljub temu še vedno med najnižjimi v Evropi. X Poročilo kakovost zraka 2017 Povprečna letna vrednost pH padavin se je v Sloveniji v letu 2017 gibala med 5,2 in 5,6. Najbolj kisle so bile v hladnem delu leta to je v januarju in februarju ter v novembru in decembru, kar povezujemo s kislimi emisijami v času kurjenja. Mokre depozicije amonijevih ionov so bile podobno kot v preteklih letih višje v času med aprilom in septembrom, kar povezujemo s povečanimi aktivnostmi v kmetijstvu, depozicije nitratnih in sulfatnih ionov pa so bile odvisne predvsem od količine padavin v posameznem mesecu. V primerjavi z Evropo so bile padavine v Sloveniji med manj kislimi, podobno pa so bile tudi koncentracije nitratnih, sulaftnih in amonijevih ionov v spodnjem delu EMEP ocenjevalne lestvice. Raven onesnaženosti padavin s težkimi kovinami ter živim srebrom je bila na nekoliko nižjem nivoju kot v preteklem letu. Depozicije PAH so bile tako kot v preteklih letih zaradi kurjenja najvišje v zimskih mesecih, na letnem nivoju pa so ostale podobne kot v preteklih letih. V prvih treh mesecih 2017 smo zabeležili razmeroma visoke koncentracije sulfatnih, nitratnih in amonijevih ionov ter SO2 v zraku. V mesecih od aprila do avgusta so bile zaradi aktivnosti v kmetijstvu povišane koncentracije amonijevih ionov. Koncentracije vseh navedenih onesnaževal pa so bile najnižje med septembrom in novembrom. Koncentracije kalija so bile kot posledica kurjenja lesa najvišje v zimskih mesecih, to je od januarja do marca in od oktobra do decembra. Najvišje koncentracije kalcijevih ionov smo zabeležili med marcem in avgustom 2017. Poročilo kakovost zraka 2017 XI XII Poročilo kakovost zraka 2017 Summary The quality of ambient air in Slovenia has not changed much in recent years. The annual variation is mainly associated with changing meteorological conditions. However, the year 2017 was especially marked by three major fires that broke out in industrial facilities. The Slovenian Environment Agency was actively involved in monitoring the impact of these on the environment. Air pollution with PM10 has remained essentially unchanged for several years and is heavily dependent on local weather conditions. Exceedances of daily PM10 limit values are almost exclusively limited to the cold part of the year, when meteorological conditions for the dilution of PM10 emissions are especially unfavourable, while at the same time, air pollution with PM10 is caused by small combustion plants, which contribute two-thirds of the total particulate emissions in Slovenia. In 2017, data for PM10 are available from five new monitoring stations, three are traffic type: Celje Mariborska, Ljubljana Gospodarsko razstavišče and Nova Gorica Grčna, one is urban background type in Ptuj and one rural background type in Ruše. At ten monitoring sites, the total number of exceedances in 2017 (Celje Mariborska 57, Ljubljana Center 51, Celje 49, Zagorje 46, Murska Sobota Rakičan 44, Trbovlje 39, Ljubljana Gospodarsko razstavišče 39, Celje Gaji 39, Miklavž na Dravskem polju 39 and Ptuj 38 ) exceeded the number of 35 permitted exceedances per year. Most of exceedances occurred during winter months. In comparison to the 2016, the exceedances of PM10 occurred less often, while the measured levels of daily PM10 maximum were significantly higher at most of the monitoring sites in 2017. The highest daily PM10 levels were measured in January and in the beginning of February, when stable and cold weather prevailed with pronounced temperature inversions. After several years, in January, three exceedances of the daily limit value occurred even at Iskrba station, which represents the regional background. The annual limit value for PM10 40 µg/m3 was not exceeded at any monitoring site. The World Health Organization (WHO) recommendation for the annual average of PM10 is 20 µg/m3 and was exceeded at almost every monitoring site across Slovenia. The average annual levels of PM2,5 were lower in 2017 than in 2016 and did not exceed the annual limit value at any monitoring site. The indicator for average exposure of PM2,5 for monitoring sites in the unexposed urban environment is 20 µg/m3 and was exceeded at monitoring site Ljubljana Biotehniška fakulteta (22 µg/m3). According to the WHO guidelines (10 µg/m3), the average annual level of PM2,5 was exceeded at all monitoring sites except at Iskrba. Additionaly, the WHO recommendation for daily average level of 25 µg/m3 should not be exceeded more than three times a year. At the monitoring site Ljubljana Biotehniška fakulteta, there were 76 such days, Poročilo kakovost zraka 2017 XIII 66 at Maribor Center, 54 at Maribor Vrbanski Plato, and 13 at Iskrba. The levels of benzo(a)pyrene in 2017 were at all monitoring site lower than in 2016, mainly due to more favourable weather conditions in November and December. At the most encumbered monitoring sites Ljubljana Biotehniška fakulteta and Maribor Center have reached the target value. At Iskrba, the average annual value was, as expected, the lowest. A comparison of the level of benzo(a)pyrene during the period 2009 to 2017 indicates that the pollution remains approximately unchanged. The average annual levels of nickel, arsenic, cadmium and lead were at all monitoring sites lower than the requirements for air quality in 2017. The highest levels of lead, cadmium and arsenic were measured in Žerjav, where elevated levels of heavy metals are due to the surrounding industry. At the same time, the resuspension of lead from the contaminated soil cannot be excluded. A comparison of the heavy metals levels during the period 2009 to 2017 shows that the pollution remains roughly at the same level. The level of benzene at monitoring site Maribor was in 2017, as well as in all other years in the series of measurements, significantly lower than the prescribed limit value. At monitoring site Ljubljana Bežigrad, the benzene measuring device was defective in most of the year 2017, therefore, the average annual level data is not available for this monitoring site. At the traffic monitoring station Ljubljana Center, the average annual level of benzene in 2017 reached 60 % of the prescribed limit value. The summer of 2017 was among the warmest, so ozone levels were higher in comparison to the previous years. The highest levels were measured in Koper (216 µg/m3) and in the Otlica (210 µg/m3). Exceedance of the information threshold (180 µg/m3) was recorded at eight monitoring sites in two shorter periods in June and August. During these two periods, our region was dominated by a high-pressure area with very warm and relatively dry air at heights with wind from west and south-west directions, which brought us, polluted air from Italy. Ozone pollution results mainly from pronounced influence of the trans-boundary pollution. Alarm threshold (240 µg/m3) was not exceeded this year. The target value for health protection has been exceeded at most monitoring sites that are not under the direct impact of traffic. According to the WHO guidelines, this value was exceeded at all monitoring sites. In addition, the target value for vegetation protection was higher than the limit value (AOT40). The average annual ozone levels do not show noticeable trends in recent years. Differences between each year are mainly due to weather conditions, especially in the summer, when the conditions for ozone formation are more favourable. In 2017, after several years, we again recorded exceedance of the annual limit value for nitrogen dioxide at the monitoring station Ljubljana Center. The average annual level was 50 µg/m3. The hourly limit value of 200 µg/m3 (permitted number of exceedances is 18 hours per year) was exceeded once. This measuring site is in the city centre and is under the direct influence of traffic, which is the main source of nitrogen oxides. The critical value for protecting vegetation was not exceeded at any rural monitoring site. The average level of sulphur dioxide has been for many years below the limit and critical values for the protection of health and vegetation at all monitoring sites. The daily value of 20 µg/m3 recommended by the WHO was exceeded at individual locations around thermal power XIV Poročilo kakovost zraka 2017 plants, where occasionally higher hourly values are still measured. Levels of carbon monoxide have been well below the threshold at all monitoring sites and are even lower than the WHO recommendations. The level of air pollution with mercury remains very low since 2008. In 2017 it was higher than in the previous year, but still remains among the lowest in Europe. The average annual value of precipitations pH in Slovenia ranged between 5,2 and 5,6 in 2017. They were the most acidic in the cold part of the year, in January and February, and in November and December, which is associated with acid emissions during the period of domestic heating. Wet depositions of ammonium ions were similar to that of previous years in the period between April and September, which is associated with increased activities in agriculture, while the depositions of nitrate and sulphate ions depend mainly on the amount of precipitations in each month. In comparison with Europe, precipitations in Slovenia were less acidic. Also, concentrations of nitrate, sulphate and ammonium ions were in the lower part of the EMEP assessment scale. The level of precipitation pollution with heavy metals and mercury was at a slightly lower level than in the previous year. As in previous years, PAH deposition was the highest in winter months due to wood burning, but remained at the annual level similar to previous years. In the first three months of 2017, relatively high concentrations of sulphate, nitrate and ammonia ions and SO2 in the air were recorded. In the months from April to August, due to the activity in agriculture, ammonium ion concentrations increased. The concentrations of all these pollutants were lowest between September and November. The potassium concentrations were the highest in the winter months, from January to March and from October to December, as a result of wood burning. The highest concentrations of calcium ions were recorded between March and August 2017. Poročilo kakovost zraka 2017 XV XVI Poročilo kakovost zraka 2017 Tabela A: Tabela prikazuje povprečne letne ravni onesnaževal zraka (Cp), število preseganj mejnih (>MV) oziroma ciljnih (>CV) in opozorilnih vrednosti (>OV) v letu 2017. Prikazana je maksimalna povprečna 8-urna vrednost (Cmax) za ogljikov monoksid. Rdeča barva predstavlja presežene mejne ali cilje vrednosti. Ravni PM10, PM2,5, ozona, NO2, NOx, SO2 in benzena so podane v enotah µg/m3, CO v mg/m3, ravni benzo(a)pirena, arzena, kadmija, niklja in svinca pa v ng/m3. PM10 PM2,5 ozon NO2 SO2 CO benzen B(a)P As Cd Ni Pb leto 24 ur leto 1 ura 8 ur leto 1 ura leto zima 1 ura 24 ur 8 ur leto leto leto leto leto leto Cp >MV Cp Cp >OV >CV Cp >MV Cp Cp >MV >MV Cmax Cp Cp Cp Cp Cp Cp DMKZ LJ Bežigrad 25 30 49 6 51 30 0 5 7 0 0 3.1 -* LJ Biotehniška 25 32 20 1.0 0.44 0.19 2.8 5.8 LJ Gospodarsko 29 39 Maribor 28 35 20 27 0 2.1 0.7 1.0 0.48 0.17 1.8 7.5 MB Vrbanski 18 56 0 31 Celje 30 49 46 0 29 28 0 6 7 0 0 0.55 0.38 1.6 7.6 CE Mariborska 33 57 MS Rakičan 29 44 53 0 34 21 0 Nova Gorica 23 24 50 4 51 30 0 NG Grčna 25 21 Trbovlje 29 39 44 4 28 21 0 5 7 0 0 2.9 Zagorje 29 46 41 0 14 25 0 3 5 0 0 Hrastnik 23 19 52 1 33 5 6 0 0 Koper 20 18 73 5 61 18 0 Iskrba 12 3 10 59 0 42 2 0 0.4 0.5 0.2 0.26 0.07 0.78 1.8 Žerjav 21 9 1.3 1.9 1.1 320 Kranj 26 28 Novo mesto 27 33 Velenje 21 19 Otlica 84 15 61 Krvavec 95 1 68 0.4 Dopolnilna merilna mreža TEŠ Pesje 24 20 7 7 0 0 Škale 17 9 8 0 8 7 0 0 Šoštanj 20 14 20 0 3 3 0 0 Zavodnje 73 0 22 6 0 3 3 0 0 Velenje 49 0 17 4 4 0 0 Topolšica 5 4 0 0 Veliki vrh 4 3 0 0 Graška gora 7 5 0 0 OMS-MOL LJ Center 33 51 50 1 2 2 0 0 3 EIS TE-TOL Vnajnarje 21 8 69 0 31 17 0 6 6 MO Celje CE Gaji 25 39 22 0 5 5 0 0 EIS TEB Sv. Mohor 68 1 26 7 0 4 4 0 0 MO Maribor MB Vrbanski 20 21 13 0 Pohorje 74 0 23 EIS Anhovo Morsko 18 6 Gorenje Polje 19 7 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 29 39 MO Ptuj Ptuj 26 38 Občina Ruše Ruše 21 17 * Zaradi prevelikega izpada podatkov letno povprečje ni podano. XVIII Poročilo kakovost zraka 2017 1. Uvod Kakovost zraka je eden ključnih okoljskih in socialnih izzivov sodobnega časa. Onesnaževala v zraku so lahko posledica lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico virov onesnaženja ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje (pri tem nekatera sodelujejo v zapletenih kemijskih pretvorbah) in njihov vpliv tako seže tudi daleč od prvotnih virov. Viri onesnaževal so povezani z delovanjem človeka, lahko pa so tudi posledica saharskega prahu, gozdnih požarov, izbruhov vulkanov, vetrne erozije in drugih naravnih virov. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere ter geografski pogoji, od katerih je odvisno kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) onesnaženost zraka predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi v Evropski uniji [1]. Izpostavljeni so zlasti prebivalci mestnih območij. Delci, dušikov dioksid in prizemni ozon pa so onesnaževala zraka z največjim vplivom na zdravje (slika 1.1). Slovenija se po vplivu onesnaženega zraka na zdravje prebivalstva v primerjavi z drugimi evropskimi državami uvršča tik pod sredino, ob bok povprečju Evropske unije (slika 1.2). Preko vpliva na življenjsko dobo prebivalstva, povečanih stroškov medicinske oskrbe in zmanjšane delovne učinkovitosti ima onesnaženost zraka tudi pomemben ekonomski vpliv. Obenem onesnažen zrak škoduje ekosistemom, vegetaciji, stavbam in drugi infrastrukturi. centr Slika 1.1: Glavni vplivi PM, NO2, SO2 in O3 na zdravje [2]. Čeprav mnoga onesnaževala vplivajo na podnebje, izboljšanje kakovosti zraka lahko pomaga pri blaženju podnebnih sprememb in obratno, ni pa vedno tako. Nekatera onesnaževala namreč prispevajo k ohlajanju, druga pa povzročajo segrevanje ozračja [3]. Tudi lesna biomasa je z vidika Poročilo kakovost zraka 2017 1 Slika 1.2: Izgubljena leta zdravega življenja zaradi onesnaženosti zunanjega zraka na sto prebivalcev [2]. vpliva na podnebje CO2 nevtralno gorivo, vendar pa njena uporaba za ogrevanje lahko sprošča visoke izpuste delcev, še posebej, če se les uporablja v zastarelih malih kurilnih napravah. Evropska unija za države članice predpisuje standarde kakovosti zunanjega zraka. Določata jih Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo [4] ter Direktiva 2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih [5] v zunanjem zraku. Direktivi med drugim določata mejne, ciljne, opozorilne, alarmne ter kritične vrednosti, metode ocenjevanja za različna onesnaževala ter načine obveščanja javnosti v primeru prekoračitev. V slovenski pravni red sta bili prenešeni z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka [6], Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [7] ter Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [8]. V Sloveniji ocenjevanje kakovosti zraka skladno s pravilnikom [8] zagotavlja Agencija Repu- blike Slovenije za okolje (ARSO) z meritvami in modelskimi izračuni. Meritve delcev PM10 in PM2,5, ozona (O3), žveplovega dioksida (SO2), ogljikovega monoksida (CO), dušikovega dioksida (NO2), dušikovih oksidov (NOx), svinca (Pb), benzena (C6H6), arzena (As), kadmija (Cd), niklja (Ni) in benzo(a)pirena izvaja ARSO na stalnih merilnih mestih v okviru državne merilne mreže. V krajih, ki niso zajeti v stalni merilni mreži občasno izvajamo indikativne meritve z mobilno postajo. ARSO izvaja tudi meritve programov EMEP in GAW. Program EMEP deluje v okviru Konvencije o prenosu onesnaženja na velike razdalje preko meja [9], medtem ko je GAW program Svetovne meteorološke organizacije. Programa sta namenjena ugotavljanju prenosa onesnaženja v širših regionalnih in kontinentalnih razsežnostih, meritve pa obsegajo tudi spremljanje kakovosti padavin 2 Poročilo kakovost zraka 2017 in usedlin. Kot dopolnitev meritvam si pri ocenjevanju kakovosti zraka, analizah vzrokov čezmerne onesna- ženosti in pri napovedovanju ravni onesnaževal na ARSO pomagamo tudi z modeli. Vzpostavljen imamo regionalen disperzijsko-fotokemičen model CAMx, sklopljen z meteorološkim modelom ALADIN/SI ter statistične modele za napovedovanje ravni delcev oziroma ozona za posamezne kraje. Prednost modelov v primerjavi z meritvami je prostorska pokritost. Izračun časovnega poteka ravni onesnaževal namreč modeli omogočajo tudi na območjih, kjer meritev ne izvajamo. Podatke o oceni kakovosti zraka skupaj z opisom načina ocenjevanja ter uporabljenimi tehnikami redno poročamo Evropski okoljski agenciji (EEA). Poročani podatki so osnova za ugotavljanje skladnosti z mejnimi ali ciljnimi vrednostmi onesnaževal v zraku in predstavljajo osnovno infor- macijo o ukrepih, njihovih učinkih in politikah za zmanjševanje čezmerne onesnaženosti. Meritve regionalnega ozadja onesnaženosti zraka in padavin dodatno poročamo v okviru sodelovanja v programih EMEP in WHO-GAW. Naloge ARSO segajo tudi na področje obveščanja in ozaveščanja javnosti, kjer želimo pre- bivalcem omogočiti zmanjšanje svoje izpostavljenosti onesnaženemu zraku, ob epizodah povišane onesnaženosti pa jih tudi vzpodbuditi, da s svojim ravnanjem pripomorejo k nižjim izpustom onesna- ževal. V ta namen imamo vzpostavljen prikaz trenutne stopnje onesnaženosti zraka z indeksom kakovosti zunanjega zraka, ki hkrati upošteva ravni delcev PM10, NO2, SO2 in O3, skupaj s pripo- ročili za ravnanje, pripravljenimi s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Skladno z uredbo o kakovosti zunanjega zraka dnevno pripravljamo napoved ravni delcev PM10 (slika 1.3) v zimskem času oziroma napoved ozona poleti. V primeru visokih ravni onesnaževal izdamo obvestila oziroma opozorila skupaj s priporočili o ukrepih za ravnanje. Slika 1.3: Primer napovedi ravni delcev PM10 za dan 16.2.2017 [10] Informacije o kakovosti zraka posredujemo javnosti tudi z objavo podatkov avtomatskih meril- nih postaj na spletnih straneh ARSO in na teletekstu nacionalne televizije. Mesečno pregledane Poročilo kakovost zraka 2017 3 podatke meritev objavimo v mesečnem biltenu Naše okolje in na spletni strani ARSO. Rezultati meritev objavljeni v letnem poročilu so dodatno preverjeni na vseh stopnjah kontrole in imajo status dokončnih podatkov. Na spletnih straneh ARSO objavljamo tudi poročila o dodatnih meritvah, študijah in modeliranju kakovosti zraka. Na ARSO od spomladi 2016 do spomladi 2021 izvajamo projekt Sinica [11], v okviru katerega bomo v prihodnje zagotovili še bolj kakovostne, ažurne in prostorsko reprezentativne meritve in modelske izračune za potrebe napovedi ter ocen onesnaženosti zraka. Nadgradili bomo stara in vzpostavili nekatera nova stalna merilna mesta ter uvedli dodatne občasne meritve za izboljšanje informacije o prostorski porazdelitvi onesnaženosti. Pridobili bomo prostorsko in časovno podrobne podatke o virih onesnaženja, posodobili laboratorije, analitsko-informacijski sistem in računski center. Omenjena infrastruktura nam bo v pomoč pri boljšem obveščanju in ozaveščanju javnosti, natančnejši podatki o kakovosti zraka pa podlaga za pripravo načrtov, katerih učinkovitost bomo z novimi orodji lažje spremljali. Zavedamo se, da zrak ne pozna meja in da v sodelovanju s sosednjimi državami lahko poiščemo še bolj uspešne rešitve k izboljšanju kakovosti zraka. To še posebej velja za obmejna območja in za sekundarna onesnaževala kot je ozon, ki se ob ugodnih vremenskih pogojih tvorijo v potujočih zračnih masah. V okviru sodelovanja v projektu LIFE-IP PREPAIR [12] bomo na ARSO ocenili vpliv izpustov onesnaževal Padske nižine na kakovost zraka v Sloveniji ter vpliv tam izvedenih ukrepov na izboljšanje kakovosti zraka pri nas. Med drugim bomo v sodelovanju z italijanskimi partnerji vzpostavili sistem za medsebojno izmenjavo podatkov o izpustih in kakovosti zunanjega zraka na območju Padske nižine in Slovenije ter modelska orodja za celostno oceno učinkovitosti različnih ukrepov. V tem poročilu prikazujemo rezultate meritev kakovosti zunanjega zraka v letu 2017, za pona- zoritev trendov onesnaženosti zraka pa tudi rezultate meritev iz prejšnjih obdobij. V poročilu smo osredotočeni na onesnaževala s predpisanimi mejnimi ali ciljnimi vrednostmi. Vključili smo tudi rezultate spremljanja kakovosti padavin, s katerimi se onesnaževala izpirajo iz zraka in vnašajo v vode in tla. Pri razlagi epizod onesnaženja si pomagamo z modelskimi izračuni. Poleg tega pri posameznih onesnaževalih navajamo podatke o izpustih iz državnih evidenc, ki se vodijo na ARSO [13]. Leto 2017 je bilo posebno v tem, da so ga zaznamovali izredni dogodki, katerim namenjamo posebno poglavje. Želimo, da bi poročilo, ki je pred vami, ne le doprineslo k boljši obveščenosti o kakovosti zraka, pač pa tudi nagovorilo k večji skrbi za okolje, v katerem živimo. 4 Poročilo kakovost zraka 2017 2. Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka V skladu z Uredbo o kakovosti zraka [6] in Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [8], lahko ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka opravljamo s pomočjo rezultatov meritev na stalnih merilnih mestih, indikativnimi meritvami ali z modeliranjem kakovosti zraka ter z objektivnimi ocenami. Za meritve na stalnih merilnih mestih zakonodaja predpisuje stroge zahteve za kakovost in razpoložljivost rezultatov meritev. Zahteve glede kakovosti meritev za indikativne meritve so nižje, zato jih je mogoče opravljati s preprostejšimi metodami in/ali z manjšo časovno pokritostjo. Način ocenjevanja kakovosti zraka je odvisen od onesnaženosti posameznega območja. Če je onesnaženost višja, je potrebno več meritev, ki morajo biti tudi kakovostnejše. Pravilnik o kakovosti zunanjega zraka določa za posamezno onesnaževalo spodnji in zgornji ocenjevalni prag. Kadar so ravni onesnaženosti posameznega onesnaževala pod spodnjim ocenjevalnim pragom, zadostujejo za ocenjevanje kakovosti zraka objektivna ocena ali modeliranje. V primeru, ko so ravni onesnaženosti nad spodnjim ocenjevalnim pragom, so v posameznem območju ali aglomeraciji obvezne meritve na stalnih merilnih mestih. Ko je onesnaženost zraka večja od zgornjega ocenjevalnega praga, so zahteve za najmanjše število stalnih merilnih mest večje. Za vsa onesnaževala na vseh območjih in aglomeracijah smo na ARSO pripravili oceno onesnaženosti zraka. Slovenija je po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka za ocenjevanje kakovosti zraka razdeljena na dve aglomeraciji in dve območji, ki sta različni za težke kovine in za druga onesnaževala (tabeli 2.1 in 2.2). Za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka glede na ravni SO2, NO2, CO, O3, C6H6, PM10, PM2,5 in BaP je Slovenija razdeljena na celinski (SIC) ter primorski (SIP) del. Za težke kovine pa je zaradi svoje specifike iz območja celotne Slovenije izvzeta Zgornja Mežiška dolina. V letu 2017 smo za ocenjevanje kakovosti zraka uporabljali meritve na stalnih merilnih mestih, ki smo jih dopolnjevali tudi z rezultati modeliranja kakovosti zraka. Poročilo kakovost zraka 2017 5 Tabela 2.1: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid, dušikove okside, delce PM10 in PM2,5, benzen, ogljikov monoksid ter benzo(a)piren Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij SIC celinsko območje SIP primorsko območje Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije SIL Ljubljana SIM Maribor Tabela 2.2: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na svinec, arzen, kadmij in nikelj Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij SITK območje težke kovine SITK-ZMD območje Zgornje Mežiške doline Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije SIL Ljubljana SIM Maribor 6 Poročilo kakovost zraka 2017 2.1 Meritve na stalnih merilnih mestih S sistematičnimi meritvami ravni onesnaževal na stalnih merilnih mestih smo v Sloveniji začeli v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtomatske merilnike onesnaženosti zraka smo začeli uvajati v okviru državne mreže ANAS (analitično-nadzorni alarmni sistem) v začetku osemdesetih let. V prvem obdobju delovanja državne mreže je bil največji poudarek namenjen meritvam ravni žveplovega dioksida. Kasneje smo merilno mrežo počasi širili in tudi nadgrajevali z meritvami večjega nabora onesnaževal. Državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka (DMKZ) upravlja ARSO. V letu 2017 jo je sestavljalo 21 merilnih mest, s katerimi lahko zagotavljamo osnovne podatke o kakovosti zraka v Sloveniji. Poleg merilnih mest v okviru DMKZ na stalnih merilnih mestih potekajo meritve za spremljanje vpliva nekaterih večjih energetskih in industrijskih objektov. Dodatne meritve kakovosti zraka zagotavljajo tudi nekatere lokalne skupnosti. V tem poročilu so poleg rezultatov meritev DMKZ navedeni tudi rezultati meritev merilnih mrež termoelektrarn (TEŠ, TET, TEB in TE-TOL), cementarne Salonit Anhovo ter mestnih občin Ljubljana, Maribor, Ptuj in Celje ter občin Miklavž na Dravskem polju in Ruše. Podatki o merilnih mestih, na katerih spremljamo ravni onesnaževal in meteorološke veličine, so podani v tabelah 2.3 in 2.4 in prikazani na sliki 2.1. Lokacije merilnih mest v okviru DMKZ so bile izbrane v skladu z določili Pravilnika o ocenjevanju kakovosti zraka. Za vsako merilno mesto je podana nadmorska višina, geografske koordinate, tip merilnega mesta, tip in značilnosti območja ter geografski opis (tabela 2.3). Pri tej določitvi so upoštevana določila Evropske okoljske agencije. Merilna mreža kakovosti zraka DKMZ se v letu 2017 ni bistveno spremenila. Zaradi izpolnjevanja evropske zakonodaje je bilo potrebno uvesti 3 dodatna merilna mesta na prometnih lokacijah: Ljubljana Gospodarsko razstavišče (LJ GR), Nova Gorica Grčna (NG Grčna) in Celje Mariborska (CE Mariborska). Te lokacije so zaradi večje gostote izpustov iz prometa v neposredni bližini praviloma bolj obremenjene. Merilna mesta mestnega ozadja, med katere uvrščamo Ljubljano Bežigrad, Celje, Hrastnik, Nova Gorica, Koper, Kranj, Novo mesto in Velenje, so reprezentativna za gosteje naseljene predele teh mest, v katerih živi večina prebivalstva. Z meritvami na prometnih merilnih mestih Ljubljana center, Maribor, Zagorje, Ljubljana Gospo- darsko Razstavišče, Nova Gorica Grčna in Celje Mariborska pridobimo podatke o kakovosti zraka ob prometnih cestah. Merilna mesta predmestnega ozadja, kot na primer merilno mesto Trbovlje podajajo razmere glede kakovosti zraka na obrobju mest ali večjih naselij, za katere je značilna manjša gostota prometa in poselitve. Merilno mesto Murska Sobota Rakičan uvrščamo v tip podeželskega/obmestnega ozadja. Na to merilno mesto neposredno vplivajo izpusti iz bližnje ceste in naselja ter tudi obdelava kmetijskih površin. Podatki meritev z merilnih mest Krvavec, Iskrba in Otlica so namenjeni predvsem za pridobivanje informacij o stanju onesnaženosti zraka na širšem področju za zaščito okolja (narava, rastline, živali) in ljudi ter za potrebe določanja in raziskav daljinskega transporta onesnaženosti. Merilno mesto Iskrba je vključeno v program EMEP, ki se v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja osredotoča predvsem na daljinski transport onesnaženosti ter Poročilo kakovost zraka 2017 7 posledično na meritve kakovosti zraka in padavin (zakisljevanje, evtrofikacija, fotooksidanti, težke kovine, delci in obstojna organska onesnaževala). Merilno mesto Krvavec je del programov EMEP in Svetovne meteorološke organizacije GAW in je pomembno predvsem za spremljanje transporta toplogrednih plinov in fotooksidantov. Podrobnejši opis merilnih mest, ki delujejo v okviru DMKZ, je na spletni strani ARSO v Atlasu okolja. Meritve kakovosti zraka na stalnem merilnem mestu morajo biti točne, natančne in zanesljive ter morajo hkrati izpolnjevati zahteve glede razpoložljivosti rezultatov meritev. Zahteva se uporaba standardiziranih referenčnih metod, ki jih navaja direktiva o kakovosti zraka in jih povzema Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Druge metode se lahko uporabljajo le, če je bila s preizkusi dokazana njihova ekvivalentnost referenčni metodi. Merilniki na osnovi referenčnih metod za ozon, dušikove okside, žveplov dioksid, ogljikov dioksid in benzen zagotavljajo rezultate meritev v realnem času s časovno ločljivostjo ene ure ali manj. Referenčna tako imenovana gravimetrična metoda za delce PM10 in PM2,5 temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev zagotavljajo dnevno povprečje in so na razpolago z večtedenskim zamikom. Enako velja tudi za določanje ravni težkih kovin in benzo(a)pirena, kjer se v laboratoriju analizira njihova vsebnost v delcih zbranih na filtrih. Meritve delcev PM10 se na nekaterih postajah vzporedno z referenčno metodo izvajajo tudi z avtomatsko metodo. Avtomatska metoda je sicer manj točna, vendar so podatki na voljo v realnem času in s časovno ločljivostjo 30 minut. Podatke z avtomatskih merilnikov delcev PM10 DMKZ uporabljamo predvsem za obveščanje javnosti in analize obdobij s prekomerno onesnaženostjo in ne za določanje skladnosti z mejnimi vrednostmi. Meritve kakovosti padavin v okviru državne merilne mreže kakovosti padavin (DMKP), ki jih izvaja ARSO, potekajo na petih merilnih mestih, ki so enakomerno razporejena po Sloveniji. V tabeli 2.5 so podana merilna mesta za meritve kakovosti padavin v letu 2017, ki delujejo v okviru DMKP. Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP je podan v tabeli 2.6 Štiri merilna mesta so v podeželskem okolju (Iskrba pri Kočevski Reki, Rakičan pri Murski Soboti, Rateče-Planica, Škocjan), v urbanem območju je le merilno mesto Ljubljana Bežigrad. Mreža kakovosti padavin se glede na prejšnja leta ni spremenila. Umerjevalni laboratorij ARSO je imenovan za nacionalni referenčni laboratorij za področje kakovosti zunanjega zraka in sodeluje v evropskem združenju AQUILA – mreži nacionalnih refe- renčnih laboratorijev za kakovost zraka. Redno sodeluje v mednarodnih primerjalnih meritvah, ki jih organizira Skupni raziskovalni center Evropske komisije v Ispri. Umerjevalni laboratorij ARSO, ki skrbi za kalibracijo merilnikov ogljikovega monoksida, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ozona v mreži DMKZ, je akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025:2005 za področje parametrov kakovosti zraka že od leta 2005. Obseg akreditacije je naveden na spletnem mestu Slovenske akreditacije. Zagotavljanje kakovosti meritev onesnaženosti zraka je podrobneje opisano v Poročilu o kakovosti zraka v Sloveniji v letu 2012 [14]. Kemijske analize delcev in padavin, z izjemo določanja živega srebra, izvaja Kemijsko analitski laboratorij ARSO. Za meritve pH vrednosti, električne prevodnosti, anorganskih ionov, masnih koncentracij, težkih kovin in policikličnih organ- skih ogljikovodikov je laboratorij akreditiran v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025:2005. 8 Poročilo kakovost zraka 2017 Obseg akreditacije Kemijsko analitskega laboratorija je naveden na spletnem mestu Slovenske akreditacije. Poročilo kakovost zraka 2017 9 Tabela 2.3: Nadmorska višina (NV), koordinati (GKKy, GKKx), tip merilnega mesta, tip območja in značilnosti območja za stalna merilna mesta kakovosti zunanjega zraka v letu 2017. Merilno mesto NV GKKy GKKx Tip merilnega mesta Tip območja Značilnost območja DMKZ LJ Bežigrad 299 462673 102490 B U RC LJ Biotehniška 297 459457 100591 B U R LJ Gospodarsko 299 462271 101945 T U R Maribor 270 550305 157414 T U RC Celje 240 520614 121189 B U R CE Mariborska 238 521412 121576 T U R MS Rakičan 188 591591 168196 B R(NC) A Nova Gorica 113 395909 91034 B U RC NG Grčna 104 395923 90794 T U R Trbovlje 250 503116 110533 B S RCI Zagorje 241 500070 109663 T U RCI Hrastnik 290 506805 111089 B U IR Koper 56 399911 45107 B U R Iskrba 540 489292 46323 B R(REG) N Žerjav 543 490348 149042 I R RA Kranj 391 451356 122802 B U R Novo mesto 214 514163 73066 B U R Otlica 918 415980 88740 B R(REG) N Krvavec 1740 464447 128293 B R(REG) N Dopolnilna merilna mreža EIS TEŠ Pesje 391 506513 135806 B S IR Škale 423 507764 138457 B S IR Šoštanj 362 504504 137017 I S I Zavodnje 765 500244 142689 I R(REG) A Velenje 389 508928 135147 B U RCI Topolšica 399 501977 140003 B S IR Veliki Vrh 555 503542 134126 I R(REG) A Graška gora 774 509905 141184 I R(REG) A EIS TET Dobovec 695 506034 106865 I R A Kovk 608 508834 109315 I R A Ravenska vas 577 501797 108809 I R A Kum 1209 506031 104856 B R(REG) I Prapretno 380 506155 110524 I R A OMS MO Ljubljana LJ Center 300 461919 101581 T U RC EIS TE-TOL Vnajnarje 630 474596 100884 I R A MO Celje CE Gaji 240 522888 122129 B U IC EIS TEB Sv.Mohor 390 537299 93935 B R A MO Maribor MB Vrbanski 280 548452 158497 B U R Pohorje 725 544682 148933 B R A EIS ANHOVO Morsko 130 394670 104013 B R AI Gorenje Polje 120 393887 103094 B R AI Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 260 554400 151105 T R R MO Ptuj Ptuj 230 567737 142758 B U R Občina Ruše Ruše 302 539870 155217 B R RC Tip merilnega mesta: B=ozadje (background), T=prometno (traffic), I=industrijsko (industrial) Tip območja: U=mestno (urban), S=predmestno (suburban), R=podeželjsko (rural), NC=primestno (near city) REG=regionalno (regional) Začilnosti območja: R=stanovanjsko (residential), C=poslovno (commercial), I=industrijsko (industrial), A=kmetijsko (agricultural), N=naravno (natural) 10 Poročilo kakovost zraka 2017 Tabela 2.4: Meritve onesnaževal in meteoroloških parametrov na stalnih merilnih mestih v letu 2017. Merilno mesto SO2 O3 NO2, NOx PM10 PM2.5 CO Benzen Težke kovine in PAH v PM10 EC/OC in ioni v PM2.5 Ioni v zraku Hg Meteorološki parametri DMKZ LJ Bežigrad + + + + + + + LJ Biotehniška + + + + LJ Gospodarsko + Maribor + + + + + + + + MB Vrbanski* + + + Celje + + + + +** + CE Mariborska + MS Rakičan + + + + Nova Gorica + + + + NG Grčna + Trbovlje + + + + + + Zagorje + + + + + Hrastnik + + + + Koper + + + + Iskrba + + + + + + + + + + Žerjav + +** Kranj + Novo mesto + + Velenje* + Otlica + + Krvavec + + + Dopolnilna merilna mreža EIS TEŠ Pesje + + Škale + + + + Šoštanj + + + + Zavodnje + + + + Velenje + + + Topolšica + + Veliki Vrh + + Graška gora + + EIS TET Dobovec + + + Kovk + + + + Ravenska vas + + Kum + + Prapretno + + OMS MO LJUBLJANA LJ Center + + + + + EIS TE-TOL Vnajnarje + + + + + MO Celje CE Gaji + + + EIS TEB Sv. Mohor + + + + MO MARIBOR MB Vrbanski + + + Pohorje + EIS ANHOVO Morsko + Gorenje Polje + Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž + MO Ptuj Ptuj + Občina Ruše Ruše + PM10: delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm PM2,5: delci z aerodinamičnim premerom do 2,5 µm PAH: policiklični aromatski ogljikovodiki v delcih PM10 Težke kovine: arzen, kadmij, nikelj in svinec v delcih PM10 in PM2,5 EC/OC: Elementni in organski ogljik Meteorološki parametri: temperatura zraka v okolici, hitrost vetra, smer vetra, relativna vlažnost zraka, globalno sončno sevanje, zračni tlak (se ne meri na Iskrbi) * Z merilnim mestom ne upravlja ARSO ** Samo analiza težkih kovin Poročilo kakovost zraka 2017 11 Tabela 2.5: Nadmorska višina in koordinate merilnih mest za meritve kakovosti padavin v DMKP. NV GKKy GKKx Iskrba 540 489292 46323 LJ Bežigrad 299 462673 102490 MS Rakičan 188 591591 168196 Rateče 864 401574 151142 Škocjan 420 421891 58228 Tabela 2.6: Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP. Količina padavin pH Električna prevodnost Osnovni kationi in anioni Težke kovine PAH Iskrba + + + + + + LJ Bežigrad + + + + MS Rakičan + + + + Rateče + + + + Škocjan + + + + Osnovni kationi in anioni: Ca2+, Mg2+, NH+4 , Na +, K+, Cl−, NO−3 , SO 2− 4 Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): benzo(a)piren, benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen Težke kovine: As, Cd, Co, Cu, Hg, Pb in Zn 12 Poročilo kakovost zraka 2017 S lik a 2. 1: M er iln a m re ža ka ko vo st iz un an je ga zr ak a. Poročilo kakovost zraka 2017 13 14 Poročilo kakovost zraka 2017 3. Izredni dogodki Leto 2017 so med drugim zaznamovali trije izredni dogodki, požari, ki so izbruhnili v podjetju Kemis na Vrhniki, v skladišču podjetja EKO Plastkom v Ljutomeru in v podružnici za predelavo odpadkov podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu. V nadaljevanju povzemamo aktivnosti, ki jih je izvajala ARSO in ugotovitve spremljanja vpliva požarov na kakovost okolišnjega zraka. 3.1 Kemis Vrhnika Požar na Vrhniki je v podjetju Kemis, ki se ukvarja z zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem nevarnih odpadkov, izbruhnil dne 15. maja 2017 okrog 20h. Šlo je za požar velikega obsega, pri katerem je sodelovalo 320 pripadnikov intervencijskih služb (gasilci, zdravstveni delavci, policisti, civilna zaščita) in je bilo iz najbližjih objektov v okolici požara evakuiranih 11 oseb. Slika 3.1: Območje največjega onesnaženja zraka zaradi požara v podjetju Kemis. Poročilo kakovost zraka 2017 15 Po omejitvi požara je ARSO nemudoma pričela z meritvami kakovosti zraka z mobilno postajo, s katero smo spremljali ravni delcev PM10 in dušikovih oksidov. Na lokaciji zahodno od podjetja Kemis so meritve potekale med 16. in 18. majem. Zaradi spremenjene smeri vetra smo dne 18. maja mobilno postajo premaknili v smer širjenja onesnaženja, na lokacijo severo-vzhodno od podjetja Kemis (slika 3.2). Med 13. in 22. junijem smo z namenom preverjanja stanja onesnaženosti zunanjega zraka po požaru izvedli vzorčenje delcev PM10 na dveh lokacijah z referenčnima merilnikoma s filtri, ki omogočajo izvedbo kemijskih analiz delcev. Prva lokacija je bila v neposredni bližini podjetja Kemis, druga pa na dvorišču stavbe Občine Vrhnika (slika 3.2). Določile so se vsebnosti kovin in policikličnih aromatskih ogljikovodikov. Na obeh lokacijah je bilo s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano izvedeno tudi enkratno vzorčenje vsebnosti dioksinov in furanov v zraku, na lokaciji ob Kemisu dne 13. junija 2017, na dvorišču Občine Vrhnika pa dne 15. junija 2017. Slika 3.2: Prostorski prikaz vseh lokacij, na katerih so se izvajale meritve kakovosti zunanjega zraka. Rezultati meritev mobilne postaje so prikazani na sliki 3.3 (lokacija zahodno od Kemisa) in sliki 3.4 (lokacija severo-vzhodno od Kemisa). Meritve so pokazale, da so bile ravni delcev povišane še dva dni po požaru. Razlog za povišane vrednosti preko dneva so bile aktivnosti na pogorišču, ko je v globinah pogorišča še tlelo in je občasno prihajalo do emisij delcev. Predpisana dnevna mejna vrednost Za delce PM10 50µg/m3 je bila presežena tako 16. kot 17. maja. Ravni dušikovih oksidov so bile ves čas izvajanja meritev nizke. Rezultati meritev z referenčnima vzorčevalnikoma so prikazani v preglednicah 3.1 in 3.2. Tako na lokaciji v bližini podjetja Kemis kot tudi na merilnem mestu na dvorišču Občine Vrhnika so bile ravni delcev ter vsebnosti kovin in policikličnih aromatskih ogljikovodikov nizke. Prav tako je enkratno vzorčenje pokazalo nizke vsebnosti dioksinov, furanov in PCB, rezultati so prikazani v preglednici 3.3. Vsebnosti dioksinov in PCB v zunanjem zraku, ki znašajo manj kot 10 fgTE/m3, 16 Poročilo kakovost zraka 2017 16 /05 15 :00 16 /05 19 :00 16 /05 23 :00 17 /05 03 :00 17 /05 07 :00 17 /05 11 :00 17 /05 15 :00 17 /05 19 :00 17 /05 23 :00 18 /05 03 :00 Datum 0 50 100 150 200 P M 10 [ µ g/ m 3 ] Vrhnika LJ Be igrad Slika 3.3: Rezultati meritev kakovosti zraka na lokaciji zahodno od podjetja Kemis. 18 /05 13 :00 19 /05 01 :00 19 /05 13 :00 20 /05 01 :00 20 /05 13 :00 21 /05 01 :00 21 /05 13 :00 22 /05 01 :00 22 /05 13 :00 23 /05 01 :00 23 /05 13 :00 24 /05 01 :00 24 /05 13 :00 25 /05 01 :00 25 /05 13 :00 Datum 0 10 20 30 40 50 60 P M 10 [ µ g/ m 3 ] Sinja Gorica LJ Be igrad Slika 3.4: Rezultati meritev kakovosti zraka na lokaciji severo-vzhodno od podjetja Kemis. predstavljajo glede na podatke iz literature vrednosti ozadja. Zaključimo lahko, da je bilo onesnaženje zraka na območju Vrhnike največje v času požara, oziroma še večje v jutranjih urah dan po požaru, ko se je onesnažen zrak zaradi inverzije in nizkih temperatur tlenja zadrževal pri tleh. Nato se je ozračje prevetrilo in kakovost zrak izboljšala. Povišane ravni delcev PM10 so se pojavljale še dva dni po požaru, zatem pa povišane onesnaženosti zraka zaradi posledic požara v podjetju Kemis z meritvami nismo več zaznali. Poročilo kakovost zraka 2017 17 Tabela 3.1: Ravni delcev PM10 ter nekaterih kovin (arzena – As, kadmija – Cd, niklja – Ni in svinca – Pb) in benzo(a)pirena – BaP) v delcih PM10 na lokaciji v bližini podjetja Kemis. Datum PM10 As Cd Ni Pb BaP µg/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 13.6.2017 34 0,34 0,16 9,3 5,3 0,045 14.6.2017 30 0,44 0,11 4,8 10,7 0,062 15.6.2017 27 0,42 0,11 5,0 6,0 0,064 16.6.2017 28 0,38 0,16 5,0 5,6 0,066 17.6.2017 17 0,27 0,09 <1,3 2,9 0,052 18.6.2017 14 <0,27 0,07 <1,3 2,9 0,064 19.6.2017 18 0,42 0,07 3,6 3,0 0,043 20.6.2017 40 0,47 0,2 4,5 4,6 0,039 21.6.2017 30 0,31 0,09 5,7 7,7 <0,036 22.6.2017 23 0,33 0,07 2,4 5,2 <0,036 mejna/ciljna vrednost 50∗∗ 6∗ 5∗ 20∗ 500∗ 1∗ ** Dnevna mejna vrednost * Vrednosti se nanašajo na povprečje v koledarskem letu Tabela 3.2: Ravni delcev PM10 ter nekaterih kovin (arzena – As, kadmija – Cd, niklja – Ni in svinca – Pb) in benzo(a)pirena – BaP) v delcih PM10 na lokaciji dvorišča občine Vrhnika. Datum PM10 As Cd Ni Pb BaP µg/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 13.6.2017 24 0,31 0,13 1,6 3,7 0,048 14.6.2017 27 0,35 0,11 1,5 11,4 0,094 15.6.2017 26 0,35 0,13 1,5 4,1 0,085 16.6.2017 25 0,35 0,20 1,8 3,3 0,064 17.6.2017 18 <0,27 0,07 <1,3 3,9 0,071 18.6.2017 15 <0,27 0,07 <1,3 3,4 0,079 19.6.2017 16 0,33 0,05 <1,3 3,1 0,065 20.6.2017 21 0,35 0,15 1,4 3,5 0,037 21.6.2017 21 <0,27 0,09 1,3 5,4 <0,036 22.6.2017 20 0,27 0,07 1,5 5,3 0,071 mejna/ciljna vrednost 50∗∗ 6∗ 5∗ 20∗ 500∗ 1∗ ** Dnevna mejna vrednost * Vrednosti se nanašajo na povprečje v koledarskem letu Tabela 3.3: Rezultati analiz dioksinov in furanov v zunanjem zraku. Lokacija Datum vzorčenja Vsota dioksinov Vsota PCDD/F in PCB fgTE/m3 fgTE/m3 Kemis 13.6.2017 0,8 6,0 Občina Vrhnika 15.6.2017 3,8 5,5 3.2 EKO Plastkom Ljutomer Dne 8. junija 2017 je nekaj po 21. uri prišlo do velikega požara v Ljutomeru v industrijski coni, kjer družba Eko Plastkom zbira, sortira in predeluje odpadne nagrobne sveče. Zaradi zelo gorljivega parafina in plastičnih mas se je požar hitro razširil in zajel velik del stavbe. ARSO je mobilno postajo za spremljanje onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10, dušikovimi oksidi, arzenom, kadmijem, nikljem, svincem in benzo(a)pirenom dne 9. junija postavila na Glavnem trgu v središču Ljutomera (sliki 3.5 in 3.6) , ki je približno 800 metrov oddaljen od lokacije požara. Meritve so na tej lokaciji potekale do 21. junija 2017. 18 Poročilo kakovost zraka 2017 Slika 3.5: Prikaz lokacije požara in lokacije, kjer so se izvajale meritve kakovosti zunanjega zraka. Slika 3.6: Mobilna postaja za meritve zunanjega zraka v Ljutomeru na Glavnem trgu. Primerjava urnih ravni delcev PM10 izmerjenih z avtomatskim merilnikom TEOM na postaji v Ljutomeru in v Murski Soboti Rakičan je prikazana na sliki 3.7. Rezultati kažejo, da so bile vrednosti delcev v Ljutomeru primerljive z izmerjenimi v Murski Soboti Rakičan. Za delce predpisana dnevna mejna vrednost 50µg/m3 v času meritev ni bila presežena. Poročilo kakovost zraka 2017 19 10 /06 00 :00 11 /06 00 :00 12 /06 00 :00 13 /06 00 :00 14 /06 00 :00 15 /06 00 :00 16 /06 00 :00 17 /06 00 :00 18 /06 00 :00 19 /06 00 :00 20 /06 00 :00 21 /06 00 :00 Datum 0 10 20 30 40 50 60 70 80 P M 1 0 [µ g/ m 3 ] Ljutomer MS Raki an Slika 3.7: Primerjava urnih ravni delcev PM10 na postaji v Ljutomeru in Murski Soboti Rakičan. Slika 3.8 prikazuje primerjavo urnih ravni dušikovega dioksida na lokaciji v Ljutomeru in Murski Soboti Rakičan. Ravni dušikovega dioksida so bile v Ljutomeru praviloma nižje kot v Murski Soboti. 10 /06 00 :00 11 /06 00 :00 12 /06 00 :00 13 /06 00 :00 14 /06 00 :00 15 /06 00 :00 16 /06 00 :00 17 /06 00 :00 18 /06 00 :00 19 /06 00 :00 20 /06 00 :00 21 /06 00 :00 Datum 0 10 20 30 40 50 N O 2 [µ g/ m 3 ] Ljutomer MS Raki an Slika 3.8: Primerjava urnih ravni dušikovega dioksida (NO2) na postaji v Ljutomeru in Murski Soboti Rakičan. Rezultati meritev v Ljutomeru, opravljenih z referenčnim merilnikom, so prikazani v preglednici 3.4. Tudi te meritve kažejo nizke ravni delcev PM10, kovin in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zraku. Rezultati vseh meritev so torej pokazali ravni merjenih onesnaževal v zunanjem zraku pod dovoljenimi vrednostmi. 