t tore*, ?»trtek in aolot in ?elja r Man t>ortt  brex poAlljanj
.lom ia ne leto tg\. , j, pol Ir-ta . . 4 M ■ ■ ''< lel> .t ..
Po poiti
ti iu leto 10 |l. M pol 5 ,.
.i retrt leti S ,. I
Oznanila: /
Za navadno ilrtatofal-
Trato plifnje l « kr., (• ie natuca lkra\
5 kr. fe ae t..ki Škrat \ 4 kr. (it se tiska Jkrat, > re^e pMmenke se plača jejo po prostora.
tk titek j* pla{»t-kolek (<teinpelj) ia 30 k.
Koknpisi se ne trafajo, lopni naj se blagovoljna franknjajo.
Te6«\j II.
Politika slovanskih državnih poslancev.
Morda pp bode komu čudno rdelo, da se spravljamo ravno (daj o tem govoriti, ko državnega zbora ni, temin' delajo deželni, k tori naši bratafl gotovo najbolj zanimajo. Ali dr Toruanovn odpoved nam dajo povod; očitanje „Novic" — ako posebno na „Slov. Narod" leti — da jo g. dr. Toraan zarad napalov časnikov odvrgel „ butaro," daje nam dolžnost jasno izpovedati, ka stoji „Slov. Narod" šo vedno na istem stališči, kakor je, iu so nima vzroka kosati, da je upiral se tomu kar se jo godilo. Recito kar hočeto, javno mnenje Slovencev jo bilo z nami in jo, in če so bode sloveuska politika tako presukala, kakor smo mi vselej zahtevali, prisililo je do tega naše poslance gotovo mnogo, razen njih lastnega spoznanja tudi javno mnenje. No bilo bi zdaj na pravem mestu, ko bi pogrevali vse grebe in vso kar so jo opustilo in ne zgodilo, kar se jo napak zgodilo. Veseli bomo, ako se bodo na dalje drugače in z vso odločnostjo delalo za cel naš program, brc/, oprezovnnja in polovičenja. Odbijamo očitanje da smo samo osebno „napadali;" način v političnem življenji šo do zdaj ni znajden, da bi se dalo politiki oponirati, pa tisto v nebesa vzdigovati ali pa ne imenovati, ki jo v prvi vrsti zastopajo. Ko bi bili naši poslanci vsako priliko v državnem zboru porabili, energično glase se za slovenskega naroda tirjatve, ko bi bili povsod svoj glas povzdignili proti nam krivični sistemi, gotovo bi jih bil „Slov. Narod" hvalil, no zarad njih osob, tciuuč zarad svete našo stvari, kakor j dl je zarad stvari grajal. Torej nas no gino čisto nič, če je g. dr. Toman zarad naših „na-padov" od državnega poslanstva odstopil. Upamo pa, da je imel mnogo veljavnejih vzrokov. Le nikar si ne tajite. Samohvala sicer ni pridna, a djal je tudi velik mož: „nur lumpo sind besehoiden." Ravno ta „SI. N." je vendar mnogo kriv, da jo nekaj več energijo v uašn življenje in vas prišlo, Da so bili njegovi „napadi" neprijetni, to vemo, Ali koristni so bili tudi in opravičeni.
Dokaz. No samo da nas Slovence Smolka iz Dvojega federalističnega ptograma izpušča, tudi drugi delajo tako. Omenjali smo že mnogoiinciiovano brošuro, ki jo ravnokar v berolinu izšla pod naslovom „0e8terreichisches.M Tudi tu se Slovenci tlačijo v nemško skupino. In kak razlog so tu navaja za to. Pravi se, da mi svojih tirjatev no izrekamo s tako odločnostjo ko drugi, ter rla je šo ravnanje naših državnih poslancev v nasprotji bilo s tistimi izjavi javnega mnenju, k u r s c j i h je iz našo domovine ću lo.   Svet vselej sodi: volenti non fit injuria
Suzelka govori
zaduji številki svoje „Reforme" o tej nepravičnosti, da so v omenjeni bročuri izpuščajo slovenske tirjatve in pravi : „Ako državni poslanci . . Jugoslovanov (t. j. Slovencev) ravnajo v nasprotji z javnim mmmjem iu mnenjem njih dežolnih zborov, ne smo se to rabiti na škodo onih dežel, t emuč obsoditi se morajo ti poslanci." in vi, gospodjo nasprotniki „Narodovih" napadov, tudi čislate in morato čislati Suzelko!   S kom se tu sklada v. nami, ali z vami?
