URN_NBN_SI_DOC-Q5Y6GXZS

VPRAŠANJE CENTRALNE KATALOGIZACIJE SLOVENSKEGA TISKA Jelica Jugovec P roblem cen traln e katalogizacije k njig in drugega tisk a v svetu in p ri n as sodi m ed tis ta v p raša n ja d an ašn jeg a življenja, ki jih sodobni človek tak o rad označuje z izrazi, k o t so npr. učinkovitost, racionali­ zacija in tem u podobno. N avedeni p o jm i izražajo vsesplošno težnjo d an ašn jeg a človeka, d a bi s čim m an jšim tru d o m in s čim m an jšim i stro šk i te r s čim m an jšo p orab o časa dosegel čim večji delovni učinek in razbrem enitev. To težnjo opažam o p rav n a vseh p o d ro čjih človekove dejavnosti, celo — po laičnem m n en ju — n a tak o »nedinamičnih.< po­ dro čjih k ot so m uzealstvo, arhivistik a, k n jižn ičarstv o in podobne kul­ tu rn e in znanstvene stro k e. Če se om ejim o le n a knjižničarstv o, vidim o, d a vedno bolj izginevajo stare, klasične oblike p o slov anja in u re ja n ja knjižnic. V edno bolj p rih a ­ ja jo do veljave sred stv a za racionalizacijo in m ehanizacijo k n jižn ičar­ skega dela; k je r p a se ta sred stv a ne u po štev ajo in se sk u šajo o b držati sta re oblike, ta m se n u jn o p o ja v lja jo neu sp eh i in n ek ak šn a o d rezano st knjižnice od sodobnega živ ljen ja in po treb . N ova vloga in n eštete naloge knjižnic v sed an jo sti — zlasti v našem d ru žb enem sistem u — im ajo za posledico pred v sem velik p o ra st kn již­ nic, kn jižničnih fondov in k o t n u jn o posledico zlasti velik p o ra st po­ treb n ih k n jižn ičarsk ih kadrov, problem , ki je že precej z a sk rb lju jo č in za m an jše knjižnice finančno zelo pereč. Z ato je razum ljivo, d a se tu d i knjižnični delavci tru d im o , d a bi s čim m an jšim številom lju d i — k a r dejan sk o pom eni s čim m an jšim i stro šk i — dosegli čim večji in celo b o ljši uspeh. M ed te nap o re sp ad a tu d i težn ja za o stv aritev o sred n je (cen traln e) katalogizacije. S am o od sebe se n am re č vsilju je vp rašan je, če je res po treb n o , da se v vsaki posam ezni knjižnici k atalog izira ista knjiga vedno znova in znova, da n ešteti k n jižn ičarji p o n av ljajo v b istv u vedno isto delo in m a rsik d aj celo nestro ko v no in različno. R ešitev tega v p raša n ja je sam o v tem , da se to delo, ki je v b istvu enako, opravi n a o sred n jem m estu za vse knjižnice en k ra t, k v alitetn eje in ceneje. C entraln a k atalog izacija je ogrom nega p om en a za vse k n již­ n ičarsk o delo. O m ogoča k v alite tn o st knjižn ičn ih katalogov, pocenitev delovnega pro cesa p ri izdelavi katalogov in razb rem enitev k n jižn ičarja, ki se lahko posveti s p rid o b ljen im časom n ep o sredn em u delu z bralcem . Id e ja o tem racionalnem n ačin u katalogizacije n i nova. P o ro dila se je že v sredini p rejšn jeg a sto letja. S m o trn i b ib lio tek a rji so že ta k ra t sm a trali za neodgovorno zap rav ljan je sil, da se ista k n jig a obdeluje v toliko bibliotekah , ko bi se lahko obdelovala n a enem m estu. D ajali so razne predloge. Iz velikega števila teh predlogov za cen traln o kata-