20 Poročilo kakovost zraka 2017 Tabela 3.4: Ravni delcev PM10 ter nekaterih kovin (arzena – As, kadmija – Cd, niklja – Ni in svinca – Pb) in benzo(a)pirena – BaP) v delcih PM10 v Ljutomeru. Datum PM10 Ni As Cd Pb BaP µg/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 10.6.2017 16 <1,3 <0,27 0,07 11,8 0,151 11.6.2017 15 <1,3 0,38 <0,05 3,3 0,059 12.6.2017 20 <1,3 0,33 0,09 4,1 0,045 13.6.2017 23 <1,3 0,29 0,09 3,0 0,042 14.6.2017 20 <1,3 0,38 0,07 3,8 0,047 15.6.2017 22 <1,3 0,36 0,09 3,6 0,043 16.6.2017 23 1,3 0,35 0,09 5,1 0,047 17.6.2017 14 <1,3 <0,27 0,07 2,1 <0,036 18.6.2017 13 <1,3 <0,27 <0,05 1,2 <0,036 19.6.2017 16 <1,3 0,36 0,07 2,1 0,043 20.6.2017 23 <1,3 0,38 0,11 7,2 0,057 mejna/ciljna vrednost 50∗∗ 6∗ 5∗ 20∗ 500∗ 1∗ ** Dnevna mejna vrednost * Vrednosti se nanašajo na povprečje v koledarskem letu 3.3 Ekosistemi Novo mesto Dne 20. julija 2017 je okoli 16. ure prišlo do velikega požara v Zalogu pri Novem mestu v podružnici za predelavo odpadkov podjetja Ekosistemi. ARSO je mobilno postajo za spremljanje onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 in dušikovimi oksidi postavila dne 21.7.2017 okoli 14. ure na Novomeški cesti 52 v Straži pri Novem mestu, približno 1 km severozahodno od lokacije požara (slika 3.9). Lokacija mobilne postaje, požara ter stalnega merilnega mesta v Novem mestu, na katerem potekajo redne meritve delcev PM10 z referenčnim merilnikom, so prikazane na sliki 3.9. Na sliki 3.11 je prikazana primerjava urnih vrednosti delcev PM10, izmerjenih z avtomatskim merilnikom na lokaciji Straža pri Novem mestu, z meritvami v Ljubljani Bežigrad in Celju. Vrednosti delcev na lokaciji Straža so bile predvsem prvi in drugi dan po začetku požara zelo povišane in bistveno višje kot na drugih dveh lokacijah v Sloveniji. Najvišja urna raven PM10 je bila izmerjena 22.7.2017 ob 8h, znašala je 480µg/m3. V tem času je pihal jugovzhodni veter. Za delce predpisana dnevna mejna vrednost 50µg/m3 je bila tega dne presežena. Naslednje dva dneva pa so bile ravni že pod dovoljeno mejo (Preglednica 3.5). Tabela 3.5: Ravni delcev PM10 ter nekaterih kovin (arzena – As, kadmija – Cd, niklja – Ni in svinca – Pb) in benzo(a)pirena – BaP) v delcih PM10 v Ljutomeru. Datum PM10 µg/m3 Novo Mesto - Straža LJ Bežigrad Celje 22.7.2017 83∗ 26 25 23.7.2017 35 19 17 24.7.2017 17 11 6 * Dnevna mejna vrednost 50µg/m3 je lahko presežena 35-krat v koledarskem letu. Primerjava urnih ravni dušikovega dioksida na lokacijah Straža pri Novem mestu, Ljubljana Bežigrad in Celje je prikazana na sliki 3.12. Izmerjene ravni dušikovega dioksida v Straži so bile bistveno nižje kot na obeh urbanih lokacijah v Sloveniji. Poročilo kakovost zraka 2017 21 Slika 3.9: Prikaz lokacije meritev kakovosti zunanjega zraka z mobilno postajo, požara ter stalnega merilnega mesta v Novem mestu. Slika 3.10: Mobilna postaja za meritve zunanjega zraka v Straži pri Novem mestu. 22 Poročilo kakovost zraka 2017 21 /07 14 :00 21 /07 20 :00 22 /07 02 :00 22 /07 08 :00 22 /07 14 :00 22 /07 20 :00 23 /07 02 :00 23 /07 08 :00 23 /07 14 :00 23 /07 20 :00 24 /07 02 :00 24 /07 08 :00 24 /07 14 :00 24 /07 20 :00 25 /07 02 :00 Datum 0 100 200 300 400 P M 10 [ µ g/ m 3 ] Novo Mesto - Stra a LJ Be igrad Celje Slika 3.11: Primerjava urnih ravni delcev PM10 na lokacijah Straža pri Novem mestu, Ljubljana Bežigrad in Celje. 21 /07 14 :00 21 /07 20 :00 22 /07 02 :00 22 /07 08 :00 22 /07 14 :00 22 /07 20 :00 23 /07 02 :00 23 /07 08 :00 23 /07 14 :00 23 /07 20 :00 24 /07 02 :00 24 /07 08 :00 24 /07 14 :00 24 /07 20 :00 25 /07 02 :00 Datum 0 10 20 30 40 50 N O 2 [µ g/ m 3 ] Novo Mesto - Stra a LJ Be igrad Celje Slika 3.12: Primerjava urnih ravni dušikovega dioksida (NO2) na lokacijah Straža pri Novem mestu, Ljubljana Bežigrad in Celje. Poročilo kakovost zraka 2017 23 24 Poročilo kakovost zraka 2017 4. Delci PM10 in PM2,5 Izraz delci (angl. Particulate Matter – PM) uporabljamo kot splošen pojem, ki obsega suspendirane delce (tekoče in trdne) v plinu. PM2,5 se nanaša na fine delce (angl. fine particles), ki imajo aerodinamski premer manjši od 2,5µm. PM10 se nanaša na delce z aerodinamičnim premerom pod 10µm. PM10 poleg finih delcev z aerodinamičnim premerom pod 2,5µm vključujejo tudi grobe delce (angl. coarse particles) z aerodinamičnim premerom med 2,5 in 10µm. Glede na izvor lahko delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarne delce sproščajo v ozračje viri izpustov neposredno, sekundarni delci pa nastajajo v ozračju z oksidacijo in pretvorbo primarnih plinastih izpustov. Najbolj pomembni plini, ki prispevajo k tvorbi delcev so SO2, NOx, NH3 in hlapne organske spojine. Imenujemo jih predhodniki delcev. Pri reakcijah med SO2, NOx in NH3 pride do nastanka spojin, ki vsebujejo sulfat, nitrat in amonij in s kondenzacijo tvorijo delce, ki jih imenujemo sekundarni anorganski aerosoli. Pri oksidaciji nekaterih hlapnih organskih spojin nastajajo manj hlapne spojine, ki tvorijo sekundarne organske aerosole. Nastajanje sekundarnih delcev je odvisno od številnih kemijskih in fizikalnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so ravni predhodnikov, reaktivnost ozračja, ki je odvisna predvsem od ravni visoko reaktivnih spojin (ozon in hidroksilni radikali) in meteorološke spremenljivke (sončno sevanje, relativna vlaga, oblačnost). Sekundarni anorganski in organski aerosoli, elementarni ogljik, dviganje usedlin s tal (resuspenzija) in morski aerosoli predstavljajo približno 70 % mase PM10 in PM2,5. Preostalih 30 % lahko pripišemo vodi. Delci so lahko naravnega ali antropogenega izvora. Naravni viri so predvsem posledica vnosa morske soli, naravne resuspenzije tal, saharskega prahu in cvetnega prahu. Antropogeni viri obsegajo izpuste povezane z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb ter prometom. V naseljih predstavljajo pomemben vir delcev predvsem izpusti iz prometa in individualnih kurišč ter resuspenzija s cestišč. Značilnost teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno nižje od 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh. Epidemiološke študije kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv na zdravje prav delci. Celo ravni pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje. Poročila Svetovne zdravstvene organizacije kažejo na to, da ne obstaja meja, pod katero ni pričakovati vpliva na zdravje. Do vpliva na zdravje prihaja zaradi vdihavanja delcev in posledičnega vdora v pljuča in krvni sistem, kar povzroča okvare respiratornega, kardiovaskular- nega, imunskega in živčnega sistema. Manjši kot so delci, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča. Do vnetja ali poškodb tkiva prihaja tako zaradi kemijskih kot fizikalnih interakcij med delci in tkivom. Poročilo kakovost zraka 2017 25 Poleg negativnega vpliva na zdravje, vpliva onesnaženost z delci tudi na podnebje in ekosisteme. Delci v ozračju zmanjšajo vidnost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo. 4.1 Izpusti primarnih delcev in predhodnikov Letni izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) so v Sloveniji leta 2016 znašali 13 tisoč ton (slika 4.1), letni izpusti primarnih delcev manjših od 2,5µm (PM2,5) pa 12 tisoč ton (slika 4.3). V obdobju 2000-2016 so se izpusti delcev PM10 povečali za 12 %. Izpusti delcev PM2,5 so se v enakem obdobju povečali za 17 %. Glavni vir delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na nivoju države v letu 2016 prispevala 68 % (slika 4.2), k skupnim izpustom PM2,5 pa kar 76 % (slika 4.4). K izpustom delcev znatno prispeva tudi cestni promet. Izpusti PM10 iz cestnega prometa so leta 2016 predstavljali 10 % skupnih državnih izpustov, delež k izpustom PM2,5 pa je bil 8 %. Delce v cestnem prometu sproščajo predvsem dizelski motorji, nastajajo pa tudi pri obrabi cest, gum in zavor. Slika 4.5 prikazuje prevladujočo vlogo kurilnih naprav na les v skupnih izpustih malih kurilnih naprav. Slika 4.1: Letni izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji. 26 Poročilo kakovost zraka 2017 Slika 4.2: Izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji v letu 2016. Slika 4.3: Letni izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji. Poročilo kakovost zraka 2017 27 Slika 4.4: Izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji v letu 2016. Slika 4.5: Izpusti delcev PM10 in PM2,5 iz malih kurišč glede na vrsto uporabljenega goriva v letu 2016. 28 Poročilo kakovost zraka 2017 4.2 Zahteve za kakovost zraka Mejne vrednosti za delce so predpisane v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6]. Prikazane so v tabeli 4.1. Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50µg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Za delce PM2,5 je predpisana letna mejna vrednost 25µg/m3. Tabela 4.1: Mejne in ciljne vrednosti za PM10 in PM2,5 ter WHO smernice. Čas merjenja Vrednost Komentar WHO PM10, mejna vrednost 1 dan 50µg/m3 Največ 35 preseganj v koledarskem letu. 50µg/m3 PM10, mejna vrednost Koledarsko leto 40µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2005. 20µg/m3 PM2,5 1 dan 25µg/m3 PM2,5, mejna vrednost Koledarsko leto 25µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2015. PM2,5, mejna vrednost Koledarsko leto 20µg/m3 Datum, do katerega je treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2020. PM2,5, obveznost glede stopnje izpostavljenosti Triletno povprečje 20µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2015. PM2,5, ciljno zmanjšanje izpostavljenosti 0-20 % zmanjšanje izpostavljenosti (odvisno od indeksa povprečne onesnaženosti v referenčnem letu) Tabela 4.2: Mejna vrednost z vključenim sprejemljivim preseganjem za delce PM2,5 (µg/m3). Po letu 2015 je sprejemljivo preseganje 0µg/m3 oziroma mejna vrednost 25µg/m3. 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 30 29 29 28 27 26 26 25 25 25 Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5, izražen v µg/m3 (v nadaljnjem besedilu KPI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta na lokacijah, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja. KPI je potrebno oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih ravni v treh zaporednih koledarskih letih na relevantnih vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2017 je triletno drseče povprečje vrednosti ravni na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2015, 2016 in 2017. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša od leta 2015 dalje 20µg/m3. KPI uporabljamo za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. 4.3 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih ravni delcev PM10 v letu 2017 je prikazan v tabelah 4.3, 4.4 in 4.5 ter na slikah 4.6 in 4.8. Onesnaženost zraka z delci PM10 že nekaj let ostaja na isti ravni (sliki 4.9 in 4.10) in je močno odvisna od vremenskih razmer. V letu 2017 so na voljo podatki za PM10 iz petih novih merilnih mest, tri so tipa promet: Celje Mariborska, Ljubljana Gospodarsko razstavišče in Nova Gorica Grčna, eno tipa mestno ozadje na Ptuju in v Rušah tipa podeželsko ozadje. Vsota prekoračitev v letu 2017 je na desetih merilnih mestih (Celje Mariborska 57, Ljubljana Center 51, Celje 49, Zagorje 46, Murska Sobota Rakičan 44, Trbovlje 39, Ljubljana Gospodarsko razstavišče Poročilo kakovost zraka 2017 29 39, Celje Gaji 39, Miklavž na Dravskem polju 39 in na Ptuju 38) presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Do večine vseh preseganj je prišlo v zimskih mesecih (tabela 4.5). V primerjavi z letom 2016 je bilo v letu 2017 dovoljeno število preseganj prekoračeno manjkrat, izmerjene maksimalne dnevne ravni delcev PM10 pa so bile na večini merilnih mest bistveno višje v letu 2017. Najvišje dnevne ravni PM10 smo izmerili januarja in v prvih dneh februarja, ko je prevladovalo stabilno in hladno vreme z izrazitimi temperaturnimi obrati. Tudi na postaji Iskrba, ki predstavlja regionalno ozadje, je po več letih v januarju prišlo do treh preseganj mejne dnevne vrednosti. Letna mejna vrednost za delce PM10 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. V zadnjem obdobju se izkazuje, da imajo na povišane ravni delcev znaten vpliv izpusti zaradi izgorevanja biomase v individualnih kuriščih. Kurjenje drv v zastarelih pečeh in kotlih tako predsta- vlja največji delež pri izpustih delcev. Dodatno so za hladno obdobje leta značilni tudi neugodni meteorološki pogoji, ko se zaradi pogostih in izrazitih temperaturnih obratov onesnažen zrak dalj časa zadržuje v kotlinah in dolinah. Povprečni dnevni hodi ravni PM10 v zimskem obdobju za merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Zagorje, Maribor in Koper so prikazani na sliki 4.7. Na vseh lokacijah sta opazna jutranji in večerni maksimum. Bolj izrazit je večerni maksimum, ko se prometni konici pridružijo še izpusti zaradi ogrevanja, hkrati pa se v večernem času začne tvoriti temperaturni obrat, ki močno omejuje prenos onesnaženega zraka v višje plasti ozračja. V tabelah 4.6 in 4.7 ter na slikah 4.9 in 4.10 so prikazani trendi onesnaženosti v obdobju med 2002 in 2017, ki kažejo, da so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov industrije. Na kmetijsko podeželskih merilnih mest ni opaznega večjega trenda v zmanjševanju. V tem okolju se za ogrevanje več uporablja lesno biomaso, kar prispeva k večjim izpustom. V prikazu za ruralno okolje (slika 4.8 in 4.9) izstopa lokacija Žerjav, ki zaradi bližnje industrije ni tipična ruralna lokacija. V Žerjavu je opazno veliko znižanje ravni delcev in preseganj mejne dnevne vrednosti v letu 2014. Razlog je v prestavitvi vzorčevalnika sredi leta 2013 izven neposrednega vpliva dimnika bližnje hiše. Ravni delcev PM2,5 spremljamo na štirih merilnih mestih – Maribor, Maribor Vrbanski plato, Ljubljana Biotehniška fakulteta in Iskrba. Pregled izmerjenih vrednosti za delce PM2,5 je prikazan v tabeli 4.8 ter na slikah 4.11 in 4.12. Za delce PM2,5 je predpisana mejna vrednost kot letno povprečje, ki od začetka meritev ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Letni trendi ravni delcev PM2,5, ki so prikazani v tabeli 4.9 in na sliki 4.13, kažejo, da nivoji onesnaženosti ostajajo na približno istem nivoju. Glede na smernice WHO (10µg/m3) je povprečna letna raven delcev PM2,5 presežena na vseh merilnih mestih razen na Iskrbi. V tabeli 4.8 je v stolpcu z oznako WHO izračunano število dni s preseženo dnevno ravnjo 25µg/m3, ki po smernicah WHO naj ne bi bila presežena. Na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta je takih dni v letu 2017 kar 76, v Mariboru 66, v Maribor Vrbanski plato 54 in na Iskrbi 13. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 je znašal leta 2017 za merilna mesta v neizposta- 30 Poročilo kakovost zraka 2017 vljenem mestnem okolju 22µg/m3 (Ljubljana Biotehniška fakulteta) in 19µg/m3 (Maribor Vrbanski plato). Obveznost glede stopnje izpostavljenosti znaša za leto 2017 20µg/m3 in je bila v letu 2017 presežena na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta. Izračuni kazalnika povprečne izpostavljenosti so prikazani v tabeli 4.10. Tabela 4.3: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne (Cp), maksimalne dnevne (max) ravni (µg/m3) in število preseganj mejne vrednosti (>MV) za delce PM10 na stalnih merilnih mestih v Sloveniji v letu 2017. Število preseganj, ki je večje od dopustnega, je označeno s krepko pisavo. Leto Dan Merilno mesto %pod Cp max >MV DMKZ LJ Bežigrad 95 25 134 30 Maribor 100 28 170 35 Celje 99 30 146 49 MS Rakičan 93 29 161 44 Nova Gorica 99 23 94 24 Trbovlje 93 29 113 39 Zagorje 100 29 134 46 Hrastnik 99 23 109 19 Koper 96 20 88 18 Iskrba 97 12 82 3 Zerjav 93 21 73 9 LJ Biotehniška 96 25 126 32 Kranj 89 26 122 28 Novo mesto 90 27 195 33 Velenje 96 21 120 19 LJ Gospodarsko 96 29 152 39 NG Grčna 90 25 92 21 CE Mariborska 95 33 150 57 Dopolnilna merilna mreža EIS Šoštanj Pesje 95 24 109 20 Škale 95 17 89 9 Šoštanj 99 20 85 14 OMS-MOL LJ Center 98 33 152 51 EIS TE-TOL Vnajnarje 86 21 96 8 MO Celje CE Gaji 100 25 131 39 MO Maribor MB Vrbanski 100 20 141 21 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 98 29 157 39 MO Ptuj Ptuj 100 26 165 38 Občina Ruše Ruše 100 21 180 17 Salonit Anhovo Morsko 99 18 80 6 Gorenje polje 98 19 83 7 Poročilo kakovost zraka 2017 31 Tabela 4.4: Povprečna mesečna raven PM10 (µg/m3). Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 54 36 26 16 14 16 16 17 13 26 26 34 Maribor 67 49 28 21 19 21 16 18 16 26 26 25 Celje 76 46 35 21 18 19 15 19 15 29 33 36 MS Rakičan 73 51 27 17 15 16 14 16 14 28 32 34 Nova Gorica 37 32 27 17 14 17 15 17 13 29 26 30 Trbovlje 59 41 31 18 15 15 14 22 28 31 32 36 Zagorje 69 48 33 18 16 16 15 17 15 30 32 40 Hrastnik 51 35 25 16 15 16 14 17 13 24 23 25 Koper 25 29 24 18 14 16 15 19 12 28 17 21 Iskrba 22 15 14 12 11 13 12 12 9 12 8 7 Žerjav 47 28 22 16 15 17 14 16 14 22 24 30 LJ Biotehniška 54 37 26 17 15 19 16 18 13 24 25 37 Kranj 52 36 27 18 15 15 13 17 13 25 28 35 Novo mesto 69 51 29 16 15 16 14 16 13 24 30 31 Velenje 48 31 25 14 13 16 13 17 12 23 19 15 LJ Gospodarsko 61 42 31 20 18 19 18 21 17 32 31 39 NG Grčna 39 29 30 20 17 20 17 19 16 32 27 29 CE Mariborska 83 49 36 22 20 18 16 21 17 33 36 39 MB Vrbanski 52 35 22 14 15 17 14 15 10 16 17 15 Vnajnarje 33 26 21 17 17 24 23 21 15 22 16 17 Pesje 45 37 35 28 21 25 24 20 12 19 13 11 Škale 33 22 17 13 13 15 14 16 12 18 15 12 Šoštanj 42 30 25 13 9 8 8 17 15 25 23 18 Prapretno 30 24 22 16 16 / / / / / / / Morsko 31 25 20 13 12 15 15 14 10 23 16 22 Gorenje Polje 29 25 24 14 13 17 15 15 11 25 19 24 LJ Center 68 49 41 23 21 23 23 28 23 23 26 44 CE Gaji 67 39 30 14 13 17 11 15 8 24 30 33 Miklavž 85 48 32 18 16 18 17 18 13 27 33 35 Ptuj 70 45 27 16 15 17 17 18 12 23 25 26 Ruša 55 38 22 14 14 16 15 15 10 18 18 16 32 Poročilo kakovost zraka 2017 Tabela 4.5: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 po mesecih v letu 2017. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 14 5 2 0 0 0 0 0 0 0 1 8 Maribor 20 13 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 22 12 5 0 0 0 0 0 0 0 1 9 MS Rakičan 19 14 3 0 0 0 0 0 0 0 1 7 Nova Gorica 6 5 2 0 0 0 0 0 0 4 4 3 Trbovlje 15 9 4 0 0 0 0 0 2 0 1 8 Zagorje 21 12 4 0 0 0 0 0 0 0 0 9 Hrastnik 12 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Koper 4 4 2 0 0 0 0 0 0 4 1 3 Iskrba 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žerjav 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LJ Biotehniška 15 8 1 0 0 0 0 0 0 0 0 8 Kranj 15 5 2 0 0 0 0 0 0 0 0 6 Novo mesto 22 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 Velenje 13 5 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LJ Gospodarsko 17 10 3 0 0 0 0 0 0 0 1 8 NG Grčna 7 1 3 0 0 0 0 0 0 4 4 2 CE Mariborska 25 12 5 0 0 0 0 0 0 0 5 10 MB Vrbanski 14 6 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Vnajnarje 6 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Pesje 9 6 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Škale 8 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Šoštanj 10 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Prapretno 6 1 0 0 0 / / / / / / / Morsko 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 Gorenje Polje 3 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 1 LJ Center 20 12 7 1 0 0 0 1 0 0 1 9 CE Gaji 21 8 3 0 0 0 0 0 0 0 0 7 Miklavž 18 11 3 0 0 0 0 0 0 0 0 7 Ptuj 20 11 4 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Ruše 11 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Poročilo kakovost zraka 2017 33 Tabela 4.6: Povprečne letne ravni PM10 (µg/m3). Vrednosti, ki presegajo letno mejno vrednost, so napisane s krepko pisavo. Merilno mesto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 LJ Bežigrad 42 46 41 37 33 32 30 29 30 32 26 24 23 28 24 25 LJ Biotehniška / / / / / / / 26 27 30 27 26 22 27 27 25 LJ Center / / / / / / 44 48 42 44 45 41 38 40 40 33 LJ Gospodarsko / / / / / / / / / / / / / / / 29 Maribor 50 58 48 43 43 40 34 30 33 34 30 30 27 28 27 28 Kranj / / / / / / / / 32 30 26 25 22 26 23 26 Novo mesto / / / / / / / / 31 32 28 27 23 28 26 27 Celje 46 53 41 43 35 32 30 31 32 35 31 29 28 32 32 30 CE Mariborska / / / / / / / / / / / / / / / 33 Trbovlje 47 52 40 55 40 37 38 33 34 35 32 30 27 29 26 29 Zagorje 47 51 44 52 46 41 44 36 36 37 32 29 28 32 29 29 Hrastnik / / / / / / / / 27 30 24 23 21 24 22 23 Velenje / / / / / / / / / / 22 21 20 22 19 21 MS Rakičan 40 43 32 37 34 30 30 29 30 33 29 28 25 29 26 29 Nova Gorica 39 37 35 34 32 33 31 28 29 27 24 22 21 24 21 23 NG Grčna / / / / / / / / / / / / / / / 25 Koper / / / / 31 29 25 23 25 27 24 20 19 23 19 20 Žerjav / / / / / / / / 26 34 29 26 21 25 23 21 Iskrba / / / 16 16 15 16 16 14 17 15 13 11 13 11 12 Morsko / / / / / 23 22 20 19 21 20 16 15 18 16 18 Gorenje Polje / / / / / 24 26 23 20 23 21 18 17 20 17 19 MB Vrbanski / / / / / / / / / 26 24 20 19 21 20 20 Vnajnarje / / / / 26 22 / 23 20 26 23 24 18 16 17 21 Pesje / 31 25 27 28 21 20 22 22 22 20 23 23 24 23 24 Škale / 27 23 23 26 24 22 24 23 23 22 17 17 17 16 17 CE Gaji / / / / / / / / / / / 26 29 35 27 25 Šoštanj / / / / / / / / / / / 12 13 16 19 20 Miklavž / / / / / / / / / / / / / / 27 29 Ptuj / / / / / / / / / / / / / / / 26 Ruše / / / / / / / / / / / / / / / 21 MB Tabor 40 42 38 43 47 40 35 30 31 / / / / / / / Prapretno / / 30 28 34 33 29 31 29 34 28 22 19 21 18 / Kovk / / / / / / / / / / 15 14 12 13* / / Dobovec / / / / / / / / / / 12 11 11 12* / / 34 Poročilo kakovost zraka 2017 Tabela 4.7: Letno število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10. Število preseganj, ki je večje od dopustnega, je napisano s krepko pisavo. Merilno mesto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 LJ Bežigrad 36 64 71 70 47 46 36 30 43 63 27 22 19 43 36 30 LJ Biotehniška / / / / / / / 25 32 51 21 24 12 35 40 32 LJ Center / / / / / / 101 112 74 94 107 74 55 85 66 51 LJ Gospodarsko / / / / / / / / / / / / / / / 39 Maribor 66 129 102 101 108 91 54 35 47 64 34 36 25 34 43 35 Kranj / / / / / / / / 37 55 27 28 12 17 27 28 Novo mesto / / / / / / / / 60 69 45 49 22 40 41 33 Celje 58 100 62 97 59 48 37 42 58 73 55 51 41 70 53 49 CE Mariborska / / / / / / / / / / / / / / / 57 Trbovlje 52 88 48 157 86 81 72 48 64 68 65 50 33 50 38 39 Zagorje 48 79 82 143 106 99 109 56 68 75 62 48 38 70 51 46 Hrastnik / / / / / / / / 30 51 17 15 10 22 25 19 Velenje / / / / / / / / / / 11 8 15 9 10 19 MS Rakičan 33 58 19 65 54 37 42 30 52 71 44 38 33 47 42 44 Nova Gorica 24 18 33 37 47 40 33 24 25 28 19 12 19 24 15 24 NG Grčna / / / / / / / / / / / / / / / 21 Koper / / / / 40 19 11 2 15 21 23 10 16 28 11 18 Žerjav / / / / / / / / 29 79 44 37 3 6 19 9 Iskrba / / / 5 5 0 0 5 5 3 1 0 0 0 0 3 Morsko / / / / / 18 16 14 5 13 10 3 8 7 6 6 Gorenje Polje / / / / / 16 24 16 13 18 11 5 11 10 3 7 MB Vrbanski / / / / / / / / / 25 8 7 10 3 21 21 Vnajnarje / / / / 20 10 / 7 2 12 8 3 0 1 2 8 Pesje / 17 11 23 24 14 9 12 10 16 2 6 12 9 8 20 Škale / 4 8 15 19 11 12 13 12 20 9 0 5 0 1 9 CE Gaji / / / / / / / / / / / 35 41 76 45 39 Šoštanj / / / / / / / / / / / 0 0 0 3 14 Miklavž / / / / / / / / / / / / / / 45 39 Ptuj / / / / / / / / / / / / / / / 38 Ruše / / / / / / / / / / / / / / / 17 MB Tabor 38 42 51 111 132 94 52 24 38 / / / / / / / Prapretno / / 19 15 33 36 25 20 29 49 25 3 2 0 1 / Kovk / / / / / / / / / / 1 1 0 0 / / Dobovec / / / / / / / / / / 1 1 0 0 / / Tabela 4.8: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne ravni (Cp) in najvišje dnevne ravni (Cmax) PM2,5 (µg/m3) ter število dni s povprečno dnevno vrednostjo nad 25 µg/m3 (WHO), na merilnih mestih v letu 2017. % pod Cp Cmax WHO Maribor 100 20 150 66 Iskrba 98 10 73 13 LJ Biotehniška 96 20 114 76 MB Vrbanski 100 18 138 54 Tabela 4.9: Povprečna letna raven delcev PM2,5 (µg/m3) na izbranih merilnih mestih po letih. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Maribor / / 22 24 26 21 22 19 21 21 20 MB Vrbanski / / 20 22 23 18 20 17 19 19 18 LJ Biotehniška / / 18 22 25 21 20 18 23 23 20 Iskrba 10 11 12 12 14 13 11 9 10 9 10 Tabela 4.10: Triletna povprečna raven delcev PM2,5 (µg/m3) na neizpostavljenih merilnih mestih mestnega ozadja. 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 LJ Biotehniška 22 23 22 20 20 21 22 MB Vrbanski 22 21 20 18 19 18 19 Poročilo kakovost zraka 2017 35 Is kr ba Ko pe r Ve le nj e er ja v N ov a G or ic a H ra st ni k LJ B e ig ra d LJ B io te hn i ka N ov o m es to Kr an j N G G rc na M S Ra ki an Za go rje M ar ib or Ce lje LJ G os po da rs ko R az . Tr bo vl je CE M ar ib or sk a 0 50 100 150 200 D ne vn a ra ve n PM 1 0 ( µ g/ m 3 ) Slika 4.6: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM10 na merilnih mestih DMKZ v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. S + označujemo povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje dnevno mejno vrednost. 0:0 0 1:0 0 2:0 0 3:0 0 4:0 0 5:0 0 6:0 0 7:0 0 8:0 0 9:0 0 10 :00 11 :00 12 :00 13 :00 14 :00 15 :00 16 :00 17 :00 18 :00 19 :00 20 :00 21 :00 22 :00 23 :00 10 20 30 40 50 60 70 P o v p re n a u rn a r a v e n P M 10 ( µ g /m 3 ) v d n e v u LJ Be igrad Maribor Zagorje Koper Slika 4.7: Dnevni potek povprečne urne ravni PM10 na izbranih merilnih mestih v hladni polovici leta 2017 (januar do marec in oktober do december). 36 Poročilo kakovost zraka 2017 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Ruralno okolje R a v e n P M 10 ( µ g / m 3 ) p o m e se ci h Slika 4.8: Porazdelitev povprečnih mesečnih ravni PM10 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2017. Prikazano je najnižje in najvišje mesečno povprečje na merilnih mestih, oba kvartila in mediana. 0 10 20 30 40 50 60 Urbano okolje 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 10 15 20 25 30 35 40 Ruralno okolje Le tn a r a v e n P M 10 ( µ g / m 3 ) Slika 4.9: Porazdelitev povprečnih letnih ravni PM10 na merilnih mestih urbanega in ruralnega okolja. Prikazano je najnižje in najvišje letno povprečje na skupini merilnih mest, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2017 37 0 20 40 60 80 100 120 140 160 Urbano okolje 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Ruralno okolje te v ilo p re se g a n j P M 1 0 Slika 4.10: Porazdelitev števila preseganj PM10 po letih. Prikazano je najnižje in najvišje število preseganj na skupini merilnih mest, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje dovoljeno letno število preseganj dnevne mejne vrednosti. Is kr ba M B Vr ba ns ki M ar ib or LJ B io te hn i ka 0 50 100 150 D ne vn a ra ve n PM 2 .5 (µ g/ m 3 ) Slika 4.11: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM2,5 na merilnih mestih v letu 2017. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana. S + je označena povprečna letna raven, ki jo lahko primerjamo z letno mejno vrednostjo. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. 38 Poročilo kakovost zraka 2017 0 20 40 60 80 100 120 LJ Biotehni ka 0 20 40 60 80 100 120 140 160 Maribor 0 20 40 60 80 100 120 140 MB Vrbanski Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Iskrba D n e v n a r a v e n P M 2. 5 (µ g / m 3 ) Slika 4.12: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po mesecih v letu 2017. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana. Poročilo kakovost zraka 2017 39 0 20 40 60 80 100 120 Maribor 0 20 40 60 80 100 120 LJ Biotehni ka 0 20 40 60 80 100 Iskrba 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 0 20 40 60 80 100 120 MB Vrbanski D n e v n a r a v e n P M 2. 5 (µ g / m 3 ) p o l e ti h Slika 4.13: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po letih. Letna mejna vrednost začne veljati januarja 2016. Med leti 2008 in 2016 se sprejemljivo preseganje mejne vrednosti zmanjšuje, kot je podano v tabeli 4.2. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana. S + je označena povprečna letna raven. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. 40 Poročilo kakovost zraka 2017 4.4 Epizode čezmerne onesnaženosti V letu 2017 je bila onesnaženost z delci PM10 v povprečju nižja kot leta 2016. Od enajstih merilnih mest na katerih je bilo preseženo dovoljeno število preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 v letu 2016, jih je bilo v letu 2017 le sedem: Ljubljana Center, Celje, Celje Gaji, Zagorje, Trbovlje, Murska Sobota Rakičan in Miklavž. Smo pa v letu 2017 na novo začeli izvajati meritve PM10 na petih merilnih mestih po Sloveniji in od tega je bilo na treh (Celje Mariborska, Ljubljana Gospodarsko Razstavišče in Ptuj) preseženo dovoljeno število preseganj mejne dnevne vrednosti. Do večine (87 %) preseganj je prišlo v zimskih mesecih leta 2017 (januar, februar in december), ko so prevladovali neugodni meteorološki pogoji. Izraziti temperaturni obrati povzročijo čezmerno onesnaženost zraka že pri manjši gostoti izpustov. Sledi podrobna analiza meteoroloških razmer v obdobjih povišanih ravni delcev PM10. V januarju je bilo precej stabilno in hladno vreme. Povprečna mesečna temperatura je bila nekaj stopinj pod dolgoletnim povprečjem. Pogosto so se pojavljali temperaturni obrati, ki so bili najbolj izraziti ob jasnem vremenu. Taka vremenska situacija, z izrazitimi in plitvimi temperaturnimi obrati, je povzročila visoke ravni delcev PM10. Največ 25 preseganj je bilo izmerjenih v Celju na Mariborski, 22 v Celju pri bolnici in v Novem mestu, 21 v Zagorju. Na ostalih merilnih mestih je bilo preseganj dnevne ravni delcev PM10 nekoliko manj. Na postaji Iskrba, ki predstavlja regionalno ozadje, je po več letih prišlo do preseganj mejne dnevne vrednosti. V severovzhodni Sloveniji je bil med 21. in 23. januarjem zaradi snežne odeje in delno jasnega vremena še bolj izrazit temperaturni obrat kot drugje po Sloveniji in zato so bile v tem delu države ravni delcev bistveno višje. 23.1.2017 je bila v Mariboru izmerjena najvišja dnevna vrednost PM10 (170 µg/m3). V februarju so bile najvišje ravni delcev PM10 izmerjene 1.2., med 8.2. in 16.2., ter med 20.2. in 23.2. Vmes so se ravni delcev znižale zaradi padavin in vetra, ki je premešalo ozračje. Visoke ravni delcev sredi meseca so bile posledica temperaturnega obrata. Prevladovali so šibki vetrovi, zato ni bilo izrazitejšega mešanja v nižjih plasteh ozračja. Tako je nastal nekoliko bolj izrazit obrat, ki je bil na vzhodu države še malo bolj izražen in zato so bile tam ravni delcev višje kot v osrednji in zahodni Sloveniji. Mejna dnevna raven delcev PM10 50 µg/m3 je bila v februarju presežena skoraj na vseh merilnih mestih, največkrat, 14-krat, na merilnem mestu Murska Sobota. Najvišja dnevna raven 195 µg/m3 je bila 1. februarja izmerjena v Novem mestu. Saharski prah je 22.2. in 23.2. oplazil zahodni in južni del Slovenije, zato so bile v teh dneh izmerjene visoke ravni delcev PM10 v Kopru in Novi Gorici. V decembru smo imeli dve malo daljši obdobji suhega vremena, vmes je bilo več dni s pada- vinami, kar je pozitivno vplivalo na onesnaženost zraka z delci. V obdobjih stabilnega vremena se je pojavljal temperaturni obrat, ki je povzročil da so se ravni delcev na večini merilnih mestih povišale in večkrat presegle mejno dnevno vrednost 50 µg/m3. Največ 11 preseganj mejne dnevne vrednosti je bilo v decembru zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti. V prvem delu meseca je bil temperaturni obrat najbolj izražen 6. decembra. Še bolj izrazit temperaturni obrat pa je bil od 22. do 25. decembra in v tem obdobju so bile ravni delcev skoraj po celi Sloveniji povišane. Najvišja dnevna vrednost 103 µg/m3 je bila 22.12. zabeležena na merilnem mestu Ljubljana Center. Poročilo kakovost zraka 2017 41 4.5 Kemijska in elementna sestava delcev V Evropi povprečno približno eno tretjino mase delcev PM10 in polovico mase delcev PM2,5 v zraku predstavlja vsota anorganskih ionov amonija, nitrata in sulfata (sekundarni anorganski aerosoli). Te spojine so posledica kemijskih reakcij v ozračju, ki vključujejo plinske predhodnike NH3, NOx in SOx. Druga glavna komponenta delcev so organske snovi, ki predstavljajo približno 30 % mase PM2,5 in 20 % mase PM10. V delcih PM2,5 smo na štirih merilnih mestih – Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor Center, Maribor Vrbanski plato in Iskrba spremljali vsebnost ionov (klorida, nitrata, sulfata, amonija, kalija, natrija, kalcija in magnezija) ter elementarnega in organskega ogljika. Rezultati so prikazani v tabeli 4.11. Ravni sekundarnih anorganskih aerosolov so bile v poletnih mesecih na vseh lokacijah primerljive, v zimskem obdobju pa so bile na merilnem mestu Iskrba približno 2-krat nižje. Podobna porazdelitev je značilna tudi za organski ogljik. Najmanjša razlika med poletnim in zimskim obdobjem je bila za to komponento izmerjena na Iskrbi. Na tem merilnem mestu pridejo poleti bolj do izraza naravni izpusti vegetacije, medtem ko je pozimi prispevek zaradi lokalnih antropogenih izpustov (ogrevanje, promet) bistveno manj pomemben kot v urbanem okolju. Ravni elementarnega ogljika so bile na vseh lokacijah približno dvakrat višje v zimskem obdobju. Tabela 4.11: Sestava delcev PM2,5 na lokacijah Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor Center, Maribor Vrbanski plato in Iskrba v letu 2017. oktober–marec april–september NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 8,3 2,4 LJ Biotehniška Organski ogljik [µgC/m3] 8,4 3,1 Elementarni ogljik [µgC/m3] 1,0 0,43 NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 8,2 2,2 Maribor Organski ogljik [µgC/m3] 8,2 3,4 Elementarni ogljik [µgC/m3] 1,4 0,8 NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 7,3 2,1 MB Vrbanski Organski ogljik [µgC/m3] 7,5 3,0 Elementarni ogljik [µgC/m3] 0,75 0,28 NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 3,4 2,4 Iskrba Organski ogljik [µgC/m3] 3,1 2,2 Elementarni ogljik [µgC/m3] 0,23 0,10 4.6 Preseganja mejnih vrednosti zaradi naravnih virov Uredba o kakovosti zunanjega zraka [6] določa, da lahko za namen ugotavljanja skladnosti z mejnimi vrednostmi, dnevne ravni delcev PM10 v zunanjem zraku zmanjšamo za ustrezno razliko, če se ugotovi, da je povišanje ravni delcev PM10 v zunanjem zraku povzročil naravni vir. Med naravne vire se šteje: vulkanski prah, saharski prah, gozdne požare ali aerosole iz morja. Navodilo Evropske komisije »Guidance on the quantification of the contribution of natural sources under the EU Air Quality Directive 2008/50/EC« pravi, da je v primeru ugotovitve prisotnosti saharskega prahu, potrebno na merilnem mestu, ki je tipa regionalno ozadje, določiti prispevek saharskega prahu. Ta prispevek se nato na postaji, kjer je bila izmerjena presežena mejna dnevna vrednost 50µg/m3, odšteje od izmerjene ravni PM10. V Sloveniji je edino merilno mesto, kjer spremljamo ozadje Iskrba pri Kočevski Reki. 42 Poročilo kakovost zraka 2017 V letu 2017 je bilo z globalnim fotokemičnim modelom, ki ga uporablja Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), zaznati tri večje prehode saharskega prahu čez Slovenijo: 22.2. in 23.2.2017 (slika 4.14) so bile v zahodni Sloveniji močno povišane ravni delcev PM10 (Koper 84 µg/m3 in 88 µg/m3, ter v Novi Gorici 81 µg/m3 in 68 µg/m3). Na Iskrbi v teh dneh nismo izmerili povišanih vrednosti PM10, zato prispevka Saharskega peska k povišanim ravnem v Kopru in Novi Gorici ne moremo odšteti. Slika 4.14: Modelski izračun ravni saharskega prahu nad Evropo za dan 22.2.2017. Ob koncu meseca aprila je od jugozahoda k nam dotekal zrak iznad severne Afrike, ki je prinesel nad naše kraje tudi saharski pesek (slika 4.15). Zaradi večje količine padavin, ki so sprale ozračje, se ravni delcev niso povišale. 4.8.2017 je bil nad Slovenijo prisoten saharski prah, zaradi katerega so bile na vseh merilnih mestih povišane ravni delcev PM10, ampak do preseganj mejne vrednosti ni prišlo na nobenem merilnem mestu DMKZ. Poročilo kakovost zraka 2017 43 Slika 4.15: Modelski izračun ravni saharskega prahu nad Evropo za dan 27.4.2017. 44 Poročilo kakovost zraka 2017 5. Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 5.1 Benzo(a)piren Benzo(a)piren je policiklična aromatska spojina s petimi obroči. Nastaja pri nepopolnem zgorevanju goriv, tako fosilnega izvora kakor tudi biomase. Glavni vir predstavljajo izpusti iz zastarelih malih kurilnih naprav gospodinjstev na trdna goriva, za katere je značilen slabši proces zgorevanja, slab energetski izkoristek ter visoki izpusti delcev in organskih spojin. Pomemben vir benzo(a)pirena je tudi promet. Benzo(a)piren je kancerogen. Prenatalna izpostavljenost je povezana z nizko porodno težo ter vpliva na kognitiven razvoj otrok. 5.1.1 Zahteve za kakovost zraka Ciljna vrednost za benzo(a)piren je predpisana v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [7]. Prikazana je v tabeli 5.1. Tabela 5.1: Ciljna vrednost za benzo(a)piren v ng/m3. Cilj Čas merjenja Vrednost Ciljna vrednost Zdravje Koledarsko leto 1 5.1.2 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih vrednosti benzo(a)pirena v letu 2017 je prikazan v tabeli 5.2 ter na slikah 5.1 in 5.2. Meritve smo izvajali na treh merilnih mestih – Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor Center in Iskrba. V letu 2017 so bile ravni benzo(a)pirena na vseh merilnih mestih predvsem zaradi bolj ugodnih vremenskih razmer novembra in decembra nižje kot leta 2016. Povprečna letna vrednost je na obeh najbolj obremenjenih merilnih mestih Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor Center dosegla ciljno vrednost. Na Iskrbi je bila povprečna letna vrednost po pričakovanjih najnižja. Na merilnih mestih Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor Center je velika razlika med najvišjo izmerjeno vrednostjo in mediano (slika 5.1). Ocenjujemo, da so te vrednosti posledica nepoznanih dogodkov povezanih z dejavnostjo v okolici obeh merilnih mest. Letni poteki ravni benzo(a)pirena (slika 5.2) kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v hladnejšem obdobju leta. Takrat so izpusti večji, dodatno pa so za hladno obdobje leta značilni tudi neugodni Poročilo kakovost zraka 2017 45 meteorološki pogoji (slaba prevetrenost, izraziti temperaturni obrati). Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje. Primerjava ravni benzo(a)pirena v obdobju od 2009 do 2017 kaže, da onesnaženost ostaja približno na istem nivoju (tabela 5.3 in slika 5.3). Tabela 5.2: Letna razpoložljivost z dnevnimi podatki (% pod) in povprečna letna raven (Cp) benzo(a)pirena v ng/m3. % pod. Cp LJ Biotehniška 49 1,0 Maribor 50 1,0 Iskrba 49 0,16 LJ B e ig ra d Is kr ba LJ B io te hn i ka M ar ib or 0 2 4 6 8 10 12 D ne vn a ra ve n Ba P (n g/ m 3 ) Slika 5.1: Porazdelitev dnevnih ravni benzo(a)pirena na merilnih mestih v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja letna raven, oba kvartila in mediana. Križci označujejo povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Tabela 5.3: Povprečna letna raven benzo(a)pirena (µg/m3) na različnih postajah po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Maribor 0,92 1,1 1,1 1,2 1,1 0,97 1,1 1,4 1,0 LJ Biotehniška 0,87 1,1 1,1 1,3 1,1 0,73 1,3 1,4 1,0 Iskrba 0,23 0,24 0,23 0,25 0,20 0,14 0,19 0,19 0,16 46 Poročilo kakovost zraka 2017 0 2 4 6 8 10 12 LJ Biotehni ka 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Maribor Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 Iskrba D n e v n a r a v e n B a P ( n g / m 3 ) Slika 5.2: Porazdelitev dnevnih ravni benzo(a)pirena na različnih postajah po mesecih v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana za posamezen mesec. Slika 5.3: Porazdelitev povprečnih letnih ravni benzo(a)pirena na različnih postajah po letih. Poročilo kakovost zraka 2017 47 5.2 Težke kovine Izpusti arzena (As), kadmija (Cd), svinca (Pb) in niklja (Ni) so posledica aktivnosti več industrijskih dejavnosti in zgorevanja premoga. Čeprav so v ozračju njihove ravni nizke, pa prispevajo k depoziciji in zato so ponekod povišane vsebnosti tako v zemlji in sedimentih kot tudi v organizmih. Težke kovine v okolju ostajajo, nekatere se v živih organizmih akumulirajo in lahko tako predstavljajo grožnjo za človekovo zdravje (npr. kopičenje težkih kovin preko prehranske verige v ribah). Arzen v ozračju je posledica tako naravnih kot antropogenih virov. Med pomembnejše antropo- gene vire spadajo izpusti topilnic, izgorevanje goriv in uporaba pesticidov. Toksičnost arzena je zelo odvisna od kemijske zvrsti. Precej bolj toksičen je anorgansko vezan arzen. Povezujejo ga s povečanim tveganjem za razvoj raka kože in pljuč. Najpomembnejše izpuste kadmija predstavlja proizvodnja barvnih kovin in železa ter jekla, izgorevanje fosilnih goriv v stacionarnih virih, sežiganje odpadkov in proizvodnja cementa. Ne- zanemarljiv vir pa predstavlja tudi gnojenje, tako z mineralnimi kot organskimi gnojili. Nevaren je predvsem kostem in ledvicam, poveča pa tudi tveganje za pljučnega raka. Antropogeni viri svinca na globalni ravni so rezultat zgorevanja fosilnih goriv v prometu, pro- izvodnje cementa, sežiganja odpadkov, proizvodnje barvnih kovin, železa ter jekla. V Evropi so se izpusti iz prometa zaradi obvezne uporabe katalizatorjev v novih avtomobilih in s tem omejitve uporabe osvinčenega bencina po letu 2001 precej znižali. Svinec spada med kovine, ki imajo toksičen vpliv na možgane. Poleg možganov in živčevja se kopiči tudi v ledvicah, jetrih in kosteh. Nikelj se pojavlja v zemlji, vodi in ekosistemih. Pomembni naravni viri so povezani z resuspenzijo zemlje in vulkanskimi izbruhi. Glavni antropogeni vir predstavlja zgorevanje naftnih derivatov. Dodatni izpusti pa nastajajo še pri pridobivanju niklja, sežiganju odpadkov in odpadnega blata, proizvodnji jekla, elektronski industriji in zgorevanju premoga. Nikelj je v manjših količinah za organizme potrebna kovina, pri višjih vrednostih pa povzroča povišano dovzetnost za nastanek raka pljuč, nosu in prostate. Poleg tega povzroča alergične reakcije na koži, motnje hormonske regulacije ter negativno vpliva na respiratorni in imunski sistem. Najbolj izražene so alergične reakcije, saj naj bi bilo približno 10–20 % populacije občutljive na nikelj. 5.2.1 Izpusti Letni izpusti kadmija (Cd) so v Sloveniji leta 2016 znašali 0,6 ton. V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za 21 % (slika 5.4). Največji delež k skupnim izpustom Cd je v letu 2016 prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (44 %, slika 5.5). Letni izpusti svinca (Pb) so v Sloveniji leta 2016 znašali 7,0 ton. V obdobju 1990-2016 so se zmanjšali za 98 %, predvsem zaradi opustitve osvinčenih motornih bencinov (slika 5.6). Največji delež k skupnim izpustom Pb je prispeval cestni promet (48 %, slika 5.7). Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [26]. Skupne državne vrednosti izpustov kadmija in svinca ne presegajo vrednosti iz izhodiščnega leta 1990. 48 Poročilo kakovost zraka 2017 Slika 5.4: Letni izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji. Slika 5.5: Izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji v letu 2016. Poročilo kakovost zraka 2017 49 Slika 5.6: Letni izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji. Slika 5.7: Izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji v letu 2016. 50 Poročilo kakovost zraka 2017 5.2.2 Zahteve za kakovost zraka Ciljne vrednosti za nikelj, arzen in kadmij so predpisane v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [7], mejna vrednost za svinec je predpisana v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6]. Predpisane vrednosti so podane v tabeli 5.4. Tabela 5.4: Mejna vrednost za svinec ter ciljne vrednosti za arzen, kadmij in nikelj. Cilj Čas povprečenja Vrednost v ng/m3 Arzen zdravje koledarsko leto 6 Kadmij zdravje koledarsko leto 5 Nikelj zdravje koledarsko leto 20 Svinec zdravje koledarsko leto 500 5.2.3 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih povprečnih dnevnih vrednosti težkih kovin v letu 2017 je prikazan v tabeli 5.5 ter na slikah 5.8 do 5.11. Meritve svinca, kadmija, arzena in niklja smo izvajali na petih merilnih mestih – Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor, Žerjav, Iskrba in Celje. Povprečne letne ravni niklja, arzena, kadmija in svinca so bile v letu 2017 na vseh merilnih mestih nižje od zahtev za kakovost zraka. Najvišje ravni svinca, kadmija in arzena so bile izmerjene v Žerjavu, najvišje vrednosti niklja pa na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta. Na vseh lokacijah opažamo, da najvišje izmerjene vrednosti precej odstopajo od povprečnih vrednosti in median. Ocenjujemo, da so te vrednosti posledica nepoznanih dogodkov povezanih z dejavnostjo v okolici obeh merilnih mest. Letni poteki ravni težkih kovin kažejo, da so vrednosti najvišje v hladnejšem obdobju leta (slike 5.12 do 5.15). Takrat so izpusti večji, dodatno pa so za hladno obdobje leta značilni tudi neugodni meteorološki pogoji za razredčevanje izpustov. Zimski maksimumi so manj izraziti na merilnem mestu Žerjav, kjer so povišani nivoji svinca povezani z delovanjem okoliške industrije. Obenem ni mogoče izključiti resuspenzije svinca iz kontaminirane zemlje. Primerjava ravni težkih kovin v obdobju od 2009 do 2017 kaže, da obremenjenost ostaja približno na istem nivoju (tabele 5.6 do 5.9 in slike 5.16 do 5.19). Tabela 5.5: Letna pokritost s podatki (% pod) in povprečna raven težkih kovin (Cp) v ng/m3 v letu 2017. % pod Arzen Nikelj Kadmij Svinec Maribor 52 0,48 1,8 0,17 7,5 LJ Biotehniška 50 0,44 2,8 0,19 5,8 Iskrba 49 0,26 0,78 0,07 1,8 Celje 51 0,55 1,6 0,38 7,6 Žerjav 52 1,3 1,1 1,9 320 Poročilo kakovost zraka 2017 51 Tabela 5.6: Povprečna letna raven niklja v ng/m3 . 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Žerjav 1,7 1,8 2,4 2,4 2,8 1,9 2,7 1,2 1,1 Maribor 2,4 3,0 3,2 3,8 3,4 2,0 1,6 1,6 1,8 LJ Biotehniška 5,2 4,5 7,2 5,7 6,5 3,3 3,6 2,6 2,8 Iskrba 2,6 1,8 2,3 2,4 2,3 1,0 0,88 0,83 0,78 Tabela 5.7: Povprečna letna raven svinca v ng/m3 . 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Žerjav 293 254 300 252 384 329 338 351 320 Maribor 9,7 11,7 11,5 10,5 10,6 25,0 11,1 7,0 7,5 LJ Biotehniška 8,3 8,3 10,8 7,4 6,6 5,6 7,1 6,1 5,8 Iskrba 3,3 3,3 3,6 2,9 2,1 2,3 2,0 1,6 1,8 Tabela 5.8: Povprečna letna raven arzena v ng/m3 . 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Žerjav 2,7 2,2 1,9 2,0 1,7 1,9 2,1 1,9 1,3 Maribor 0,61 0,80 0,76 0,66 0,48 0,61 0,58 0,44 0,48 LJ Biotehniška 0,47 0,48 0,58 0,56 0,65 0,42 0,50 0,40 0,44 Iskrba 0,40 0,33 0,45 0,38 0,29 0,30 0,31 0,23 0,26 Tabela 5.9: Povprečna letna raven kadmija v ng/m3 . 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Žerjav 2,6 4,4 2,5 1,5 2,5 2,7 4,9 5,7 1,9 Maribor 0,27 0,31 0,55 0,24 0,24 0,22 0,20 0,19 0,17 LJ Biotehniška 0,22 0,26 0,47 0,25 0,28 0,22 0,23 0,22 0,19 Iskrba 0,10 0,11 0,26 0,11 0,08 0,09 0,08 0,07 0,07 LJ B e ig ra d Is kr ba LJ B io te hn i ka M ar ib or Ce lje er ja v 0 2 4 6 8 D ne vn a ra ve n As (n g/ m 3 ) Slika 5.8: Porazdelitev dnevne ravni arzena na petih merilnih mestih v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. 