Torej, čo vam jo drago, glodimo zdaj naprej. Kar je bilo, je moralo biti. Nihče pa bolj ne želi, da bi v narodnih rečeh v domačem taborji za naprej ne bilo treba opozicijo, nego mi.
h deželnih zborov.
I>< /« l m i zbor krnnjNlii.
(Pota soja 22. sept.) Prebere in potrdi se zapisnik poslednjo seje. Vladin predlog tikajoč so šol so izroči, šolskemu odseku. Volitev 4 členov in 4 namestnikov za komisijo, ki bode uravnavala gruntno davke, se po prodlogu g. Kotnika odloži za en teden, ker stvar jo važna in treba so jo posvetovati o njej. Poročilo o prevdarku dež. zaklada za 1. 1870 izroči se finančnemu odseku, Pri četrti točki dnevnega reda vname so debata, ki je trajala čez tri ure. Poročevalec dr. Costa bere predlog deželnega odbora zarad podpore slovenske dramatiko, kterega vam podajam zarad važnosti celega. Glasi se tako-lo : V 21. seji lanskega deželnega zbora jo prejel do-želni odbor nalogo, nasvetovati v prihodnji sesiji slavnega deželnega zbora, „kako se ima obračati za leto 18G9/70 podpora od 1600 gl. za obstoječe gledišče in za sloveuske glediščne zadeve." Ko so jo razpisalo podvzetje nemškega glegišča za leto 1869/70 je tedaj deželni odbor sklenil, obračati 1000 gl. tu podpor« nemškemu, in 600 gl. slovenskemu gledišču in ob enem se j«1 naprosil odbor dramatičnega društva, svojo misel razodeti, kteri način denarne podporo bi bil slovenskim dramatičnim zadevam vspešnejši, ali mar razpisovanje nagrad za izvirno slovenske glediščne igre, morebiti tudi za iz-vr'no prevode iz družili jezikov, ali pa morebiti naprava ali podpora slovenske glediščne šole, ali kterih teh načinov bi s prvo več koristil.
Za podvzetje nemškega gledišča se ni oglasil nobeden konkurent, iu Kdor ne tirja, ne dobo nič. Ali to ne govori jasuo za nas, da smo uilačnoipodporni odbor za nemške predstave je prosil deželni odbor, naj ostane za postopanje brezobzirno zamotali vedoč kakšne politične nasledke  bo imelo? prihodnjo vsa podpora 1600 gld. prihranjena nemškemu gledišču, in naj od-
Narodopisne elike iz življenja našega naroda.
Zenitov. (Dalje,)
nekih krajih ga imenujejo tudi zovčin in ravčin) žoninove svate skupaj zvat. Na palčiki ima zvonček privezan, in s tem zvoncem pred vsako hišo požveuklja, iz ktero jo kdo v svate povabljen. Co je bogat ženin, so 6vatje z muziko pozovejo, ki pred vsako hišo, iz ktero je kdo povabljen, en komad odsvira. Okoli devete ure v jutro so svatjo i na ženinovem i na nevestinem domu /brani. Po malem toplem zajtrku začne starešina v ženinovom imenu slovo jemati. Će zna količkaj k srcu govoriti, se domače žensko rado malo raz-Ijočejo.   Potem ko je starešina svoj govor dokončal,  se vzdignejo svatje, pa
Popreko računano se pri avstrijskih Slovencih deklico udavajo naj;grRdo po Star,sina jo njih poveljnik in govornik. Pred svatmi skače
teč med 18. ia 25., - fantje pa med 25. in 30. letom, tedaj v starosti, v m p,e8e bun(lorj ftS (kopj(^ pri pi.ekmurskih Slovencih) smešno in šemasto kteri se pod našim podnebjem dospe vrhunec telesne vzrasti. ' lt\,hčm fant „  .andei.cettl v roki.   starešina in ženin se modro in resno
Naši ljudje so najraje žene okoli sv. Martina, posebno rudi pa Vdru?1 mtjo pft Vpsfilo vriskaJ0) „kaj() in u pist0. 8tveljaj0i Ce drži predpustu, kajti ob tej dobi imajo najlepši čas za to, dela silnega ni nobenega, :g,adkft CCHta (J(| novestincga domil 80 svatje vnzij()| sicer pa peš gre(]o Nft in shrambe so tudi še vsega polne. Zelo redke prikazni so pri našem prostem I m W|| g SDH.e,.jRrn in traki okincimem Be(]0 godoii za njimi pridfi voz narodu ženitvo po leti. |8 ženinom i starešino, in potem vozovi drugih svatov.   Vsak voznik ima