52 Poročilo kakovost zraka 2017 Is kr ba LJ B e ig ra d M ar ib or LJ B io te hn i ka Ce lje er ja v 0 5 10 15 20 D ne vn a ra ve n Cd (n g/ m 3 ) Slika 5.9: Porazdelitev dnevne ravni kadmija na petih merilnih mestih v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. LJ B e ig ra d er ja v Is kr ba Ce lje M ar ib or LJ B io te hn i ka 0 10 20 30 40 D ne vn a ra ve n N i ( ng /m 3 ) Slika 5.10: Porazdelitev dnevne ravni niklja na petih merilnih mestih v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2017 53 Is kr ba LJ B e ig ra d LJ B io te hn i ka M ar ib or Ce lje er ja v 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 D ne vn a ra ve n Pb (n g/ m 3 ) Slika 5.11: Porazdelitev dnevne ravni svinca na petih merilnih mestih v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. 54 Poročilo kakovost zraka 2017 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 LJ Biotehni ka 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Maribor 0 1 2 3 4 5 6 erjav 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 1 2 3 4 5 Celje D n e v n a r a v e n A s (n g / m 3 ) Slika 5.12: Porazdelitev dnevne ravni arzena na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. Poročilo kakovost zraka 2017 55 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 LJ Biotehni ka 0.0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 Maribor 0 5 10 15 20 erjav 0.00 0.05 0.10 0.15 0.20 0.25 0.30 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 Celje D n e v n a r a v e n C d ( n g / m 3 ) Slika 5.13: Porazdelitev dnevne ravni kadmija na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. 56 Poročilo kakovost zraka 2017 0 5 10 15 20 25 30 35 LJ Biotehni ka 0 2 4 6 8 10 12 Maribor 0 1 2 3 4 5 6 erjav 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 5 10 15 20 Celje D n e v n a r a v e n N i (n g / m 3 ) Slika 5.14: Porazdelitev dnevne ravni niklja na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. Poročilo kakovost zraka 2017 57 0 5 10 15 20 25 30 35 40 LJ Biotehni ka 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Maribor 0 200 400 600 800 1000 1200 erjav 0 5 10 15 20 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Celje D n e v n a r a v e n P b ( n g / m 3 ) Slika 5.15: Porazdelitev dnevne ravni svinca na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. Slika 5.16: Porazdelitev povprečnih letnih ravni arzena po letih. 58 Poročilo kakovost zraka 2017 Slika 5.17: Porazdelitev povprečnih letnih ravni kadmija po letih. Slika 5.18: Porazdelitev povprečnih letnih ravni niklja po letih. Slika 5.19: Porazdelitev povprečnih letnih ravni svinca po letih. Poročilo kakovost zraka 2017 59 60 Poročilo kakovost zraka 2017 6. Ozon Molekula ozona je sestavljena iz treh atomov kisika. Zaradi nestabilne strukture je ozon močno reaktiven plin in zato v prevelikih ravneh škodljiv. V ozračju sta dve plasti z večjo vsebnostjo ozona: • Stratosferski ozon se nahaja na višini okoli 20 km nad tlemi. Ta plast absorbira večino ultravijoličnih žarkov v sončni svetlobi in s tem ščiti živjenje na Zemlji. • Troposferski ozon se nahaja v plasti od tal do nekaj kilometrov nad zemeljskim površjem. Previsoke ravni negativno vplivajo na zdravje ljudi, škodujejo pa tudi rastlinam in živalim. Ozon je sekundarno onesnaževalo, zato v prizemni plasti zraka ni njegovih neposrednih izpustov. Ker so kompleksne reakcije, ki vodijo do nastanka ozona intenzivnejše ob visoki temperaturi in močnem sončnem obsevanju, je onesnaženost zraka z ozonom največja poleti. Snovem, iz katerih nastaja ozon, pravimo predhodniki ozona in obsegajo dušikove okside, ogljikov monoksid, atmosferski metan ter nemetanske hlapne organske spojine (npr. etan, propan, butan, pentan, izopren, heksan, benzen, toluen, ksilen, trimetilbenzen,. . . ). Dušikovi oksidi so predvsem posledica izpustov iz prometa (motorji z notranjim izgorevanjem) in energetike. Hlapne organske snovi pa prispevajo izpusti povezani s prometom, industrijo in obrtjo, distribucijo motornih goriv, kurjenjem biomase in uporabo topil v gospodinjstvih. Na prometnih merilnih mestih so ravni ozona nižje, ker le-ta hitro reagira z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov in razpade nazaj v običajni dvoatomni kisik tako, da odda atom kisika molekuli dušikovega monoksida. Kraji z naraščajočo nadmorsko višino in odprtim reliefom imajo vse bolj značilnosti prostega ozračja, kjer je na eni strani manjši neposredni vpliv izpustov predhodnikov ozona, na drugi strani pa je močnejše sevanje sonca. Povprečne letne ravni ozona so zato v višjih predelih Slovenije praviloma višje kot v nižjih predelih. Vpliv temperature in sončnega sevanja na ravni ozona se kaže tudi v nižjih maksimalnih ravneh ozona v celinskem delu Slovenije v primerjavi s Primorsko. 6.1 Zahteve za kakovost zraka V tabeli 6.1 so prikazane predpisane ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti iz Uredbe o kakovosti zunanjega zraka [6] in WHO smernice. Za varovanje zdravja je predpisana ciljna maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost. Ta vrednost glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka znaša 120µg/m3 in je lahko presežena največ 25-krat v koledarskem letu, pri čemer se za izračun upošteva povprečje zadnjih treh let. Dolgoročno naravnana ciljna vrednost je enaka, le da ne Poročilo kakovost zraka 2017 61 predvideva preseganj predpisane vrednosti. Smernice WHO so strožje, saj je predlagana vrednost nižja (100µg/m3), preseganja te vrednosti pa niso dovoljena. Zaradi vpliva na zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti sta predpisani tudi 1-urna opozorilna (180µg/m3) in alarmna vrednost (240µg/m3), zaradi negativnega vpliva ozona na vegetacijo pa tudi ciljna vrednost in dolgoročni cilj za varstvo rastlin. Tabela 6.1: Ciljne, opozorilna in alarmna vrednost za ozon ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Mejna ali ciljna vrednost Dovoljeno število preseganj WHO Ciljna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 120µg/m3 25 dni v triletnem povprečju 100µg/m3 Ciljna vrednost Vegetacija AOT40 akumulirana od maja do julija 18000µg/m3 ·h povprečje petih let Dolgoročna ciljna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 120µg/m3 Dolgoročna ciljna vrednost Vegetacija AOT40 akumulirana od maja do julija 6000µg/m3 ·h Opozorilna vrednost Zdravje 1 ura 180µg/m3 Alarmna vrednost Zdravje 1 ura 240µg/m3 AOT40 vrednost je izražena v (µg/m3) ·ure in pomeni vsoto razlik med urnimi ravnmi večjimi od 80µg/m3 in ravnjo 80µg/m3 v danem času z upoštevanjem enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem času (CET). 6.2 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih ravni in število preseženih ciljnih, opozorilnih in alarmnih vrednosti v letu 2017 je podan v tabelah 6.2–6.6 ter na slikah 6.1 in 6.3. Po letu 2016, ko nismo zabeležili nobenega preseganja opozorilne vrednosti za ozon, so bile v letu 2017 opozorilne vrednosti zopet presežene. Poletje 2017 je bilo na večini merilnih mest v državi med štirimi najtoplejšimi doslej. K nadpovprečno visoki poletni temperaturi so prispevali vsi trije poletni meseci, še najmanj je dolgoletno povprečje presegel julij. Skoraj vsa preseganja opozorilne vrednosti za ozon so bila zabeležena v dveh krajših obodobjih, in sicer 22.6. in 23.6.2017 ter od 2.8. do 4.8.2017. Alarmna vrednost ni bila presežena že deset let. Primerjava med merilnimi mesti kaže, da so bile višje ravni ozona izmerjene na Primorskem, najnižje pa na merilnih mestih izpostavljenih izpustom iz prometa. Med takimi merilnimi mesti sta v merilni mreži DMKZ predvsem Nova Gorica in Zagorje. Najvišji urni vrednosti sta bili izmerjeni v Kopru, 216µg/m3, in na Otlici, 210µg/m3 (slika 6.1). Najvišje povprečne letne vrednosti so izmerjene na višjeležečih merilnih mestih. Najvišja raven v letu 2017 95µg/m3, je bila kot že vsa leta doslej izmerjena na Krvavcu. Maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost je bila presežena na vseh merilnih mestih in skoraj povsod je bilo preseganj več kot 25. Visoke ravni ozona so bile izmerjene le v topli polovici leta v obdobju med marcem in avgustom, kar je razvidno iz tabel 6.3–6.6 in slike 6.3. September 2017 je zaznamovalo razmeroma hladno vreme, kar je bistveno vplivalo tudi na izrazit padec ravni ozona. Za varovanje rastlin je predpisana ciljna vrednost AOT40. Ta vrednost je bila v letu 2017 presežena na vseh merilnih mestih v DMKZ, ki jih štejemo k merilnim mestom zunaj pozidanih 62 Poročilo kakovost zraka 2017 Tabela 6.2: Raven ozona v zunanjem zraku (µg/m3) v letu 2017. Prikazana je razpoložljivost podatkov (% pod), povprečna letna raven (Cp), maksimalna urna in maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost (max), število preseganj opozorilne (>OV) in alarmne vrednosti (>AV), število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti, AOT40 ter WHO smernice. varovanje zdravja varovanje rastlin Leto 1 ura 8 ur maj–julij 8 ur Merilno mesto %pod Cp max >OV >AV max >CV AOT40 WHO Merilna mreža DMKZ LJ Bežigrad 99 49 191 6 0 173 51 25787 102 MB Vrbanski 99 56 170 0 0 156 31 22828 94 Celje 97 46 178 0 0 166 29 20411 83 MS Rakičan 99 53 161 0 0 149 34 24148 98 Nova Gorica 100 50 187 4 0 172 51 28519 97 Trbovlje 91 44 185 4 0 181 28 20498 74 Zagorje 100 41 168 0 0 158 14 14091 53 Hrastnik 99 52 183 1 0 175 33 22004 86 Koper 97 73 216 5 0 184 61 36198 128 Otlica 99 84 210 15 0 188 61 33234 123 Iskrba 97 59 169 0 0 158 42 25875 129 Krvavec 100 95 181 1 0 162 68 30033 183 Dopolnilna merilna mreža TE-TOL Vnajnarje 96 69 166 0 0 158 31 15551 / TE Šostanj Zavodnje 98 73 169 0 0 160 22 14364 / Velenje 99 49 167 0 0 146 17 16659 / TE Brestanica Sv. Mohor 99 68 181 1 0 166 26 16744 / MO Maribor Pohorje 98 74 149 0 0 140 23 16946 / območij (Murska Sobota Rakičan, Iskrba, Krvavec, Otlica). Na merilnih mestih dopolnilne mreže vrednosti AOT40 niso bile presežene. Poročilo kakovost zraka 2017 63 Za go rje Tr bo vl je Ce lje LJ B e ig ra d N ov a G or ic a H ra st ni k M S Ra ki an M B Vr ba ns ki Is kr ba Ko pe r O tli ca Kr va ve c 0 50 100 150 200 250 300 U rn a ra ve n O 3 (µ g/ m 3 ) Opozorilna urna vrednost Alarmna urna vrednost Slika 6.1: Porazdelitev urnih ravni O3 na merilnih mestih DMKZ v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Znak + prikazuje letno povprečje. Zaradi vpliva sončnega obsevanja in temperature zraka na kemijske reakcije, pri katerih nastaja ozon, so ravni tega onesnaževala poleti precej višje kot pozimi (tabele 6.3 – 6.6, slika 6.3). Na sliki 6.3 so prikazane mesečne statistične vrednosti za več merilnih mest skupaj, ločeno za urbano in ruralno okolje. Letni potek je podoben za obe skupini, le da so vrednosti višje na večinoma višje ležečih ruralnih merilnih mestih. Za ozon je značilen izrazit dnevni hod, ki je za izbrana merilna mesta prikazan na sliki 6.2. Na merilnih mestih v nižinah nastopi izrazit maksimum ravni med 13. in 17. uro, ko je sončno obsevanje močno in so temperature zraka najvišje. Najnižje ravni so zaznane v času jutranje prometne konice, ko ozon reagira z dušikovimi oksidi iz prometa. Na višje ležečih odprtih legah (Krvavec, Otlica) je dnevni hod precej manj izrazit. Na teh območjih je manj možnosti za reakcije z drugimi snovmi (npr. svežimi izpusti iz prometa) ter površinami kot je to v primeru merilnih mest v nižjih in bolj urbanih predelih. Povprečne letne ravni ozona ne kažejo opaznih trendov v zadnjih letih. Razlike med posame- znimi leti so posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona zaradi močnejšega sončnega obsevanja in višjih temperatur ugodnejši kot pozimi. Po visokih povprečnih letnih vrednostih izstopa predvsem leto 2003. To leto izstopa tudi po velikem številu preseganj ciljne 8-urne vrednosti. Po drugi strani je za leti 2014 in 2016 značilno manjše število preseganj ciljne 8-urne vrednosti, v teh dveh letih ni bilo zabeleženega nobenega preseganja opozorilne vrednosti. Leto 2017 je bilo med toplejšimi, zato je bilo tudi več preseganj opozorilne in 8-urne vrednosti. Podatki o povprečnih letnih ravneh ozona za posamezna merilna mesta in število preseganj ciljne 8-urne vrednosti so podani v tabelah 6.7–6.9, v tabeli 6.10 je prikazano število preseganj opozorilne vrednosti. Na slikah 6.4 in 6.5 so prikazane statistične vrednosti za 64 Poročilo kakovost zraka 2017 vsa merilna mesta DMKZ skupaj po posameznih letih. Tabela 6.3: Povprečna mesečna raven ozona (µg/m3) v letu 2017. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 28 35 53 67 71 78 76 72 37 28 21 19 MB Vrbanski 40 39 64 70 76 80 78 76 46 39 28 35 Celje 25 35 47 59 65 72 72 61 36 28 24 24 MS Rakičan 45 45 60 69 73 74 73 67 45 29 26 29 Nova Gorica 34 31 51 62 66 79 79 77 43 30 25 19 Trbovlje 32 35 57 59 62 67 66 59 28 28 27 25 Zagorje 28 31 45 52 55 65 63 57 30 22 23 22 Hrastnik 40 44 61 65 66 73 74 69 38 38 32 31 Koper 58 51 76 87 89 102 100 96 71 61 46 38 Otlica 67 65 91 96 94 108 102 103 73 78 65 63 Iskrba 61 63 70 73 62 68 69 64 46 39 44 41 Krvavec 88 88 101 105 109 113 106 109 86 84 76 75 Vnajnarje 56 57 79 79 82 88 88 94 63 64 44 35 Zavodnje 56 54 79 81 87 86 86 98 69 71 52 57 Velenje 35 38 56 67 67 70 72 64 36 30 23 26 Kovk 69 70 97 94 101 / / / / / / / Sv. Mohor 52 56 78 76 76 87 89 86 61 63 47 44 Pohorje 61 62 80 80 92 96 90 93 64 65 50 56 Tabela 6.4: Maksimalna urna raven ozona (µg/m3) po mesecih v letu 2017. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 81 101 142 136 145 191 165 188 121 113 87 82 MB Vrbanski 94 98 119 138 149 161 151 170 109 101 83 89 Celje 86 105 139 133 141 178 164 169 114 117 88 83 MS Rakičan 118 101 122 139 140 159 157 161 113 100 84 80 Nova Gorica 82 98 134 130 143 178 181 187 118 100 84 78 Trbovlje 80 98 131 131 142 185 165 178 127 106 77 78 Zagorje 78 96 125 122 126 168 153 164 108 97 74 76 Hrastnik 87 101 141 133 136 183 163 179 122 116 85 85 Koper 89 106 132 134 152 216 179 162 137 117 90 82 Otlica 89 99 153 145 155 210 177 183 130 138 92 89 Iskrba 98 120 150 136 131 156 169 159 120 128 96 92 Krvavec 111 128 152 153 155 175 164 181 120 118 95 94 Vnajnarje 82 93 131 120 130 166 146 166 130 120 83 75 Zavodnje 84 97 128 127 129 152 138 169 120 118 89 85 Velenje 88 104 138 131 130 162 155 167 93 101 80 89 Kovk 109 113 147 143 142 / / / / / / / Sv. Mohor 83 99 141 141 128 170 152 181 131 122 91 91 Pohorje 91 103 115 115 140 146 146 149 115 103 80 82 Poročilo kakovost zraka 2017 65 Tabela 6.5: Število prekoračitev urne opozorilne ravni (180µg/m3) ozona v letu 2017. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 0 0 0 0 0 3 0 3 0 0 0 0 MB Vrbanski 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 MS Rakičan 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Nova Gorica 0 0 0 0 0 0 1 3 0 0 0 0 Trbovlje 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hrastnik 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 Koper 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 Otlica 0 0 0 0 0 13 0 2 0 0 0 0 Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Krvavec 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Vnajnarje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zavodnje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Velenje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kovk 0 0 0 0 0 / / / / / / / Sv. Mohor 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Pohorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tabela 6.6: Število prekoračitev 8-urne ciljne ravni (120µg/m3) ozona v letu 2017. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 0 0 3 3 6 12 14 13 0 0 0 0 MB Vrbanski 0 0 0 3 3 10 6 9 0 0 0 0 Celje 0 0 1 3 4 7 9 5 0 0 0 0 MS Rakičan 0 0 0 4 3 9 9 9 0 0 0 0 Nova Gorica 0 0 0 1 8 13 15 14 0 0 0 0 Trbovlje 0 0 0 3 4 7 8 6 0 0 0 0 Zagorje 0 0 0 0 0 5 5 4 0 0 0 0 Hrastnik 0 0 2 3 4 8 8 8 0 0 0 0 Koper 0 0 1 3 9 18 15 13 2 0 0 0 Otlica 0 0 5 6 8 13 17 10 0 2 0 0 Iskrba 0 0 4 3 3 10 10 11 0 1 0 0 Krvavec 0 1 5 6 11 15 13 17 0 0 0 0 Vnajnarje 0 0 3 1 1 6 4 15 1 0 0 0 Zavodnje 0 0 1 0 0 5 1 14 1 0 0 0 Velenje 0 0 0 3 2 5 3 4 0 0 0 0 Kovk 0 0 5 4 10 / / / / / / / Sv. Mohor 0 0 2 0 1 6 6 8 3 0 0 0 Pohorje 0 0 0 0 3 7 2 10 1 0 0 0 66 Poročilo kakovost zraka 2017 0:0 0 1:0 0 2:0 0 3:0 0 4:0 0 5:0 0 6:0 0 7:0 0 8:0 0 9:0 0 10 :00 11 :00 12 :00 13 :00 14 :00 15 :00 16 :00 17 :00 18 :00 19 :00 20 :00 21 :00 22 :00 23 :00 0 20 40 60 80 100 120 P o v p re n a u rn a r a v e n O 3 ( µ g /m 3 ) v d n e v u LJ Be igrad Zagorje Koper Krvavec Slika 6.2: Povprečni dnevni potek ravni O3 na izbranih merilnih mestih med aprilom in septembrom 2017. 0 20 40 60 80 100 120 140 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 20 40 60 80 100 120 140 Ruralno okolje R a v e n O 3 ( µ g /m 3 ) p o m e se ci h Slika 6.3: Porazdelitev povprečne dnevne ravni O3 po mesecih na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2017. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Poročilo kakovost zraka 2017 67 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 0 20 40 60 80 100 120 Le tn a r a v e n O 3 (µ g / m 3 ) Slika 6.4: Porazdelitev povprečne letne ravni O3 na vseh merilnih mestih za posamezna leta. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 0 20 40 60 80 100 120 140 160 te v ilo p re se g a n j 8 -u rn e c ilj n e v re d n o st i Slika 6.5: Porazdelitev preseganj 8-urne ciljne vrednosti za ozon na merilnih mestih DMKZ za posamezna leta. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. 68 Poročilo kakovost zraka 2017 Ta be la 6. 7: Po vp re čn a le tn a ra ve n oz on a (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 19 92 -2 01 7. 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 K rv av ec 89 83 83 89 99 98 10 0 99 99 98 96 10 3 95 98 10 0 96 95 96 97 95 99 10 0 92 99 91 95 Is kr ba / / / / / / / / 61 58 53 60 54 56 60 54 50 53 55 51 * 56 52 52 51 50 59 O tli ca / / / / / / / / / / / / / / 95 88 82 83 83 80 87 88 * 78 83 78 84 LJ B ež ig ra d 40 38 34 27 36 40 40 36 42 44 41 48 42 44 45 42 42 40 41 43 46 46 38 43 39 49 M ar ib or / / / / / / / / 36 33 37 44 34 35 39 37 37 39 40 37 43 25 * / / / / C el je / / / / / / / / 41 44 46 50 38 43 45 42 41 39 42 45 49 46 42 42 39 46 Tr bo vl je / / / / / / / / 37 / 40 48 35 37 41 38 33 40 42 41 46 43 39 42 36 44 H ra st ni k / / / / / / / / 46 37 46 52 43 35 50 44 41 42 48 47 51 48 45 47 41 52 Za go rje / / / / / / / / / / 34 41 32 44 39 36 30 30 36 41 43 42 36 39 36 41 M S R ak ič an / / / / / / / / 46 54 52 58 48 50 50 47 45 45 51 52 55 53 45 46 48 53 N ov a G or ic a / / / / / / / / / / 45 58 47 48 50 47 43 44 46 53 57 53 46 52 46 50 K op er / / / / / / / / / / / / / / 74 66 67 69 68 72 74 73 69 74 67 73 Za vo dn je 79 73 73 71 66 72 72 64 58 75 66 78 64 75 76 71 65 72 73 77 78 75 70 77 72 73 Ve le nj e / / / / / / / / 38 40 54 55 43 46 54 51 42 49 51 80 52 51 46 46 43 49 K ov k 70 68 69 75 69 68 61 70 76 71 65 78 69 72 72 67 61 68 71 74 76 67 80 87 75 / S v. M oh or / / / / / / / / / / / / 57 68 66 64 59 54 54 48 67 75 67 70 54 68 V na jn ar je / / / / / / / / 77 63 67 73 67 68 76 70 60 74 73 74 82 86 * 76 74 66 69 M B V rb an sk i / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 49 55 49 56 M B Po ho rje / / / / / / / / 86 / / 88 76 79 82 76 74 74 71 71 80 76 72 81 72 74 * Po da tk is o za ra di pr ev el ik eg a iz pa da po da tk ov in fo rm at iv ne ga zn ač aj a. Poročilo kakovost zraka 2017 69 Tabela 6.8: Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v posameznem letu za obdobje 2002–2017. 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 LJ Bežigrad 23 73 31 36 45 42 19 26 20 44 47 29 7 42 13 51 MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 7 53 7 31 Celje 29 75 17 43 38 32 15 20 22 39 39 21 10 29 7 29 MS Rakičan 36 99 15 31 26 33 9 15 22 44 47 26 9 31 7 34 Nova Gorica 34 101 42 41 55 47 24 31 41 66 65 48 31 65 34 51 Trbovlje 9 61 4 13 32 15 6 23 21 23 23 11 10 22 5 28 Zagorje 4 34 5 11 19 11 1 0 11 15 13 13 1 14 1 14 Hrastnik 20 60 14 21 39 26 13 21 31 36 36 24 15 33 5 33 Koper / / / 42 72 51 58 57 56 81 62 64 42 79 51 61 Otlica / / / / 85 98 50 67 54 76 73 59* 31 55 31 61 Iskrba 23 82 36 58 65 61 32 48 36 35 54 33 24 37 14 42 Krvavec 89 143 69 84 84 107 63 88 82 76 102 114 58 91 57 68 Maribor 4 18 1 0 7 3 0 4 3 0* 5 0* / / / / * Podatki so zaradi prevelikega izpada podatkov informativnega značaja. Tabela 6.9: Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v drsečem povprečju treh let za obdobje 2002–2017. Prekoračitve predpisane vrednosti so označene odebeljeno. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 LJ Bežigrad 42 47 37 41 35 29 22 30 37 40 28 26 21 35 MB Vrbanski / / / / / / / / / / / 24 22 30 Celje 40 45 33 38 28 22 19 27 33 33 23 20 15 22 MS Rakičan 50 48 24 30 23 19 15 27 38 39 27 22 16 24 Nova Gorica 59 61 46 48 42 34 32 46 57 60 48 48 43 50 Trbovlje 25 26 16 20 18 15 17 22 22 19 15 14 12 18 Zagorje 14 17 12 14 10 4 4 9 13 14 9 9 5 10 Hrastnik 31 32 25 29 26 20 22 29 34 32 25 24 18 24 Koper / / / 55 60 55 57 65 66 69 56 62 57 64 Otlica / / / / 78 72 57 66 68 69* 54* 48* 39 49 Iskrba 47 59 53 61 53 47 39 40 42 41 37 31 25 31 Krvavec 100 99 79 92 85 86 78 82 87 97 91 88 69 72 Maribor 8 6 3 3 3 2 2 2* 3 / / / / / * Podatki so zaradi prevelikega izpada podatkov informativnega značaja. Tabela 6.10: Število preseganj opozorilne vrednosti (180 µg/m3) za obdobje 2002–2017. 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 LJ Bežigrad 4 18 4 11 9 7 0 0 0 0 3 1 0 0 0 6 Maribor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 / / / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 0 0 0 0 Celje 0 2 0 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 MS Rakičan 0 6 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Nova Gorica 26 100 25 31 33 18 0 0 0 2 18 20 0 6 0 4 Trbovlje 0 6 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 4 Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hrastnik 0 1 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 Koper / / / 16 36 9 0 3 2 4 13 22 0 9 0 5 Otlica / / / / 67 43 5 2 3 1 12 33* 0 0 0 15 Iskrba 0 11 1 0 1 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Krvavec 0 8 7 7 23 18 0 0 14 0 10 6 0 1 0 1 * Podatki so zaradi prevelikega izpada podatkov informativnega značaja. 70 Poročilo kakovost zraka 2017 6.3 Epizode čezmerne onesnaženosti V letu 2017 smo zabeležili preseganje opozorilne urne vrednosti v dveh krajših obdobjih, in sicer 22.6. in 23.6.2017 ter od 2.8. do 4.8.2017. Nad našimi kraji je v obeh obdobjih prevladovalo območje visokega zračnega tlaka z zelo toplim in razmeroma suhim zrakom v višinah z vetrom iz zahodnih oziroma jugozahodnih smeri, ki je k nam prinesel onesnažen zrak iz Italije. V začetku poletja je sonce najvišje na obzorju in je zelo močno, kar ugodno vpliva na nastanek ozona. Izmerjene ravni ozona so lahko ob ugodni vremenski situaciji, z zahodnim vetrom, zelo visoke. 22.6. in 23.6. so bila tako večkrat zabeležena preseganja opozorilne vrednosti na Otlici in v Kopru, kjer je bila izmerjena najvišja raven 216 µg/m3. Do preseganj je prišlo tudi v Ljubljani, Trbovljah in Hrastniku. Tudi avgusta je bila vremenska situacija podobna, bilo je zelo vroče, temperature so se dvignile celo do 40◦C. Preseganja so bila zabeležena na Otlici, v Novi Gorici, na Krvavcu in v Ljubljani. Najvišja raven ozona je bila ta dan izmerjena v Ljubljani, in sicer 188 µg/m3. Modelski sistem ALADIN/SI-CAMx je uspešno napovedal ravni ozona tudi v času epizod čezmerne onesnaženosti. Kot primer je na sliki 6.6 prikazana napoved maksimalne dnevne ravni ozona za dan 23.6.2017 na širšem območju Slovenije, kjer je razvidno, da je napovedana maksimalna raven ozona najvišja ravno na območjih Primorske (vključno s Padsko nižino) in delu notranjosti Slovenije (Ljubljana, Hrastnik, Trbovlje). Napovedana vrednost na teh območjih znaša med 160 µg/m3 in 190 µg/m3, in je glede na izmerjene vrednosti sicer nekoliko podcenjena, vendar še vedno precej blizu dejanskim izmerjenim vrednostim. Poročilo kakovost zraka 2017 71 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200  µg m 3  Maksimalna urna raven ozona Datum: 23−06−2017 ● ● ● ● ● ● ● ●● ● ● ● ● ● LJ NG CE MS KP MB VE KR NM ZR IS ZG TR HR Slika 6.6: Polje napovedane maksimalne dnevne ravni ozona [µg/m3] modelskega sistema ALADIN/SI- CAMx na širšem območju Slovenije, dne 23.06.2017. 72 Poročilo kakovost zraka 2017 7. Dušikovi oksidi Dušikovi oksidi so spojine, ki so sestavljeni iz atomov kisika in dušika. Obstaja šest takšnih spojin: NO, NO2, N2O, N2O3, N2O4, N2O5. V ozračju je največ dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2). Iz izpustov prihaja v zrak največ dušikovega monoksida, ki se v ozračju postopno oksidira v dušikov dioksid. Zdravju je bolj škodljiv dušikov dioksid. Dušikovi oksidi spadajo med predhodnike ozona in posredno vplivajo na podnebne spremembe. Neposredni toplogredni učinek ima sicer nestrupeni N2O, ki je po učinku segrevanja ozračja takoj za CO2, CH4 in halogeniranimi ogljikovodiki [15]. 7.1 Izpusti Več kot polovico dušikovih oksidov prihaja v ozračje iz cestnega prometa, precejšen delež prispeva tudi proizvodnja električne in toplotne energije. Letni izpusti NOx v Sloveniji so leta 2016 znašali 37 tisoč ton. V obdobju 1980–2016 so se zmanjšali za 46 %. Največji vir izpustov NOx je v letu 2016 predstavljal cestni promet, ki je k skupnim državnim izpustom prispeval kar 50 %. Izpusti po posameznih virih so prikazani na slikah 7.1 in 7.2. Slovenija izpolnjuje obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC Direktiva) [16] in iz Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [9]. Skupni izpusti NOx so bili v letu 2016 za 17 % nižji od ciljne vrednosti (45 tisoč ton), ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o nadzoru nad dušikovimi oksidi h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [9]. Skupne državne vrednosti izpustov dušikovih oksidov ne presegajo vrednosti iz izhodiščnega leta 1987. Izpusti dušikovih oksidov se podajajo kot vsota vseh dušikovih oksidov izraženih v ekvivalentu NO2. Poročilo kakovost zraka 2017 73 Slika 7.1: Letni izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji. Slika 7.2: Izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji v letu 2016. 74 Poročilo kakovost zraka 2017 7.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6] sta predpisani mejni in alarmna vrednost za zaščito zdravja ter kritična vrednost za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 7.1. Tabela 7.1: Mejni, alarmna in kritična vrednost za dušikove okside ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Vrednost Dovoljeno število preseganj WHO Mejna vrednost Zdravje 1 ura 200 µg/m3 NO2 18 ur na leto 200 µg/m3 NO2 Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 40 µg/m3 NO2 40 µg/m3 NO2 Alarmna vrednost Zdravje 1 Ura 400 µg/m3 NO2 Kritična vrednost Vegetacija Koledarsko leto 30 µg/m3 NOx 7.3 Ravni onesnaženosti Letna mejna vrednost NO2, ki je predpisana za zaščito zdravja, je bila v letu 2017 presežena samo na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Na tem merilnem mestu je bila enkrat presežena tudi urna mejna vrednost (tabela 7.2), presežene so bile tudi vrednosti, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Za zaščito vegetacije je predpisana kritična letna vrednost NOx, ki se uporablja za neizposta- vljena ruralna merilna mesta. V DMKZ med ruralna merilna mesta uvrščamo Rakičan pri Murski Soboti in Iskrbo, kjer pa ne merimo ravni NOx. V dopolnilni merilni mreži so to merilna mesta Vnajnarje, Zavodnje in Sveti Mohor. Na nobenem ruralnem merilnem mestu kritična vrednost za NOx ni bila presežena (tabela 7.2). Porazdelitev urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ je prikazana na sliki 7.3. Tudi najvišje izmerjene urne vrednosti so na teh merilnih mestih pod mejno urno vrednostjo, ki je lahko po zakonodaji presežena 18-krat v enem letu. Ravni NO2 imajo značilen letni in dnevni hod. Na vseh merilnih mestih so bile najnižje ravni izmerjene v poletnih mesecih, ko so vremenske razmere za razredčevanje izpustov ugodnejše. V tem obdobju so manjši tudi izpusti dušikovih oksidov zaradi zmanjšanega prometa (dopusti, počitnice, večja uporaba koles). Ravni NO2 so najvišje pozimi, ko je ozračje najbolj stabilno in najslabše prevetreno, izpusti pa nekoliko višji kot poleti (tabeli 7.3 in 7.4 ter sliki 7.5, 7.6). Dnevni hod kaže, da so najnižje ravni med delovniki izmerjene ponoči (slika 7.7). Zjutraj in popoldne se ob jutranji in popoldanski prometni konici pojavljata dve obdobji višjih ravni zaradi povečanih izpustov dušikovih oksidov. Na sliki 7.7 lahko opazimo razliko med delavniki ter vikendi. Med tednom so večino dneva ravni višje zaradi intenzivnejšega prometa, med vikendi pa so višje vrednosti v zgodnjih jutranjih urah. Poročilo kakovost zraka 2017 75 Tabela 7.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečna letna (Cp) in maksimalna letna vrednost (max) izražene v µg/m3 ter število preseganj mejne (>MV) in alarmne (>AV) vrednosti za NO2. Razpoložljivost podatkov (% pod) in povprečna letna vrednost za NOx (Cp) izražena v µg/m3 v letu 2017. varovanje zdravja varovanje rastlin NO2 NOx Merilno mesto %pod Cp max >MV >AV %pod Cp Merilna mreža DMKZ LJ Bežigrad 99 30 172 0 0 99 53 Maribor 100 27 103 0 0 100 58 Celje 99 28 115 0 0 100 51 MS Rakičan 90 21 82 0 0 90 28 Nova Gorica 99 30 135 0 0 99 55 Trbovlje 98 21 107 0 0 99 43 Zagorje 100 25 88 0 0 100 41 Koper 98 18 106 0 0 98 21 Iskrba 97 2 13 0 0 / / Dopolnilna merilna mreža TE-TO Ljubljana Vnajnarje 93 17 87 0 0 93 21 TE Šoštanj Šoštanj 100 20 84 0 0 100 43 Zavodnje 99 6 77 0 0 99 8 Škale 96 8 93 0 0 97 11 TE Brestanica Sv. Mohor 99 7 61 0 0 99 7 OMS MOL LJ Center 100 50 202 1 0 100 111 MO Celje CE Gaji 99 22 116 0 0 99 48 MO Maribor MB Vrbanski 99 13 91 0 0 99 16 Is kr ba Ko pe r Tr bo vl je M S Ra ki an Za go rje Ce lje N ov a G or ic a LJ B e ig ra d M ar ib or 0 50 100 150 200 250 300 U rn a ra ve n N O 2 (µ g/ m 3 ) Slika 7.3: Porazdelitev urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2017. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. V zadnjih desetih letih je bilo zabeleženo preseganje letne mejne vrednosti za zaščito zdravja 76 Poročilo kakovost zraka 2017 Ko pe r Tr bo vl je M S Ra ki an LJ B e ig ra d Ce lje N ov a G or ic a Za go rje M ar ib or 0 200 400 600 800 1000 U rn a ra ve n N O X (µ g/ m 3 ) Slika 7.4: Porazdelitev urne ravni NOx na merilnih mestih DMKZ v letu 2017. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. le na merilnem mestu Ljubljana Center, drugje preseganj ni bilo (tabela 7.6). Meritve kažejo, da se letne povprečne ravni dušikovega dioksida nekoliko spreminjajo (slika 7.8) predvsem zaradi meteoroloških pogojev. Ob toplejših zimah z več vetra in padavin ter ob manjšem številu tem- peraturnih obratov so ravni nižje, ob nasprotnih pogojih pa višje. Podatki o povprečni letni ravni za posamezna merilna mesta od leta 1992 so prikazani v tabeli 7.6. Na sliki 7.8 je prikazana porazdelitev povprečne letne ravni NO2 na vseh merilnih mestih od leta 2002 naprej. Tabela 7.3: Povprečna mesečna raven NO2 (µg/m3) v letu 2017. Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 47 40 37 23 21 20 19 20 23 36 36 43 Maribor 42 35 30 24 23 25 20 21 23 29 27 29 Celje 45 34 35 24 19 19 18 21 21 30 31 36 MS Rakičan 21 16 / 19 25 26 21 18 20 18 22 24 Nova Gorica 44 42 37 26 20 20 18 21 23 33 37 43 Trbovlje 28 23 23 16 13 13 12 14 18 26 29 32 Zagorje 37 33 31 24 20 20 18 18 19 26 27 26 Koper 13 22 23 15 15 16 16 15 11 18 20 27 Iskrba 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 3 3 Vnajnarje 14 16 21 16 16 20 15 14 16 17 17 20 Šoštanj 20 15 26 26 30 10 25 20 14 17 17 19 Zavodnje 13 11 8 5 4 4 3 5 3 6 7 8 Škale 13 16 11 8 3 5 5 7 7 3 9 11 Kovk / 4 4 8 4 / / / / / / / Dobovec / / 2 / / / / / / / / / Sv. Mohor 14 10 6 3 2 4 5 4 4 6 9 12 LJ Center 65 58 60 45 45 45 43 46 41 50 46 59 CE Gaji 40 28 24 17 15 13 13 14 18 23 28 32 MB Vrbanski 27 24 15 10 8 8 7 7 9 13 17 17 Poročilo kakovost zraka 2017 77 Tabela 7.4: Maksimalna urna raven NO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2017. Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 128 172 135 87 71 60 68 95 94 109 94 102 Maribor 103 90 94 80 63 91 62 61 70 98 63 71 Celje 104 105 111 115 71 53 66 73 64 103 89 102 MS Rakičan 82 68 / 39 51 48 44 40 38 42 72 70 Nova Gorica 135 110 111 91 64 73 88 94 82 97 104 121 Trbovlje 74 71 84 70 58 44 50 55 55 107 99 105 Zagorje 88 81 82 61 55 83 45 64 43 79 67 75 Koper 50 85 106 73 77 82 92 89 58 63 77 84 Iskrba 10 13 5 5 3 3 5 4 4 9 9 13 Vnajnarje 61 66 51 30 35 31 26 24 27 37 45 87 Šoštanj 71 61 75 68 73 48 84 51 46 44 47 46 Zavodnje 77 66 57 39 23 33 41 70 19 52 40 54 Škale 51 93 72 84 39 37 54 79 41 51 34 38 Kovk / 37 47 48 28 / / / / / / / Dobovec / / 6 / / / / / / / / / Sv. Mohor 61 43 24 26 14 21 23 18 19 27 41 45 LJ Center 142 202 154 119 106 147 124 158 97 130 108 129 CE Gaji 116 78 70 61 47 37 46 44 50 65 77 71 MB Vrbanski 88 91 66 53 38 33 27 27 37 45 54 60 Tabela 7.5: Povprečna mesečna raven NOx (µg/m3) v letu 2017. Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bezigrad 83 90 54 29 25 22 20 23 35 76 77 101 Maribor 97 80 56 42 38 40 31 34 47 74 76 78 Celje 86 65 58 34 26 22 22 28 33 70 71 93 MS Rakičan 29 21 / 21 29 31 25 22 26 28 34 41 Nova Gorica 76 68 51 35 26 25 23 28 44 67 90 126 Trbovlje 46 43 45 27 23 21 20 23 39 70 79 88 Zagorje 60 57 48 36 31 29 26 27 33 48 51 53 Koper 17 30 28 18 18 19 19 17 13 20 23 34 Vnajnarje 16 16 23 17 19 25 19 15 18 22 25 34 Šoštanj 22 18 53 48 79 34 58 52 37 41 39 36 Zavodnje 18 17 9 5 4 5 3 5 2 6 7 10 Škale 21 19 16 13 5 5 6 10 10 3 11 13 Kovk / 4 5 8 4 / / / / / / / Dobovec / / 2 / / / / / / / / / Sv. Mohor 15 10 6 3 2 4 5 4 4 7 10 14 LJ Center 163 170 122 73 70 64 59 70 87 140 136 189 CE Gaji 83 57 52 38 36 22 29 27 30 53 60 82 MB Vrbanski 34 30 16 10 8 8 7 7 10 17 23 22 78 Poročilo kakovost zraka 2017 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Ruralno okolje R a v e n N O 2 (µ g / m 3 ) p o m e se ci h Slika 7.5: Porazdelitev povprečne mesečne ravni NO2 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2017. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. 0 50 100 150 200 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 50 100 150 200 Ruralno okolje R a v e n N O x ( µ g / m 3 ) p o m e se ci h Slika 7.6: Porazdelitev povprečne mesečne ravni NOx na merilnih mestih v urbanem in ruralnem okolju v letu 2017. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Poročilo kakovost zraka 2017 79 Tabela 7.6: Povprečne letne ravniN O 2 (µg /m 3)v letih 1992-2017. 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 LJ Figovec 49 47 41 38 39 36 42 49 38 36 / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ežigrad / / / / / / / / / / 29 32 29 27 29 28 29 31 35 31 22 29 26 30 29 30 LJ C enter / / / / / / / / / / / / / / / / / 55 63 55 52 43 40 36 32 50 M aribor 50 53 45 39 39 38 39 39 44 38 36 37 31 33 39 37 34 32 34 34 33 32 30 31 27 27 M B V rbanski / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 12 13 14 13 19 13 13 C elje 32 37 37 35 33 / 29 28 30 26 24 27 24 26 28 23 21 22 26 25 27 26 28 29 22 28 Trbovlje / / / / / 29 29 26 28 / 28 32 27 24 23 22 23 17 20 17 17 16 17 18 18 21 Zagorje / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 23 20 25 24 25 N ova G orica / / / / / / / / / / 27 27 25 24 24 25 30 28 29 28 26 25 19 22 24 30 K oper / / / / / / / / / / / / / / / / 21 19 21 22 18 21 17 17 15 18 M S R akičan / / / / / / / / / / 14 15 11 14 15 17 16 14 / 16 19 16 12 13 12 21 Iskrba / / / / / / / / / / / 2 3 2 / 1 1 2 2 2 2 2 1.6 2 2 2 Zelena trava / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 8 16 12 18 / / Zavodnje 3 5 11 9 5 7 7 6 7 6 / 6 5 3 4 3 3 4 5 9 10 8 7 7 5 6 Š kale / / / / / / 8 8 8 6 / 8 9 5 9 8 8 9 8 8 8 9 7 8 9 8 K ovk 10 8 8 11 2 4 7 9 7 6 6 3 13 10 12 12 12 9 9 11 7 13 8 8 6 / D obovec / / / / / / / / / / / / / / / / / / 11 6 6 15 13 3 1 / S vetiM ohor / / / / / / / / / / / / 5 3 4 4 4 7 3 8 5 7 7 7 7 7 V najnarje / / / / / 4 3 5 4 5 6 5 5 4 5 5 5 4 4 7 8 8 7 9 9 17 C E G aji / / / / / 43 47 46 53 38 30 22 / / / / / / / / / 20 23 23 16 22 80 Poročilo kakovost zraka 2017 0 10 20 30 40 50 60 LJ Be igrad delovni dan vikend 0 10 20 30 40 50 60 Maribor delovni dan vikend 0 10 20 30 40 50 60 Nova Gorica delovni dan vikend 1: 00 2: 00 3: 00 4: 00 5: 00 6: 00 7: 00 8: 00 9: 00 10 :0 0 11 :0 0 12 :0 0 13 :0 0 14 :0 0 15 :0 0 16 :0 0 17 :0 0 18 :0 0 19 :0 0 20 :0 0 21 :0 0 22 :0 0 23 :0 0 24 :0 0 0 10 20 30 40 50 60 Koper delovni dan vikend P o v p re n a u rn a r a v e n N O 2 ( µ g /m 3 ) v d n e v u Slika 7.7: Urni potek ravni NO2 na merilnih mestih v letu 2017. Poročilo kakovost zraka 2017 81 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 0 10 20 30 40 50 60 70 Le tn a r a v e n N O 2 (µ g / m 3 ) Slika 7.8: Porazdelitev povprečne letne ravni NO2 na vseh merilnih mestih za posamezna leta. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. 82 Poročilo kakovost zraka 2017 8. Žveplov dioksid Žveplov dioksid je onesnaževalo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo največji problem za onesnaženost zraka v slovenskih mestih in v okolici termoelektrarn. Največji viri so bili takrat energetika, industrija in kurjenje premoga v individualnih kuriščih. Z opuščanjem premoga v individualnih kuriščih, velikim zmanjšanjem deleža žvepla v tekočih gorivih, izgradnjo odžveplevalnih naprav pri termoenergetskih objektih in s prenehanjem proizvodnje v delu industrije, so se izpusti toliko zmanjšali, da je raven onesnaženosti zunanjega zraka z žveplovim dioksidom na merilnih mestih DMKZ že nekaj let celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom za varovanje zdravja ljudi. 8.1 Izpusti Največji viri žveplovih oksidov so proizvodnja električne in toplotne energije, raba goriv v industriji in industrijski procesi, v preteklosti pa tudi raba premoga za ogrevanje gospodinjstev. Letni izpusti SOx v Sloveniji so leta 2016 znašali 5 tisoč ton. V primerjavi z letom 1980 so se zmanjšali kar za 98 %. Največji, več kot tretjinski delež k skupnim izpustom SOx so v letu 2016 prispevale termoelektrarne in toplarne. Izpusti SOx po posameznih virih so prikazani na sliki 8.1 in 8.2. Slovenija izpolnjuje obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC Direktiva) [16] in iz Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [9]. Skupni izpusti žveplovih oksidov so bili v letu 2016 za 81 % nižji od ciljne vrednosti (27 tisoč ton), ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Slovenija prav tako izpolnjuje zahteve iz Protokola o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [9]. Izpusti žveplovih oksidov se podajajo kot vsota vseh žveplovih oksidov izraženih kot SO2. Poročilo kakovost zraka 2017 83 Slika 8.1: Izpusti SOx v Sloveniji po letih in virih. Slika 8.2: Izpusti SOx v Sloveniji po virih v letu 2016. 8.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6] sta predpisani mejni in alarmna vrednost za zaščito zdravja ter kritični vrednosti za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 8.1. 84 Poročilo kakovost zraka 2017 Tabela 8.1: Mejni, kritični in alarmna vrednost za žveplov dioksid ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Vrednost Dovoljeno število preseganj WHO 10 minut 500 µg/m3 Mejna vrednost Zdravje 1 ura 350 µg/m3 24 Mejna vrednost Zdravje 1 dan 125 µg/m3 3 20 µg/m3 Alarmna vrednost Zdravje 1 ura (3 zaporedne) 500 µg/m3 Kritična vrednost Vegetacija koledarsko leto 20 µg/m3 Kritična vrednost Vegetacija zima (1.10-31.3) 20 µg/m3 8.3 Ravni onesnaženosti Povprečna raven SO2 je že več let na vseh merilnih mestih precej pod mejno in kritično vrednostjo tako za varovanje zdravja kot tudi za varovanje rastlin. Na celotnem območju Slovenije so dnevne ravni celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Le na nekaj merilnih mestih je bilo zabeleženo posamično preseganje dnevne vrednosti, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Mejna urna raven SO2 v letu 2017 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. So pa občasno še vedno izmerjene nekoliko višje urne ravni okrog termoelektrarne Šoštanj. Podatki so zbrani v tabelah 8.2 do 8.5. Tabela 8.2: Povprečna letna in zimska raven (Cp), najvišja dnevna (Cmax) in najvišja urna (Cmax) raven izražene v µg/m3. Število preseženih dnevnih (>MV) in urnih mejnih (>MV) vrednosti ter število preseženih alarmnih vrednosti (>AV) in število preseženih dnevnih WHO priporočil v letu 2017. Leto Zima 1 ura 3 ure 1 dan Merilno mesto %pod Cp Cp Cmax >MV >AV Cmax >MV WHO LJ Bežigrad 100 5 7 34 0 0 17 0 0 Celje 99 6 7 40 0 0 15 0 0 Trbovlje 99 5 7 26 0 0 14 0 0 Zagorje 99 3 5 34 0 0 21 0 1 Hrastnik 100 5 6 33 0 0 19 0 0 Iskrba 100 0,4 0,5 / / / 9,6 0 0 Dopolnilna merilna mreža OMS - MOL LJ Center 100 2 2 14 0 0 7 0 / MO Celje CE Gaji 99 5 5 49 0 0 14 0 / TE-TO Ljubljana Vnajnarje 96 6 6 64 0 0 31 0 / TE Šoštanj Šoštanj 99 3 3 47 0 0 16 0 / Topolšica 98 5 4 44 0 0 10 0 / Zavodnje 98 3 3 103 0 0 22 0 / Veliki vrh 99 4 3 273 0 0 37 0 / Graška gora 98 7 5 60 0 0 19 0 / Velenje 100 4 4 15 0 0 9 0 / Pesje 100 7 7 39 0 0 13 0 / Škale 98 8 7 47 0 0 17 0 / TE Brestanica Sv. Mohor 99 4 4 42 0 0 22 0 / Raven onesnaženosti zunanjega zraka z SO2 se je od začetka meritev leta 1992 do leta 2017 močno znižala. Povprečna letna raven, najvišja dnevna raven in najvišja urna raven po letih za Poročilo kakovost zraka 2017 85 Slika 8.3: Porazdelitev urne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2017. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. posamezna merilna mesta so podane v tabelah 8.6, 8.7 in 8.8. Znatno znižanje ravni (slika 8.4 in tabela 8.6) je posledica zmanjšanja izpustov (slika 8.1). Ravni na merilnih mestih državne mreže so do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Na merilnih mestih okoli obeh termoelektrarn so bile razlike med posameznimi leti nekoliko večje in so odvisne od obratovanja naprav in vremenskih razmer. Posebej so očitna znižanja ravni po vgradnji odžveplovalnih naprav na posameznih blokih termoelektrarn (slika 8.4). Konec leta 2014 je z obratovanjem prenehala Termoelektrarna Trbovlje, kar se pozna tudi pri maksimalnih izmerjenih ravneh. V maju 2017 so se zaključile meritve onesnaženosti zraka v okolici termoelektrarne Trbovlje. 86 Poročilo kakovost zraka 2017 Tabela 8.3: Povprečna mesečna raven SO2 (µg/m3) v letu 2017. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 8 9 6 5 4 3 4 4 3 3 4 7 Celje 9 9 5 7 6 7 4 4 2 4 7 9 Trbovlje 5 11 8 4 3 2 2 3 4 4 6 5 Zagorje 8 5 3 4 3 3 3 3 3 1 1 2 Hrastnik 9 6 6 4 4 4 5 5 6 5 5 5 Iskrba 1,6 0,9 0,3 0,2 0,2 0,4 0,4 0,3 0,2 0,1 0,2 0,1 Vnajnarje 9 7 7 8 6 2 5 4 6 7 6 5 Šoštanj 2 4 4 5 5 3 3 4 1 3 3 2 Topolščica 3 3 5 4 7 5 7 5 4 5 6 6 Zavodnje 3 2 5 6 3 3 2 3 2 3 4 3 Veliki vrh 4 2 5 6 4 6 4 4 3 5 4 6 Graška gora 6 8 6 8 8 7 8 9 6 5 5 6 Velenje 3 4 5 6 3 6 4 5 5 4 4 4 Pesje 9 7 8 8 6 6 6 8 8 7 6 5 Škale 10 8 5 9 7 8 6 8 6 7 8 9 Kovk 11 9 9 11 12 / / / / / / / Dobovec 14 10 13 11 12 / / / / / / / Kum 6 7 6 6 5 / / / / / / / Ravenska vas 7 9 9 8 8 / / / / / / / Sv. Mohor 6 5 3 4 4 4 5 4 3 3 3 2 Lj Center 1 2 3 2 3 0 1 1 1 2 1 2 CE Gaji 7 6 4 4 4 2 2 3 4 6 9 11 Tabela 8.4: Najvišja urna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2017. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 34 23 25 21 12 12 14 9 17 26 27 18 Celje 35 25 24 20 22 29 23 14 18 40 25 30 Trbovlje 26 17 14 10 11 11 5 8 8 8 13 15 Zagorje 34 11 8 11 10 33 8 8 8 8 4 6 Hrastnik 33 17 12 9 9 6 7 9 10 15 8 13 Vnajnarje 45 64 22 16 18 10 9 12 18 17 21 46 Šoštanj 35 47 37 42 19 37 11 10 12 12 19 13 Topolšica 28 27 44 18 18 17 19 21 11 30 16 12 Zavodnje 65 32 57 16 18 21 35 24 18 103 32 24 Veliki vrh 224 43 50 62 61 273 76 27 6 189 73 39 Graška gora 60 32 28 46 19 16 26 27 23 27 15 21 Velenje 11 8 10 10 11 11 14 15 9 10 10 11 Pesje 24 14 20 18 11 20 14 39 20 17 30 10 Škale 47 23 19 24 16 20 35 40 16 32 25 22 Kovk 48 28 17 17 22 / / / / / / / Dobovec 72 18 22 21 21 / / / / / / / Kum 47 26 25 20 21 / / / / / / / Ravenska vas 29 14 17 18 14 / / / / / / / Sv. Mohor 42 25 6 8 12 9 10 9 9 11 8 5 LJ Center 8 10 14 6 13 5 6 5 4 4 5 6 CE Gaji 24 19 28 15 42 34 17 26 28 49 33 34 Poročilo kakovost zraka 2017 87 Tabela 8.5: Najvišja dnevna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2017. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 17 11 9 10 8 5 5 5 5 5 8 9 Celje 15 13 7 10 9 11 6 5 5 8 11 14 Trbovlje 12 14 11 8 6 3 5 6 8 6 10 10 Zagorje 21 8 4 6 4 5 6 7 7 4 2 3 Hrastnik 19 11 9 5 5 5 6 7 7 8 6 7 Iskrba 9,6 4,2 1,5 1,3 0,9 1,4 2,8 1,4 1,0 1,0 0,9 1,1 Vnajnarje 31 11 9 9 11 5 7 7 9 10 9 10 Šoštanj 9 16 11 15 8 7 5 4 3 4 7 5 Topolšica 7 5 7 9 10 10 9 7 8 8 9 9 Zavodnje 22 8 10 8 5 7 6 11 4 13 7 9 Veliki vrh 21 10 16 10 11 37 12 8 5 12 12 11 Graška gora 19 16 11 13 14 14 12 15 13 12 9 12 Velenje 5 6 7 8 9 8 9 7 7 6 6 7 Pesje 12 10 12 11 9 11 10 13 10 11 11 8 Škale 16 13 8 12 10 12 11 14 12 17 13 16 Kovk 33 16 12 14 16 / / / / / / / Dobovec 29 16 18 19 17 / / / / / / / Kum 15 17 14 13 9 / / / / / / / Ravenska vas 13 12 16 13 12 / / / / / / / Sv. Mohor 22 13 4 5 6 5 7 5 5 4 4 4 LJ Center 3 6 3 4 7 1 2 2 3 2 2 4 CE Gaji 11 12 6 5 7 4 5 5 6 10 14 14 0 10 20 30 40 50 60 70 80 DMKZ 0 10 20 30 40 50 60 70 80 TES 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 TET Le tn a r a v e n S O 2 (µ g / m 3 ) Slika 8.4: Porazdelitev povprečne letne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ in merilnih mestih v okolici TEŠ in TET za posamezna leta. Prikazana je najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje letno kritično vrednost. 