Po dobljeni dozvolji od cerkveno iu svetno oblasti, gresta očeta obeh I pTAJey0« Zft klobukom iu rudeči tračec na biču, komati se vse leskečejo in strank s fantom in dekletom k fajaioitru se zavolj oklicev zapisati dati. Po L^. fi0 I1Pnnvadno ognjeni. Ženiuovi stariši in drugi domači no gredo s Prvem oklicu je lan t ženin*), dekle pa nevesta**), od ktere se reče , da j° svuti na neVestin dom, ampak ostanejo doma. Co pa vendar kdo njih, n. pr. ,v oklicih" Kader sta ženin in nevesta iz raznih far, je poroka ali ven-;oča ft.. maU aji kdo dmg^ ho(,p porok videtj) 8fl po(,a naravnost k cerkvi in taije zmerom v tisti iari, iz ktero jo nozosta doma. Najraje so dado poro- BJMr y nftVudni ne 6vatovski obleki, ter tam svate pričaka. «>ti ob ponedeljkih, malokdaj ob nedeljah, ne radi pa ob torkih iu ob sredah, j Na ueveBtineril jomu najdejo ženinovi svatjo vsa vrata in vsa okna
kajti na te dni, pravijo, gredo briči in konjederci k poroki. ! zaprta, notri jo vse tiho, vso mrtvo, nikjer se nobena živa duša ne javi. Na
Hrami ženinovoga in nevestinega doma so na dan poroke lcpojve)ik ,irup in trup) kj ga 8Uuaj žcninovj 8vatj0 šolajo, pride nazadnje vendar 2 bršljanom in s smrečjem okićeni. Pred vhodnimi vratari so ra*H|aever hiše, ter nejevoljno praSa, kaj to larmanjo pomeni? — Starešina, ki '"lajci vsajeni. ima navadno bokal vina pod plaščem in kupico v žepu, najpoprej na dobro
Navadno imajo svatjo že dan pred poroko, in sicer novostmi svatjo zdravj0 napij0) iu poten, bljz0 tako-le govori: „ Obstrelili in ranili smo ptičico
golobičico (v primorskih krajih pravi ovčico). ki ima neko posebno znamenje na glavi (venec), in videvši, ka se je ta ptičica v to hišo skrila, smo jo prišli le-sem iskat". — Okoli Laškega na Štajerskem pravi starešina, da so on in njegovi tovariši vrtnarji, ter da so prišli po žlahtno stoletno rožico, koteči jo v domači vrt presaditi. Čestiti gospod fajmošter bodo sami in lasto-ročno to rožico k koleki pritrdili in privezali. — Navadno so vname hudo besedovanje in pričkanje med deveroni notri, in starešino zunaj dvoriščnih vrat. Dever taji in se roti, da v tej hiši ni nobeno ptičee, ki bi bila obstro-ljena in imela posebno znamenje na glavi. Starešina in ž njim ostali svatje pa le v njega tiščijo, da jo notri, pa da jo naj le gre iskat, jo bo žo našel Čo pa neče sum iskal iti, naj jim vrata odpre, jo bodo šli sami iskat. Na-
"a neve8tinom, ženinovi svatje na ženinovom domu , večerjo. Na žoniuovem domu govori starešina ženinu na srce , da bo nicojšnjo noč zadujokrat šel kot svoboden fant spat, da so bo moral odpovedati dosedanjim tovarišem, ^sedanjim navadam itd. Enaki govor drži na nevestinem domu dever nevesti. Na dan poroko gre po zov čin (po Murki der hochzoiteinlader, v
•) Vzhodni Slovenci pravijo ženili (Vuk ženik), okoli Trsta in Gorice bo zove novic, v hrvaškem Primorju oženja in mladoženja, v Dalmaciji veienik, -okoli Zagrebe mladenec. », , , . ..  . , •
**) Nevesta pri Jarniku: die nichtbevuste, unbeknnte (Sulek ima : nevovnU bio« im brautzudtando belinden.) V našem Primorji so zove novica, v Dalmaciji vereni-ca, Janežić ima tudi zaročnica, pri hrvaških Slovencih sploh mlad«. Pri Hrvat-kih Slovencih se zovc tlita s neha nevesta, ki še ni rodilu. Pri Srbih s,, nevesta eno celo leto po proroki zove mlada, in ima posebna hišna opravilu opravljati.