88 Poročilo kakovost zraka 2017 Ta be la 8. 6: P ov pr eč ne le tn e ra vn iS O 2 (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 19 92 – 20 17 . R av ni ,k ip re se ga jo kr iti čn o vr ed no st za za šč ito ve ge ta ci je ,s o na pi sa ne v kr ep ki pi sa vi . 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 LJ Fi go ve c 51 39 27 23 25 24 22 15 10 9 / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d 38 45 33 21 33 34 27 15 10 11 9 11 8 5 4 3 2 4 2 3 6 4 3 4 6 5 LJ C en te r / / / / / / / / / / / / / / / / / 6 5 4 4 2 2 2 2 2 M ar ib or 47 42 30 28 24 23 18 17 13 10 8 9 8 8 5 3 2 5 / 3 4 / / / / / C el je 57 54 49 32 24 27 23 19 17 15 10 10 11 9 7 5 5 5 6 6 7 4 3 5 6 6 Tr bo vl je 69 71 49 48 37 40 32 23 18 14 15 16 9 15 7 3 2 5 3 7 7 4 4 6 7 5 H ra st ni k 62 51 32 29 24 27 25 21 23 17 22 8 15 10 9 6 5 4 4 5 5 6 3 4 6 5 Za go rje 71 60 48 41 34 31 27 21 18 18 16 21 20 12 6 5 4 / 8 7 3 5 5 3 5 3 N ov a G or ic a / / / / / / / / / / 6 7 7 7 7 7 8 4 / / / / / / / / M S R ak ič an / / / / / / / / / / 5 5 5 5 6 5 6 / / / / / / / / / Is kr ba / / / / / 2, 4 2, 4 1, 9 1, 6 1, 4 1, 3 1, 8 0, 9 1, 4 1, 2 0, 8 1, 8 1, 3 1, 3 1 0, 9 0, 4 0, 5 0, 5 0, 3 0, 4 Š oš ta nj 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51 43 24 13 11 8 9 6 4 7 5 7 4 5 4 2 3 To po lš či ca 54 51 32 20 20 18 20 17 18 11 15 16 6 5 4 3 2 3 3 3 3 2 3 5 3 5 Ve lik iv rh 71 54 49 49 57 53 63 72 56 52 56 45 30 33 20 14 8 5 6 6 7 4 4 4 3 4 Za vo dn je 51 44 46 26 33 42 43 42 31 21 23 15 8 12 8 6 3 6 6 4 4 5 3 2 2 3 Ve le nj e 19 19 12 6 10 11 10 10 7 5 8 8 6 4 5 3 4 2 2 3 4 1 3 3 3 4 G ra šk a go ra 39 42 47 27 28 36 32 32 34 15 21 10 6 6 6 5 4 3 2 2 2 3 3 4 4 7 Pe sj e / / / / / / / / / / / 15 7 6 4 5 6 4 6 5 4 4 5 6 6 7 Š ka le / / / / / / / 16 19 10 14 12 8 8 3 3 4 5 6 7 8 7 6 5 5 8 K ov k 73 59 70 58 35 76 55 57 53 40 10 52 61 30 12 9 12 8 8 11 10 8 7 6 5 / D ob ov ec 30 50 29 36 41 66 54 41 35 39 40 28 31 23 6 7 8 6 6 8 7 7 6 6 8 / K um 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18 / / 4 6 4 7 9 5 8 4 6 5 4 4 5 / R av en sk a va s 56 34 34 50 51 82 82 57 45 51 67 59 43 42 17 14 9 8 9 11 9 9 7 6 6 / Ze le na tra va / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 5 7 4 5 / / V na jn ar je / / / / 19 19 18 14 6 7 8 10 / 8 4 4 3 / 3 3 3 3 6 4 3 6 C E G aj i / / / 26 24 28 27 22 20 6 / 8 5 3 1 / / / / / / 6 5 5 4 5 E IS K rš ko / / / / / 51 42 33 51 46 46 55 37 36 23 / / / / / / / / / / / S v .M oh or / / / / / / / / / / / / 10 12 12 14 / 12 15 3 4 4 4 5 3 4 Poročilo kakovost zraka 2017 89 Tabela 8.7: N ajvišje urne ravniS O 2 (µg /m 3)za obdobje 1992 – 2017. R avni,kipresegajo m ejno vrednostso napisane v krepkipisavi. 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 LJ Figovec 1328 1194 744 718 1009 919 796 520 128 468 / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ežigrad 1257 1380 532 843 1198 1593 936 786 184 273 157 202 129 94 81 46 58 93 29 77 48 41 45 26 29 34 LJ center / / / / / / / / / / / / / / / / / 78 22 33 37 20 28 28 22 14 M aribor 928 396 304 286 223 211 161 157 117 180 89 70 64 58 60 21 32 35 68 56 / / / / / C elje 719 797 733 993 263 975 623 228 379 666 224 619 396 157 90 76 82 37 64 210 89 43 41 36 36 40 Trbovlje 1456 943 765 797 785 1806 693 849 634 552 811 758 521 848 379 264 65 76 52 90 87 40 44 22 23 26 H rastnik 1430 638 663 844 1162 1930 978 963 720 731 2168 507 1799 549 134 260 81 52 46 228 103 44 69 16 39 33 Zagorje 1701 1000 716 606 605 914 1092 952 653 1111 788 693 1165 954 183 83 112 57 37 75 31 44 23 15 34 N ova G orica / / / / / / / / / / 64 131 89 98 80 64 35 52 / / / / / / / / M S R akičan / / / / / / / / / / 58 55 45 53 54 64 49 / / / / / / / / / Š oštanj 2383 2272 2739 1945 1412 1536 1495 2466 2855 2099 2000 1392 937 642 1028 643 360 342 1357 124 485 216 333 396 75 47 Topolščica 2021 2265 1482 878 1107 1050 1245 1345 987 835 1350 812 291 284 288 144 211 118 52 130 92 92 90 52 35 44 Velikivrh 1052 988 1142 1493 1543 1720 1530 2257 1678 1569 1450 1320 1329 1110 771 535 561 344 269 636 887 415 301 143 148 237 Zavodnje 1364 3272 2265 1242 1131 2154 2255 1963 1187 954 1536 947 680 1106 731 252 164 577 98 433 150 388 96 274 86 103 Velenje 735 1169 764 261 578 672 1316 709 563 187 725 361 164 210 86 87 151 37 110 89 93 60 19 140 24 15 G raška gora 1791 1904 2313 990 1270 1579 1076 1844 1505 990 1024 824 463 497 175 509 242 345 106 148 107 53 76 57 127 60 Pesje / / / / / / / / / / / 495 198 256 162 118 192 51 81 81 75 96 75 184 63 39 Š kale / / / / / / / / / / 522 396 220 262 184 100 161 104 81 190 131 67 75 230 61 47 K ovk 2084 1309 1917 1630 1622 3000 1916 2167 1237 1451 702 1806 1514 1063 511 958 312 389 159 201 564 681 286 28 65 / D obovec 2507 3613 2429 4308 6021 6072 4548 3761 4073 3978 4043 2910 4056 1662 2290 2088 299 456 209 1036 200 343 277 26 23 / K um 530 539 776 2324 1114 3640 1344 2020 1131 685 1210 1203 11 125 89 60 99 66 192 115 48 39 94 / R avenska vas 1412 869 1103 1111 1078 2578 1846 1021 1471 1397 2093 1378 1779 3275 590 220 437 352 560 528 254 157 75 27 21 / Zelena trava / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 135 318 68 36 / / V najnarje / / / / / / / / / 374 248 232 327 212 115 115 52 45 85 75 63 101 47 58 64 C E G aji / / / 873 283 947 603 339 356 355 289 74 222 67 / / / / / / 55 474 37 136 49 E IS K rško / / / / / 2687 1012 732 868 1473 1404 1427 877 836 1108 / / / / / / / / / / / S v. M ohor / / / / / / / / / / / / 1385 416 455 74 82 66* 59 37 46 52 35 58 42 * Podatkiso inform ativnega značaja zaradiprevelikega izpada podatkov. 90 Poročilo kakovost zraka 2017 Ta be la 8. 8: N aj vi šj e dn ev ne ra vn iS O 2 (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 19 92 – 20 17 . R av ni ,k ip re se ga jo m ej no vr ed no st ,s o na pi sa ne v kr ep ki pi sa vi . 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 LJ Fi go ve c / / / 11 5 95 11 9 14 4 90 56 / / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d 23 9 31 2 12 3 15 2 12 8 17 4 16 3 94 67 35 38 59 38 33 41 14 14 36 19 25 13 19 14 21 17 LJ ce nt er / / / / / / / / / / / / / / / / / 33 14 14 20 6 11 11 6 7 M ar ib or 22 1 22 0 12 1 11 9 12 2 91 69 82 75 36 37 35 22 31 24 11 22 28 12 19 27 / / / / / C el je 30 8 38 7 21 2 23 7 99 27 5 11 7 10 6 16 5 10 2 11 1 72 10 0 44 35 15 20 22 26 22 34 15 23 12 15 15 Tr bo vl je 36 5 42 5 23 5 28 6 17 9 53 6 13 6 34 2 13 4 24 6 32 8 10 0 84 12 9 43 23 19 19 18 29 35 * 15 16 16 19 14 H ra st ni k 34 2 39 3 17 0 21 8 18 3 52 3 12 3 38 3 13 3 18 4 23 5 93 62 5 86 44 30 23 25 21 39 27 19 23 12 11 19 Za go rje 31 1 39 6 28 0 24 9 25 0 11 5 17 1 39 8 15 7 39 1 31 5 13 6 56 1 15 8 47 19 14 29 37 26 13 21 9 12 21 N ov a G or ic a / / / / / / / / / / 25 23 47 22 24 19 17 12 / / / / / / / / M S R ak ič an / / / / / / / / / / 16 29 15 33 20 16 28 / / / / / / / / / Is kr ba / / / / / / / / / / / / / / / / / 38 10 15 15 6 10 10 4 10 Š oš ta nj 51 6 44 1 55 0 38 1 47 1 28 1 36 6 45 3 56 0 52 6 55 3 28 8 16 5 11 6 30 8 78 54 33 85 28 44 41 25 33 16 16 To po lš či ca 56 2 31 3 29 3 13 2 16 4 14 9 18 4 18 4 25 5 85 25 4 82 10 2 42 29 22 26 19 10 13 12 12 15 17 9 10 Ve lik iv rh 67 3 35 5 26 8 35 3 44 6 36 8 47 2 55 6 38 3 26 9 34 4 41 3 26 3 19 1 10 6 72 10 1 42 28 42 51 37 29 25 23 37 Za vo dn je 39 4 42 9 68 6 22 4 32 6 49 7 40 1 10 46 34 4 14 0 44 2 18 2 72 22 1 85 49 40 69 22 32 18 51 14 22 15 22 Ve le nj e 27 8 18 2 13 5 74 91 12 7 11 3 21 2 60 54 57 66 64 27 24 26 22 10 14 15 13 5 9 14 12 9 G ra šk a go ra 38 3 35 7 41 2 24 0 17 7 36 6 26 8 30 0 34 3 12 6 19 6 88 99 59 55 72 30 27 17 19 15 14 13 15 16 19 Pe sj e / / / / / / / / / / / 82 55 31 32 29 31 14 25 19 24 18 17 34 15 13 Š ka le / / / / / 27 4 29 3 13 9 68 13 1 75 55 66 41 33 19 23 25 24 29 25 19 28 14 17 K ov k 36 4 34 7 46 2 41 7 51 4 10 67 37 5 81 6 36 0 29 3 25 8 38 3 84 4 21 9 88 65 38 36 29 56 52 65 23 15 15 / D ob ov ec 43 2 60 7 26 4 46 0 96 7 19 16 64 8 99 8 84 1 15 16 69 5 33 2 83 7 34 6 19 6 12 7 41 10 2 35 11 0 36 58 32 17 16 / K um 28 8 89 78 21 3 20 0 28 7 10 3 19 3 16 5 22 9 / / 78 10 1 6 25 41 30 37 18 30 19 14 24 28 / R av en sk a va s 27 9 15 1 27 1 24 7 38 3 81 3 37 7 86 0 35 3 60 1 58 0 32 5 82 4 49 0 12 0 55 67 42 38 72 38 30 25 19 17 / Ze le na tra va / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 28 26 31 12 / / V na jn ar je / 97 92 12 1 13 1 89 12 6 99 49 56 53 51 83 57 42 42 22 / 20 28 16 * 16 21 14 12 31 C E G aj i / / / 23 1 88 24 7 13 0 12 1 12 0 40 38 41 45 28 20 / / / / / / 20 30 11 12 14 E IS K rš ko / / / / / 41 9 36 3 14 2 31 7 24 0 28 5 35 6 34 7 27 6 28 0 / / / / / / / / / / / S v. M oh or / / / / / / / / / / / / 11 4 41 90 49 * / 36 41 * 31 28 14 29 15 17 22 * Po da tk is o in fo rm at iv ne ga zn ač aj a za ra di pr ev el ik eg a iz pa da po da tk ov . Poročilo kakovost zraka 2017 91 92 Poročilo kakovost zraka 2017 9. Ogljikov monoksid Ogljikov monoksid je onesnaževalo, ki nastaja zaradi nepopolnega zgorevanja v kuriščih in motorjih z notranjim zgorevanjem ter pri tehnoloških procesih v industriji. Raven onesnaženosti zunanjega zraka z ogljikovim monoksidom je na merilnih mestih DMKZ že nekaj let pod spodnjim ocenjevalnim pragom (8-urne vrednosti ne presegajo 5 mg/m3). 9.1 Izpusti Letni izpusti CO v Sloveniji so leta 2016 znašali 110 tisoč ton. V obdobju 1980–2016 so se zmanjšali za 66 % (slika 9.1). Največji, več kot dvotretjinski delež k skupnim izpustom CO, je v letu 2016 prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (slika 9.2). V preteklosti je večinski delež izpustov CO izhajal iz prometa. Z napredkom tehnologije bencinskih motorjev in uvedbo katalizatorjev pa glavni delež prispevajo mala kurišča, predvsem zaradi uporabe trdnih goriv v zastarelih kotlih in pečeh. Slika 9.1: Letni izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji. Poročilo kakovost zraka 2017 93 Slika 9.2: Izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji v letu 2017. 9.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6] je predpisana mejna vrednost za zaščito zdravja. Mejna vrednost ter smernice WHO so prikazane v tabeli 9.1. Tabela 9.1: Mejna vrednost za ogljikov monoksid ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Vrednost WHO Mejna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 10 mg/m3 10 mg/m3 1 ura 30 mg/m3 9.3 Ravni onesnaženosti Ravni ogljikovega monoksida so na območju večine ozemlja Slovenije zelo nizke, zato ga merimo le na štirih merilnih mestih. Za ogljikov monoksid je predpisana 8-urna mejna vrednost. V letu 2017 so bile ravni onesnaženosti na vseh merilnih mestih precej pod mejno vrednostjo (tabela 9.2). V zadnjih desetih letih so najvišje dnevne 8-urne povprečne vrednosti celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Na vseh merilnih mestih so ravni pod priporočenimi vrednostmi svetovne zdravstvene organizacije. 94 Poročilo kakovost zraka 2017 Tabela 9.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečna letna raven (Cp) in najvišja 8-urna raven (Cmax) v mg/m3, število preseženih mejnih vrednosti (MV) in WHO priporočil v letu 2017. Leto 8 ur 1ura % pod Cp Cmax MV WHO LJ Bežigrad 96 0.3 3.1 0 0 Maribor 97 0.5 2.1 0 0 Trbovlje 98 0.5 2.9 0 0 Krvavec 99 0.2 0.4 0 0 Kr va ve c LJ B e ig ra d Tr bo vl je M ar ib or 0.5 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 U rn a ra ve n C O (m g/ m 3 ) Slika 9.3: Porazdelitev urne ravni CO na merilnih mestih DMKZ v letu 2017. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven, oba kvartila in mediana. S + je označena povprečna letna raven. Poročilo kakovost zraka 2017 95 96 Poročilo kakovost zraka 2017 10. Benzen Benzen je aromatska spojina s formulo C6H6. Je bistra, brezbarvna, lahko hlapna in zelo vnetljiva tekočina. Spada med nemetanske lahko-hlapne ogljikovodike - NMVOC (Non Methane Volatile Organic Compounds), ki predstavljajo širok spekter snovi in nekateri med njimi škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Te snovi povečujejo tvorbo prizemnega ozona in sodelujejo pri učinku tople grede. V telo prihajajo preko respiratornega sistema. Benzen je kancerogen. Ob dolgotrajni izpostavljenosti vpliva na spremembo genetskega materiala v celicah. Kronična izpostavljenost lahko poškoduje kostni mozeg, kar povzroča zmanjšanje števila belih in rdečih krvnih celic. Benzen je dokaj stabilna spojina, ki lahko v ozračju ostane več dni in se zato lahko prenaša na daljše razdalje. V tem času se iz ozračja izloča s pomočjo fotokemičnih reakcij, ki vodijo do tvorbe ozona. Glavni vir izpustov benzena je promet. Benzen se namreč uporablja kot ena izmed sestavin bencina. Drugi viri benzena so še industrija nafte in plina ter dejavnosti, pri katerih se uporabljajo oziroma proizvajajo veziva, barve in topila. Vir benzena so tudi individualna kurišča, ki v zadnjem času za kurjenje uporabljajo vse več lesa in lesnih odpadkov. Naravni izvor benzena so vulkani in gozdni požari. Prisoten je tudi v cigaretnem dimu. 10.1 Izpusti Benzen v državnih evidencah onesnaževal zraka ne nastopa kot samostojno onesnaževalo. Izpusti benzena so zajeti med izpuste vseh nemetanskih hlapnih organskih snovi (NMVOC). NMVOC so pomembni tudi kot predhodniki ozona. Izpusti NMVOC so se od leta 1990 več kot prepolovili. Najbolj, skoraj za faktor 10, so se zmanjšali izpusti NMVOC iz cestnega motornega prometa, kot posledica uvajanja katalizatorjev in ukrepov za zmanjševanje izhlapevanja bencina iz motornih vozil. Danes znaten del izpustov NMVOC prispevajo male kurilne naprave, ki so predvsem produkti nepopolnega zgorevanja v zastarelih kurilnih napravah na les. Izpusti NMVOC po glavnih kategorijah virov so prikazani na slikah 10.1 in 10.2. Poročilo kakovost zraka 2017 97 Slika 10.1: Letni izpusti nemetanskih lahko-hlapnih ogljikovodikov po sektorjih v Sloveniji. Slika 10.2: Izpusti nemetanskih lahko-hlapnih ogljikovodikov po sektorjih v Sloveniji v letu 2016. 98 Poročilo kakovost zraka 2017 10.2 Zahteve za kakovost zraka Mejna vrednosti za benzen je predpisana v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6]. Prikazana je v tabeli 10.1. Tabela 10.1: Mejna vrednost za benzen. Cilj Čas merjenja Vrednost Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 5 µg/m3 10.3 Ravni onesnaženosti Ravni benzena v okviru merilne mreže DMKZ stalno merimo na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor Center. Raven onesnaženosti benzena ocenimo s primerjavo izmerjenih in predpisanih vrednosti. Izmerjene ravni so prikazane v tabeli 10.2. V letu 2017 dodajamo še rezultate iz dopolnilne merilne mreže in sicer iz prometnega merilnega mesta v Ljubljani Center. V letu 2017 smo imeli veliko težav z merilnikom benzena na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad. Merilnik je bil dve tretjini leta v okvari zato v tabeli 10.2 povprečne letne vrednosti niso podane. Na sliki 10.4 so prikazani rezultati meritev benzena za mesece, ko je merilnik deloval. Povprečna letna vrednost benzena je bila v Mariboru v letu 2017 tako kot že vsa leta prej pod mejno vrednostjo. Povprečna raven benzena je v letu 2017 bistveno nižja kot leta 2016. Razlog je v ugodnih meteoroloških razmerah (boljša prevetrenost, manj temperaturnih obratov, ...) ki so prevladovale meseca novembra in decembra, ko so praviloma ravni benzena najvišje. Prometno merilno mesto Ljubljana Center je zelo obremenjeno z izpusti iz prometa, zato je tu pričakovati višje ravni benzena kot na lokacijah mestno ozadje. Povprečna letna vrednost benzena v letu 2017 je na tem merilnem mestu znašala 3.0 µg/m3, kar je še zmeraj manj od standardov kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja. Ravni benzena so na vseh postajah višje v zimskem obdobju, kar je posledica slabših pogojev za razredčevanje v hladni polovici leta in tudi povečanih izpustov iz individualnih kurišč (slika 10.4). Pri dnevnem hodu opazimo rahlo višje ravni benzena v času jutranje prometne konice in zvečer (slika 10.3). Tabela 10.3 in slika 10.5 prikazujeta primerjavo ravni benzena po letih. V Ljubljani je bilo v vseh letih več kot polovica izmerjenih urnih vrednosti celo pod 1 µg/m3, v Mariboru pa so vrednosti malenkost višje. Po letu 2009 je v Mariboru zaznati padec ravni benzena. V tem letu na tem merilnem mestu ni bilo meritev benzena januarja in februarja, ko so ravni benzena najvišje. Poleg tega se je v tem letu znatno zmanjšal promet v neposredni okolici merilnega mesta in rezultat je veliko znižanje ravni benzena. Tabela 10.2: Razpoložljivost urnih podatkov (% pod.) in povprečne letne ravni (Cp) benzena v µg/m3. % pod. Cp LJ Bežigrad 33 / Maribor 98 0.7 LJ Center 95 3.0 Poročilo kakovost zraka 2017 99 Tabela 10.3: Povprečne letne ravni benzena na različnih postajah po letih v µg/m3. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 LJ Bežigrad 2.1 2.4 1.7 1.8 1.8 1.4 1.6 1.0 1.3 1.9 / Maribor 3.6 3.8 1.5 1.8 2.1 1.6 1.8 1.5 1.6 1.4 0.7 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 Ljubljana Be igrad delovni dan vikend 1: 00 2: 00 3: 00 4: 00 5: 00 6: 00 7: 00 8: 00 9: 00 10 :0 0 11 :0 0 12 :0 0 13 :0 0 14 :0 0 15 :0 0 16 :0 0 17 :0 0 18 :0 0 19 :0 0 20 :0 0 21 :0 0 22 :0 0 23 :0 0 24 :0 0 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 Maribor Center delovni dan vikend P o v p re n a u rn a r a v e n b e n ze n a v d n e v u Slika 10.3: Urni potek ravni benzena v letu 2017 na postajah Ljubljana Bežigrad in Maribor. 100 Poročilo kakovost zraka 2017 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 LJ Be igrad Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Maribor D n e v n a r a v e n b e n ze n ( n g / m 3 ) Slika 10.4: Porazdelitev urnih vrednosti po mesecih v letu 2017. Prikazani so 5. in 95. percentil, oba kvartila in mediana. 0 2 4 6 8 10 12 LJ Be igrad 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 0 2 4 6 8 10 12 Maribor U rn a r a v e n b e n ze n a ( µ g / m 3 ) p o l e ti h Slika 10.5: Porazdelitev urnih ravni benzena po letih na postajah Ljubljana Bežigrad in Maribor. Prikazani so 5. in 95. percentil, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2017 101 102 Poročilo kakovost zraka 2017 11. Živo srebro v zraku Največji izpusti živega srebra so posledica zgorevanja premoga in ostalih fosilnih goriv, proizvodnje cementa, sežiganja odpadkov, pridobivanja zlata ter izpustov iz kovinske industrije. Živo srebro negativno vpliva na jetra, ledvice ter prebavni in respiratorni sistem. Povzroča lahko tudi okvaro živčevja. Živo srebro se bioakumulira in tako še dodatno negativno vpliva na kopenska in vodna živa bitja, vključno s človekom. 11.1 Izpusti Letni izpusti živega srebra (Hg) so v Sloveniji leta 2016 znašali 0,2 tone. V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za 48 %. Največji delež k skupnim državnim izpustom živega srebra je v letu 2015 prispevala proizvodnja elektrike in toplote (28 %). Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje [9], saj skupne državne količine izpustov živega srebra ne presegajo vrednosti iz leta 1990. Izpusti živega srebra po glavnih kategorijah virov so prikazani na slikah 11.1 in 11.2 Poročilo kakovost zraka 2017 103 Slika 11.1: Letni izpusti Hg po sektorjih v Sloveniji. Slika 11.2: Viri izpustov živega srebra v Sloveniji za leto 2016. 104 Poročilo kakovost zraka 2017 11.2 Ravni onesnaženosti Meritve koncentracij celotnega živega srebra v zraku izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Z meritvami smo skladno z Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku pričeli v letu 2008. Zaradi velikih težav z lastnim merilnikom, smo v letu 2017 za izvajanje le-teh najeli inštrument Inštituta Jožef Stefan z drugačno merilno tehniko. Hkrati smo prešli na tako imenovan indikativni režim meritev, s katerim smo zagotovili vsaj kot 14 odstotno zahtevano pokritost z meritvami na letnem nivoju. Povprečna koncentracija Hg v zraku v letu 2017, izmerjena s tem inštrumentom znaša 1,0 ng/m3. Ker so bile z drugo tehniko, jih na sliki podajamo v drugačni, modri barvi. Pokritost z meritvami na letnem nivoju v letu 2017 ne dosega 75 odstotkov, zato te podatke podajamo zgolj kot informativne vrednosti. Slika 11.3: Porazdelitev dnevne ravni Hg na Iskrbi po letih. 11.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Ravni Hg v zraku, ki smo jih poročali na EMEP in EAA za merilno mesto Iskrba so med najnižjimi v Evropi, s povprečno letno vrednostjo nižjo od 1,0 ng/m3 [17]. Poročilo kakovost zraka 2017 105 Slika 11.4: Geografska porazdelitev Hg v zraku v Evropi v letu 2016 [18]. 106 Poročilo kakovost zraka 2017 12. Kakovost padavin Kemijska sestava padavin je eno izmed meril onesnaženosti zraka. S stališča kakovosti zraka je v padavinah najpomembnejša vsebnost produktov oksidacije najpogostejših onesnaževal v zraku (SO2, NOx, CO, ogljikovodiki). Le-ti so v obliki disociiranih kislin (SO2−4 , NO − 3 , CO 2− 3 , Cl−) povzročitelji kislosti padavin. H kislosti padavin lahko v manjši meri prispevajo tudi specifična onesnaževala (fluoridi, fosfati, organske kisline). Te spojine se v primerjavi z žveplovimi in dušikovimi spojinami pojavljajo v nižjih ravneh. V skladu z mednarodnim dogovorom so kisle padavine tiste, katerih pH vrednost je manjša od 5,6 [19]. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko kationi (Na+, K+, Mg2+, Ca2+, NH+4 ) padavine nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. Dušikove spojine prispevajo k evtrofikaciji. Spremljanje padavin določa Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in PAH v zunanjem zraku [7]. Za parametre v padavinah mejne in ciljne vrednosti niso določene. Meritve na merilnem mestu Iskrba izvajamo tudi v okviru programa EMEP Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [9]. 12.