stopi deželni odbor od pogoja, da ima dramatično dimno pravico, rabiti deželno gledišče v vsakem mesecu 1'flO nedeljo i« slovenske predstave.
Ali deželni odbor jc — glede* sk!< pot slavnega deželnega zbora i 13. in 21. seji lansko sesije, potrdil STOJ prvi sklep, vendar pa pripustil podpornemu odboru za nemško predstave • prevreli na mosto podpore 1000 gld. deželno luže. ker njona nnjemščina je prav dvomljiva in cisto odpade ako so najde podvzetnik nemških predstav. Podporni odbc* nemških predstav se je poprijel te ponudbe in torej se pribrani *sn preračunjena podpora 1600 gld. odločbi slavnega deželnega zboru. Dramatično društvo pa j« na vprašanje deželnega odbora odgovorilo 5. julija t. I. Bledeče: Odbor je po tehtnem presojevanji goii omenjenih vprašanj postavil za vodilno načelo, da mora društvo » tej zadevi vedno imeti pred očmi svoj glavni ia končni namen, to je ustanovo Blnlnegfl narodnega gledišča » Ljubljani, tor da mora porabiti vsa najboljša sredstva, ktero utegnejo spešiti izvršitev tega namena.
Da je gledišče le mogoče, če se dola* igralci in igralke in co se nahaja v dramatičnem narodnem slovstvu dovoljen, zanimljiv reportoire: to je stvar, ktera no potrebuje nobenih dokazov. Ta dva pogoja sta oba vsakemu gledišču neobhodno potrebna. Zatorej mora hiti obrnena skrb slovenskega dramatičnega društva pred vsem na te dvoje stvari.
Da so doseže prvi namen, treba je društvu učilnice, v kteri se bodo odgojevale igralne moči, kak.o- nam kažejo izgledi drugih narodov, pri kte-rih jo dramatika dospela n« višjo stopnjo. l,o po take j učilnici moro dramatično društvo stavili trdno podlago svojoj prihodnjej delavnosti na polji slovenske dramatike. Začetek je storilo društvo s tem, da so bo začela učilnica za gospodične še meseca septembra pod vodstvom gospe Odijeve, bivšo pevke in igralke narodnega gledišča v Zagrebu. Kavno tako potrebno je za vspešno napredovanje slovenskih dramatičnih zadev, da društvo, kolikor mogoče, spodbuja slovensko pisatelje /. razpisovanjem primernih daril, ter tako podpira razvoj slovensko dramatično literature. Tudi v tem obziru nam kažejo pot drugi narodi, ker jo znano, dn se dandanes pri kterih je dramatika že dospela vrhunec svojega razvoja, razpisujejo darila za dramatična dela. (Je se taka potreba kaže šo pri tob narodih, tim bolj potrebuje podpore na tem potu mlada dramatika slov nska,
Da dramatično društvo ni dozdoj v teh zadevali storilo več in toliko, kolikor bi želelo, tega je krivo pičlo premoženje drušl.a. Igralska učilnica in razpisovanje primernih daril za dramatična deln prizadene toliko stroškov, da presegajo zdanje materijalne moči društva. Radostno in hvaležno mora tedaj pozdravljati dramatično diuštvogori omenjeni čestiti dopis veleslavnega deželnega odbora, po I tetom se drzne nadejati podporo, ki bi društvu izdatno olajšala delovanje za napredek slovenske dramatiko. Iz teh na kratko navedenih vzrokov, dozdeva so dramatičnega društva odboru, da bi bilo slovenskim dramatičnim zadevam v njihovom .-danjom stanji najbolj koristno, ako bi se omonjena podpora porabila doloma za dramatično učilnico, deloma pa razdelila s darila za dramatično umotvore slovensko. Le tako bi bilo društvu mogoče, vspešno zidati duševno poslopje bodočemu novemu zavodu za narodno omiko, ako se kar je moči, podpira v obeh teh obzirili, ktera sta oba neobhodno potrebna in toraj omiko važna.