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni 12.1.1 Mesečna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti pa- davin z nekaterimi anorganskimi ioni Vzorčenje za določitve pH vrednosti, električne prevodnosti in koncentracij posameznih anorganskih ionov izvajamo v skladu s Priročnikom GAW No. 160 [20]. Za vzorčenje uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnike, ki zajamejo le mokri del padavin. Vzorčenje poteka v okviru državne merilne mreže na petih merilnih mestih v Sloveniji. Na merilnih mestih Iskrba in LJ Bežigrad izvajamo dnevno vzorčenje padavin, na merilnih mestih Škocjan, Rateče in MS Rakičan pa vzorčenje izvajamo tedensko. Na merilnem mestu Rateče, je v letu 2009 zaradi okvare vzorčevalnika prišlo do izpada večje količine padavin, zato rezultate teh meritev podajamo zgolj informativno. Zaradi gradnje prizidka na merilnem mestu LJ Bežigrad je v letu 2013 vzorčenje potekalo le do konca meseca oktobra zato rezultate meritev podajamo zgolj informativno, med tem ko v letih 2014 in 2015 vzorčenj nismo izvajali. V septembru leta 2010 zaradi izrednih razmer na merilnem mestu Iskrba ni bila zbrana Poročilo kakovost zraka 2017 107 celotna količina padavin, zato te podatke podajamo zgolj informativno. V letu 2017 kar na treh merilnih mestih (Iskrba, LJ Bežigrad in MS Rakičan) nismo uspeli zbati zadostne količine padavin (zbrana količina odstopa od meteorološke za več kot 10%), zato vrednosti za ta merilna mesta podajamo kot informativne. Informativne vrednosti v slikah so prikazane z drugačnim vzorcem. Povprečne letne vrednosti pH, električne prevodnosti in koncentracije posameznih ionov v padavinah so podane v tabeli 12.1. Iz slike 12.1 je razvidno, da so koncentracije posameznih ionov v padavinah po posameznih merilnih mestih na približno enakem nivoju. Koncentracije natrijevih (Na+) in kloridnih (Cl−)so bile zaradi najmanjše oddaljenosti od morja najvišje na merilnem mestu Škocjan najnižje pa na merilnem mestu Rateče. Koncentracije amonija, kalcija in kalija pa so bile najvišje na merilnem mestu MS Rakičan. Tabela 12.1: Srednja vrednost (Cp), minimum (Cmin) in maksimum (Cmax) pH, električna prevodnost pri 25 ◦C (el. prev.) (µS/cm) in koncentracije elementov v padavinah (mg/L) na vzorčevalnih mestih DMKP v letu 2017. pH El. prev. NH+4 NO − 3 SO 2− 4 Cl − Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba Cp 5,16 8 0,292 1,00 0,574 0,379 0,203 0,042 0,235 0,050 Cmin 4,11 2 0,010 0,129 0,015 0,010 0,010 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,56 40 7,23 29,8 29,5 7,98 6,25 0,819 5,51 1,99 LJ Bežigrad Cp 5,29 8,01 0,407 0,998 0,559 0,256 0,234 0,033 0,164 0,030 Cmin 4,47 1,82 0,040 0,097 0,014 0,020 0,008 0,003 0,008 0,005 Cmax 6,83 67,3 3,25 7,51 3,70 9,88 2,83 0,696 5,91 0,441 Škocjan Cp 5,24 9,6 0,356 1,208 0,613 0,590 0,242 0,055 0,373 0,042 Cmin 4,71 3,05 0,034 0,246 0,087 0,041 0,031 0,010 0,010 0,010 Cmax 7,11 37,7 2,49 5,21 1,89 3,50 3,57 0,290 2,00 0,198 Rateče Cp 5,60 5,51 0,317 0,726 0,350 0,124 0,211 0,025 0,084 0,030 Cmin 4,79 2,10 0,055 0,207 0,015 0,010 0,010 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,62 16,8 2,86 6,24 3,99 0,731 1,64 0,332 0,435 0,390 MS Rakičan Cp 5,48 9,7 0, 0.649 1,39 0,856 0,207 0,325 0,042 0,121 0,068 Cmin 4,59 4,20 0,010 0,555 0,037 0,026 0,032 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,82 39,4 3,86 7,40 4,24 2,80 1,99 0,174 1,29 0,278 Slika 12.1: Povprečna letna koncentracija posameznih ionov v padavinah v letu 2017. 108 Poročilo kakovost zraka 2017 Na vseh merilnih mestih so bile kot navadno tudi v letu 2017 padavine bolj kisle v hladnem obdobju leta (slika 12.2), kar povezujemo z emisijami kislih onesnaževal v času kurjenja. Slika 12.2: Povprečne mesečne pH vrednosti padavin v letu 2017. Porazdelitev mokrih depozicij ionov, ki najbolj vplivajo na zakisljevanje in evtrofikacjo po mesecih je prikazana na slikah od 12.3 do 12.5. Mokre depozicije amonijevih ionov so bile podobno kot v preteklih letih tudi v letu 2017 višje v času med aprilom in septembrom, kar povezujemo predvsem s povečanimi aktivnostmi v kmetijstvu. Podobno kot mokre depozicije sulfatnih ionov, so bile tudi mokre depozicije nitratnih ionov v letu 2017 izrazito povezane s količino padavin in so bile praviloma višje v mesecih z večjo količino padavin, najvišje vrednosti pa so bile največkrat na merilnem mestu Škocjan. 12.1.2 Letna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni Na sliki 12.6 je prikazana povprečna letna pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. V letu 2017 so bile podobno kot v preteklih letih najmanj kisle (najvišja pH vrednost) padavine z merilnih mest Rateče in MS Rakičan, bolj kisle pa so bile padavine z merilnih mest LJ Bežigrad, Škocjan in Iskrba. Tabela 12.2: Letna količina zbranih padavin (mm) in letna mokra depozicija elementov v padavinah (g/m2) na vzorčevalnih mestih DMKP v letu 2017. Količina padavin H+∗ NH+4 -N NO − 3 -N SO 2− 4 -S Cl − Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba 1474 10x10−3 0,334 0,334 0,282 0,559 0,299 0,062 0,347 0,074 LJ Bežigrad 1363 6,7x10−3 0,431 0,307 0,254 0,348 0,319 0,044 0,224 0,040 Škocjan 1407 8,2x10−3 0,392 0,387 0,290 0,836 0,343 0,077 0,528 0,059 Rateče 1781 4,5x10−3 0,437 0,294 0,201 0,223 0,363 0,044 0,151 0,053 MS Rakičan 712 2,2x10−3 0,328 0,205 0,186 0,135 0,212 0,027 0,079 0,044 * Skupna depozicija H+ je izračunana le iz izmerjenih pH vrednosti. Poročilo kakovost zraka 2017 109 Slika 12.3: Mesečna mokra depozicija dušika nitratnega izvora v padavinah v letu 2017. Slika 12.4: Mesečna mokra depozicija žvepla sulfatnega izvora v padavinah v letu 2017. 110 Poročilo kakovost zraka 2017 Slika 12.5: Mesečna mokra depozicija dušika amoniakalnega izvora v padavinah v letu 2017. Slika 12.6: Povprečne letne pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano, obrazložitev pa se nahaja na straneh 107 in 108. Poročilo kakovost zraka 2017 111 Mokra depozicija nekaterih ionov (za amonij, nitrat in sulfat izraženo kot: NH+4 -N, NO − 3 -N oziroma SO2−4 -S) v letu 2017 je prikazana na sliki 12.7. Na zakisljevanje odločilno vplivajo depozicije nitratnih in sulfatnih ionov, ki so podobno kot v preteklih letih tudi v letu 2017 najvišje na merilnih mestih Škocjan, Iskrba in LJ Bežigrad. Najvišje depozicije amonijevih ionov smo zabeležili na merilnih mestih Rateče in LJ Bežigrad, nekoliko nižje na merilnih mestih Škocjan in Iskrba, najnižje na na merilnem mestu MS Rakičan. Mokre depozicije klorida in natrija so v direktni povezavi z oddaljenostjo merilnih mest od morja in so najvišje na merilnem mestu Škocjan, najnižje pa na merilnem mestu MS Rakičan. Med tem ko so mokre depozicije kalcija na vseh merilnih mestih na primerljivem nivoju, je bila mokra depozicija kalija najvišja na merilnem mestu Iskrba in najnižja na merilnem mestu LJ Bežigrad. Slika 12.7: Mokra depozicija nekaterih ionov po merilnih mestih v letu 2017. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano, obrazložitev pa se nahaja na straneh 107 in 108. Vrednosti letnih mokrih depozicij ionov od leta 2003 do leta 2017, ki najbolj vplivajo na zakislje- vanje in evtrofikacijo so prikazane na slikah od 12.8 do 12.10. 112 Poročilo kakovost zraka 2017 Slika 12.8: Mokra depozicija dušika nitratnega izvora v padavinah po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano, obrazložitev pa se nahaja na straneh 107 in 108. Slika 12.9: Mokra depozicija žvepla sulfatnega izvora po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano, obrazložitev pa se nahaja na straneh 107 in 108. Poročilo kakovost zraka 2017 113 Slika 12.10: Mokra depozicija dušika amoniakalnega izvora po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano, obrazložitev pa se nahaja na straneh 107 in 108. 12.1.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Raven onesnaženosti padavin v Sloveniji je glede na podatke programa EMEP med najnižjimi v Evropi. Povprečne letne pH vrednosti padavin v Sloveniji so v letu 2017 znašale med 5,2 in 5,6 in so bile med manj kislimi v Evropi. Povprečne letne koncentracije ionov, izražene kot NH+4 -N, NO−3 -N in SO 2− 4 -S, ki odločilno vplivajo na zakisljevanje in evtrofikacijo, so bile med najnižjimi v primerjavi z EMEP merilnimi mesti v evropi (slika 12.11). Za amonijev ion so znašale med 0,26 in 0,34 mgN/L, za nitratni ion med 0,16 in 0,32 mgN/L in za sulfatnega med 0,12 in 0,29 mgS/L. Pri primerjavi rezultatov je potrebno upoštevati dejstvo, da so EMEP merilna mesta praviloma umeščena v neizpostavljeno neurbano okolje, podobno kot naše merilno mesto Iskrba. 114 Poročilo kakovost zraka 2017 (a) pH (b) Amonij (c) Sulfat (d) Nitrat Slika 12.11: Geografska porazdelitev vrednosti pH ter koncentracij amonija, sulfata in nitrata (mg/l) v padavinah po Evropi v letu 2016 [21]. Poročilo kakovost zraka 2017 115 12.2 Raven onesnaženosti padavin s težkimi kovinami Meritve kovin v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves čas odprt in zajame tako mokri kot tudi suhi del padavin. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje določi koncentracij posameznih kovin v padavinah in v suhi snovi. Iz teh podatkov izračunamo celotno depozicijo posamezne kovine na kvadratni meter, ki je seštevek mokre in suhe depozicije. Porazdelitev celotnih depozicij nekaterih težkih kovin po mesecih za leto 2017 je prikazana na sliki 12.12. Zaradi izvajanja gradbenih del na objektih v neposredni bližini merilnega mesta Iskrba in posledično kontaminacije padavin z nekaterimi težkimi kovinami, vzorcev zajetih v času od 16.10. do 6.11.2017 pri izračunu letnih depozicij nismo upoštevali. Slika 12.12: Celotna depozicija nekaterih težkih kovin po mesecih za leto 2017. Vrednosti celotne depozicije nekaterih težkih kovin so prikazane v tabeli 12.3. Tako kot v preteklih letih smo tudi v letu 2017 izmerili daleč najvišjo celotno depozicijo cinka; sledita baker in svinec, nato nikelj, krom in arzen. Daleč najnižja je depozicija kadmija. Tabela 12.3: Celotna depozicija nekaterih težkih kovin (mg/m2) na Iskrbi v letu 2017. Arzen Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink 0,088 0,017 0,219 1,12 0,260 0,615 2,51 Kot je mogoče sklepati iz slike 12.13, se raven celotnih depozicij večine kovin od začetka meritev v letu 2008 do leta 2017 bistveno ne spreminja in je odvisna predvsem od količine padavin. 116 Poročilo kakovost zraka 2017 Slika 12.13: Celotna depozicija izbranih kovin v letih od 2008 do 2017. 12.2.1 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Iz slik 12.14 in 12.17 je razvidno, da so povprečne letne koncentracije kadmija (0,012µg/L) in svinca (0,320 µg/L) z merilnega mesta Iskrba pri Kočevski Reki med najnižjimi v Evropi [18]. (a) Kadmij (b) Svinec Slika 12.14: Geografska porazdelitev koncentracij kadmija in svinca v padavinah na EMEP merilnih mestih v letu 2015 [18]. Poročilo kakovost zraka 2017 117 12.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom Tako kot meritve kovin in PAH, tudi meritve celotnega živega srebra (anorganske in organske spojine Hg) v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Za določitve celotnega živega srebra v padavinah uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnik, ki zajema le mokri del padavin. Vzorčenje za meritve tega parametra pa poteka v mesečnih intervalih. Mokra depozicija živega srebra po mesecih za leto 2017 je prikazana na sliki 12.15. Najvišje vrednosti smo skladno z večjo količino padavin zabeležili v septembru, novembruin decembru. Slika 12.15: Mokra depozicija celotnega Hg po mesecih za leto 2017. Za mesec december 2017 zaradi izgube enega od treh vzorcev, ni bila analizirana celotna količina padavin za določitev Hg. Celotna mokra depozicija živega srebra na merilnem mestu Iskrba je v letu 2017 znašala 6,83 µg/m2 in je bila kljub nekoliko večji količini padavin nižja kot v preteklem letu (slika 12.16). 12.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Slika 12.17 prikazuje geografsko porazdelitev onesnaženosti padavin z živim srebrom. Koncentracje celotnega živega srebra v padavinah so se v letu 2017 gibale med 1,10 in 11,8 ng/L, povprečna letna koncentracija pa znaša 4,1 ng/L. Nivo zabeleženih koncentracij je primerljiv z vrednostmi, ki jih poročajo za neonesnažena področja, povprečna letna koncentracija pa je med najnižjimi v Evropi. 118 Poročilo kakovost zraka 2017 Slika 12.16: Mokra depozicija celotnega Hg po letih. Podatke, prikazane z vzorcem zaradi izpada več kot 10% glede na meteorološke količine podajamo zgolj informativno. Slika 12.17: Geografska porazdelitev koncentracij živega srebra v padavinah na EMEP merilnih mestih v letu 2016. 12.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi oglji- kovodiki Tudi meritve policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves čas odprt in zajame tako mokri kot tudi suhi del padavin. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje določi vsebnost posameznega PAH v padavinah in suhi snovi skupaj. Iz teh podatkov izračunamo tako imenovano celotno depozicijo posamezne PAH na kvadratni meter. Mesečna porazdelitev celotnih depozicij posameznih PAH za leto 2017 je prikazana na sliki Poročilo kakovost zraka 2017 119 12.18. Višje celotne depozicije večine PAH smo tudi v letu 2017 zabeležili predvsem v hladnejšem obdobju leta. Slika 12.18: Celotna depozicija nekaterih PAH po mesecih v letu 2017. V tabeli 12.4 je prikazana celotna depozicija nekaterih PAH v letu 2017. Primerjava depo- zicij PAH med posameznimi leti nakazuje, da le-te ostajajo na približno isti ravni (slika 12.19). Podobno kot v preteklih letih smo tudi v letu 2017 zabeležili največjo celotno depozicijo vsote benzo(b,j,k)fluorantenov. Najnižja je bila tako kot v ostalih letih celotna depozicija dibenzo(a,h)antracena (tabela 12.4 in slika 12.19). Tabela 12.4: Celotna depozicija nekaterih PAH (µg/m2) za leto 2017 na merilnem mestu Iskrba. Benzo(a)antracen Benzo(a)piren Benzo(b,j,k)fluoranten Dibenzo(a,h)antracen Indeno(1,2,3-cd)piren 7,72 7,03 36,2 4,11 11,28 120 Poročilo kakovost zraka 2017 Slika 12.19: Celotne letne depozicije PAH od leta 2008 do leta 2017. Poročilo kakovost zraka 2017 121 122 Poročilo kakovost zraka 2017 13. Žveplove in dušikove spojine ter ostali anor- ganski ioni Žveplove (SO2, SO2−4 ) in dušikove (HNO3+NO − 3 , NH3+NH + 4 ) spojine ter anorganske ione (Cl −, Ca2+, Mg2+, Na+, K+) spremljamo v okviru programa EMEP na merilnem mestu Iskrba. Te meritve podajajo informacijo o kislo-alkalnih sestavinah v zraku. Vzorčenje izvajamo s pomočjo t.i. filter pack metode [22], z uporabo seta treh filtrov. Prvi filter zbira delce, ki vsebujejo sulfat, amonij in nitrat. Sledi mu alkalno (KOH) impregniran filter, na katerem se zbirajo HNO3, SO2, HNO3, HCl in druge kisle hlapne snovi. HNO3 in SO2 reagirata s KOH, pri čemer nastane kalijev nitrat in kalijev sulfit. Absorpcija SO2 je kvantitativna pri relativni vlagi nad 30 odstotkov in pri temperaturah do -10◦C. Velja prepričanje, da oksidirajoče spojine kot na primer ozon v zraku, pretvorijo v času vzorčenja večino sulfita v sulfat. Amonij se učinkovito zadrži na tretjem filtru, ki je impregniran z oksalno kislino. Ker filter pack metoda ne loči plinastih dušikovih spojin od aerosolov, lahko podajamo le vsoto. Raven nitratov je tako enaka vsoti nitratov, določenih na aerosolnem in alkalno impregniranem filtru. Podobno velja za amonij, kjer je raven amonija v zraku enaka vsoti amonija zbranega na prvem, aerosolnem filtru in amoniaka, zbranega na zadnjem, kislo impregniranem filtru. Višjo raven žveplovih in dušikovih spojin ter ostalih anorganskih ionov povezujemo predvsem z izpusti (kmetijstvo, raba goriv v gospodinjskem in storitvenem sektorju, cestni promet, ...) ter s številom dni brez padavin. 13.1 Izpusti Letni izpusti amonijaka (NH3) so v Sloveniji leta 2016 znašali 18 tisoč ton. V primerjavi z letom 1986 so se zmanjšali za 21 %. Prevladujoč vir izpustov NH3 je kmetijstvo. V letu 2016 je kmetijstvo prispevalo več kot 90 % k skupnim državnim izpustom NH3 (slika 13.2). Slovenija izpolnjuje obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka [16] in iz Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [9]. Skupni izpusti NH3 so bili v letu 2016 za 8 % nižji od ciljne vrednosti (20 tisoč ton), ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Izpusti amonijaka po posameznih virih so prikazani na slikah (slika 13.1) in (slika 13.2). Poročilo kakovost zraka 2017 123 Slika 13.1: Izpusti NH3 v Sloveniji po sektorjih za obdobje od leta 1986 do leta 2016. Slika 13.2: Izpusti NH3 v Sloveniji po sektorjih za leto 2016. 124 Poročilo kakovost zraka 2017 13.2 Ravni onesnaženosti V tabeli 13.1 so podani rezultati meritev za celotno leto 2017 ter posebej za poletno in zimsko sezono. Povprečna mesečna koncentracija žveplovih in dušikovih spojin ter nekaterih ionov v letu 2017 je prikazana na slikah 13.3 in 13.4. Koncentracije žvepla sulfatnega izvora (SO2−4 -S), dušika nitratnega izvora (HNO3+NO − 3 -N), dušika amoniakalnega izvora (NH3+NH+4 -N) in kalijevih ionov je bila za razliko od preteklih let, v letu 2017 znatno višja v času od januarja do marca. Podobno je bila tudi koncentracija žveplovega dioksida (SO2-S) znatno višja v januarju in februarju. V preostanku leta so se koncentracije onesnaženosti z vsemi navedenimi onesnaževali razen dušika amoniakalnega izvora gibale v okviru več letnih povprečnih vrednosti. Koncentracije dušika amoniakalnega izvora pa so bile nekoliko nad večletnim povprečjem tudi v času od julija do avgusta. Koncentracija žveplovega dioksida (SO2-S) in kalijevih ionov (K+)je bila kot navadno ne glede na število dni brez padavin višja v zimski sezoni. Višje koncentracije teh onesnaževal v ozračju v zimski sezoni povezujemo predvsem s kurjenjem, v poletnem času pa z večjim številom dni brez padavin. Slika 13.3: Mesečna koncentracija oksidiranega žvepla SO2-S in SO2−4 –S, oksidiranega dušika HNO3+NO − 3 - N ter reduciranega dušika (NH3+NH+4 )–N v zraku na Iskrbi za leto 2017. Koncentracije kalijevega iona v zraku so bile kot posledica kurjenja značilno najvišje predvsem v zimski sezoni. Nihanje koncentracij ostalih ionov je povezano s smerjo in hitrostjo vetra in tudi s pogostostjo in količino padavin. V mesecih s pogostejšimi in bolj intenzivnimi padavinami so koncentracije nižje, v mesecih z manjšo količino ali brez padavin pa se koncentracije ionov povišajo. Opažamo pa tudi, da so povišane koncentracije kalcija, magnezija, klorida in natrija povezane z epizodami, ko nad naše kraje zanese saharski prah. Meritve koncentracij žveplovih in dušikovih spojin ter nekaterih kationov in anionov v zraku smo Poročilo kakovost zraka 2017 125 Tabela 13.1: Povprečna (Cp) in najvišja (Cmax) izmerjena koncentracija oksidiranega žvepla, oksidiranega dušika, reduciranega dušika in nekaterih anorganskih ionov v zraku (µg/m3) na Iskrbi za nekurilno sezono, kurilno sezono ter za celo leto 2017. Poletna sezona Zimska sezona Letna vrednost SO2−4 –S Cp 0,454 0,658 0,0,555 Cmax 1,64 8,73 8,73 SO2–S Cp 0,146 0,658 0,206 Cmax 1,38 4,82 4,82 (HNO3+NO−3 )–N Cp 0,154 0,305 0,230 Cmax 0,457 4,82 4,82 (NH3+NH+4 )–N Cp 0,769 0,737 0,753 Cmax 2,32 5,24 5,24 Cl− Cp 0,057 0,069 0,063 Cmax 1,28 1,75 1,75 Ca2+ Cp 0,173 0,080 0,127 Cmax 0,889 0,439 0,889 Mg2+ Cp 0,046 0,025 0,036 Cmax 0,193 1,18 1,36 Na+ Cp 0,109 0,114 0,111 Cmax 1,36 0,782 1,04 K+ Cp 0,073 0,145 0,109 Cmax 0,280 1,08 1,08 Slika 13.4: Mesečna koncentracija natrija, kalcija, klorida, magnezija in kalija v zraku na Iskrbi za leto 2017. na merilnem mestu Iskrba pričeli izvajati leta 1997. Na sliki 13.5 so prikazane povprečne letne koncentracije dušikovih in žveplovih spojin. Koncentracije žveplovih spojin kažejo trend upadanja, ki je bolj izrazit pri koncentraciji žveplovega dioksida in nekoliko manj pri sulfatnih ionih (SO2−4 ). Ocenjujemo, da je ta trend verjetno posledica zmanjšane uporabe premoga ter uporabe premoga z nižjo vsebnostjo žvepla. Manjša medletna nihanja za ostale sestavine povezujemo s pogostostjo in količino padavin v posameznih letih. 126 Poročilo kakovost zraka 2017 Slika 13.5: Letna koncentracija oksidiranega žvepla SO2-S in SO2−4 -S, oksidiranega dušika (HNO3 + NO−3 )–N ter reduciranega dušika (NH3 + NH + 4 )–N v zraku na Iskrbi za leto 2017 – dnevno vzorčenje. 13.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Geografska porazdelitev oksidiranega žvepla (SO24−-S in SO2-S) na postajah v okviru EMEP je prikazana na sliki 13.6. Meritve kažejo, da je merilno mesto Iskrba med manj onesnaženimi v Evropi [21]. (a) Sulfat (b) Žveplov dioksid Slika 13.6: Geografska porazdelitev oksidiranega žvepla (SO24−-S in SO2-S) v Evropi v letu 2016. Poročilo kakovost zraka 2017 127 128 Poročilo kakovost zraka 2017 Literatura [1] W. H. Organization et al., “Ambient air pollution: A global assessment of exposure and burden of disease,” 2016. [2] Onesnaženost zraka: naše zdravje še vedno ni dovolj zaščiteno, view 10.09.2018, http: //publications.europa.eu/webpub/eca/special-reports/air-quality-23-2018/sl/. [3] Onesnaženost zraka: naše zdravje še vedno ni dovolj zaščiteno, view 10.09.2018, https://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-2013/clanki/ podnebne-spremembe-in-zrak. [4] Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistej- šem zraku za Evropo. Uradni list Evropske unije. L152. [5] Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in sveta o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Uradni list Evropske unije. L23. [6] Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS. 9/11,8/15. [7] Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Uradni list RS. 39/06. [8] Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS. 55/11,6/15. [9] Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, UNECE, 1979. [10] Arso, Kakovost zraka - napovedi in tekoči podatki, http://www.arso.gov.si/zrak/ kakovost%20zraka/podatki/. [11] Projekt SINICA, view 10.09.2018, http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/EU% 20sofinancira/Sinica/. [12] Project PREPAIR – LIFE15 IPE IT013, view 10.09.2018, http://www.lifeprepair.eu/. [13] Informative Inventory Report 2018 for Slovenia, Submission under the UNECE Convention on Long-range Transboundary Air Pollution and Directive (EU) 2016/2284 on the reduction of national emissions of certain atmospheric pollutants, ARSO, 2018. Poročilo kakovost zraka 2017 129 [14] Kakovost zraka v Slovenije v letu 2012, ARSO, 2013. [15] T. F. Stocker, D. Qin, G.-K. Plattner, M. Tignor, S. K. Allen, J. Boschung, A. Nauels, Y. Xia, V. Bex, P. M. Midgley, et al., “Prevod Climate change 2013. The physical science basis. Working group I contribution to the fifth assessment report of the intergovernmental panel on Climate change-Abstract for decision-makers,” Slovensko meteorloško društvo, Vetrnica, vol. 0613, 2013. [16] Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta o nacionalnih zgornjih mejah emisij za neka- tera onesnaževala zraka (NEC), Uradni list Evropske unije, 2001. [17] A.-G. Hjellbrekke, “Data report 2016 particulate matter, carbonaceous and inorganic compo- unds,” EMEP/CCC-Report 1/2018, no. 1, 2016. [18] P. B. N. Wenche Aas and K. A. Phaffhuber, “Heavy metals and pop measurements, 2016,” EMEP/CCC-Report 3/2018, no. 3, 2016. [19] M. Pidwirny, “Acid Precipitation,” Fundamentals of Physical Geography, 2nd Edition, 2006. [20] Manual for the GAW Precipitation Chemistry Programme. Guidelines, Data Quality Objectives and Standard Operating Procedures, no. 160, WMO, 2004. [21] A.-G. Hjellbrekke, “Data report 2015 particulate matter, carbonaceous and inorganic compo- unds,” EMEP/CCC-Report 1/2017, no. 1, 2015. [22] N. I. for Luftforskning Kjeller, EMEP Manual for Sampling and Chmical Analysis: EMEP Co- operative Programme for Monitoring and Evaluation of the Long-range Transmission of Air Pollutants in Europe. EMEP/CCC-Report, Norwegian Institute for Air Research, 1995. 130 Poročilo kakovost zraka 2017