Dramatičnega društva odbor toraj priporoča:
1.   Polovica one podpore, ktoro bo  blagovolil  nakloniti vclcslavni
deželni zbor dramatičnemu društvu naj bi «e porabila kot prilog k stroškom za v/derževanjo glediško učilnico.
J. Druga polovica podpore pa naj bi bila za darila slovenskim igram, in sicer naj bi se odinonili:
a) dve enaki veri darili za izvirna dela. ono /a izvirno šaloigro. drugo
za libreto komične opereto; 1" dva enaka manja darila bi bila za prestavo, toda le /a prestavo, slovanskih izvirkov.
Razsojovanjo iger, ktere hi konkuriralo za razpisana darila, prepustilo naj bi se društvenemu odboru, in sicer znanstvenemu razdelku, kterega po sobni nalog je, presojevati društvu poslana in sploh vsa slovevska ali po ■lovenjenO dramatična dela.
V načelih se vjema deielniodbor s temi mislimi dramatičnega društva, vonder le z nekterimi prememhami . ki so razvidne iz sledečih predlogov, ktere stavi deželni odbor:
Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Za slovenske dramatične zadeve naj se plača vsnbn leto iz deželnega
in sicer iz domestikalnega zaklada 1000 gld. •>. Polovica tega  znezka naj se da. dramatičnemu društvu v Ljubljani za vrdžavanjo glediške učilnico, in deželnemu odboru te naloži, naj pozorna gleda, kako se rabi ta podpora in naj  poroča o njenih nasledkih \ prihodnji sesiji. -
i 3. Z drugo polovico 500 gld. naj so razpiše petero daril, in sicer eno darilo od "200 gold. za najboljšo izvirno žaloigro ; eno darilo od 15(1 gob!., za najboljšo izvirno skladbo opereto ; ono darilo od 60 gld. za liberto te opereto, in dve darili po 50 gld. za prestavo izvrstnih tujih iger.
4. Natančne pogoje razpisa teh daril naj sestavi deželni odbor, ki inu tudi nalogo, ob svojem času darila prisoditi po nasveiu zvedenih mož ktere deželni odbor izvoli in popraša.
Dr. Zamik: da jo dramatika važen faktor za izobraženje vsacega naroda o tem ne bo treba tukaj obširno govoriti, ker reklo bi se to vodo v Savo nositi ali pa sove v Atene. Naša glediška muza bila jo dozdaj le revna, bosa in razcapana je morala pohajati. Mlajši rodoljubi osnovali so dramatično društvo, ki si je stavilo namen podpirati slovensko dramatiko. Gotovo gre hvala vseh domoljubov iitemeljteljem tega društva in vrlim diletantom . posebno pa gospodičinam ki se trudijo in podpirajo društveni namen. (Živilo, med poslušalci.) Društvo je pripeljalo zdaj svoj Tespijov vou pred zbornico, da mu pomagamo da moro. z vspehom voziti ga po slovenski domovini. 0 potresi podporo ni dosti treba govoriti, vidimo to pri drugih narodih. Prvo francosko gledišče „teatre franoaise" ima ogromno podporo, lani dovolila mu je zakonodalna skupščina 100.000 frankov. Dvorno gledišče na Dunaji ima vkljub visokim vstopninam, državno in dvorno podporo 50.6000 gold, nalete. Ravno tako jo v Berlinu v Monakovem in drugod. Madjarji imajo dobro (narodno gledišče, pa ga tudi dobro podpirajo. Oponašal bo kdo, da smo rc j veži, da no moremo nič dati. Oglejmo na Hrvaško, kjer ima gledišče v 1 Zagrebu '24,000 letne podpore, kterih polovica odpada na pravo Hrvaško, ki 'ni veča in ne boga tej a nego Kranjsko. In v Zagrebu imajo dobro gledišče. Mi sicer še ne moremo po 10,000 ali več dajati podporo slov. gledišču, vendar nasvetnjem jaz več, nego deželni odbor in sicer vseli 1600, ki se jih je
zadnje dever celo poten list od .starešine zahteva, in sicer mora takošen biti, ki je na peterih voglih zapečnčenl Na to zahtevnnje poda starešina deveru roko (dlan je. pismo, pet prstov je pa pet. pečatov).
Po vzhodnih krajih slovenskoga Stajerja se dever in starešina blizo tnko-le rnzgovarjata. Starešina: Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Dever: Na veke hvaljen! — Starešina: Ce zlate brojite, ali drobno pšenico prebirato, v kraj to pogrnite, k nam se obrnite, ter nam dajte glas, ki bo za vas in za nas. —- Dever: Kdo sto in od kod slo vi, kfl 80 prodrznite mirno ljudi nadlegovati'.- Knj bi radi'/ — Starešina: Mi smo dobri ljudje, vas že tri tedne iščemo, zvezda nas je le-soui pripeljala ; vstavila se je nad vašim hramom, tukaj je tedaj konec našega potovanja. Dever pokazaje nu ženina: Kdo jo onide ? • Starešina: Ta je ženili, mi smo zavolj njega prišli; dober dečko je, on si išče pridne tovaršice, tukaj notri mora taka deklica biti, ka seje zvezda tukaj vstavila. -- Dever: Koga sto deues prvega srečali? — Starešina: Tri mogočno, kralje, pred kterimi <o trese zemlja in nebo, in kteri trije le eden so! V*80 to deveru šo ni zadosti, zdaj začne kakor sfinx v starogrškem mitusii starešini šo vganjke stavljati, ki jih odgoneti mora, drugač se mu vrata no odprejo. Najnavadnoje vganke so te-le: S kolikimi pisinenkarni se piše sveto pismo? -- Kdo so je rodil, pa nikdar umrl ni, in vendar ga tudi na svetu ni V — Ktero drevo ima dvanajst vej, na vsaki veji po trideset od rasti i k , na vsaki odrastlik pa po dvanajst belih in dvanajst črnih jabelk? — Ktero duše nimajo življenja V - - Za kteri praznik so največ drvi potrebuje? — Koliko klinov imajo nebeške lojtro? — Koliko grč imajo nebeška vrata? - - Koliko let je zakon .star V --- Ktera drobtinica je najslajša? — Koliko učenikov ima vsak katoliški kristjan V Kdo je bil le nekoliko dni mlajši od njegove matere? - Po kteri cesti šo ni nobeden ne hodil ne vozil? — Kteri svetnik v cerkvi naj več vidi? - Kteri svetnik je nnj-modrojši? —■ Kteri svetnik je najmočnejši? - Kaj stoiimo projo nego ostanemo? — Kteri konj znehj ravno tako dobro vidi. ko spredej? itd, itd. Če jo dever bistroumen mož, more starešino zelo sem pa tam motati in viti, preden so nazadnje svatom vrata odprejo.
Z veselim krikom zabrušn svatje skoz odprta vrata na dvorišče. Zdaj gro dever nevesto iskal , ženiuovi svatje pa zunaj čakajo. Najpoprej privleče dever [kuharico iz kuhinjo von, dasiravno se ga brani in so z vso silo vbotavlja. potem deklo drugo za drugo, potem šo, kako drugo staro, vmazano, zamusano bablje, kterega prece godci v sredo vzamejo, en za drugim objomavajo , in z lmbljetom zlodjajo. dokler jim tie uide.   Da jo smeha
dosta pri tem, to se razume. Pri vsaki vpraša dever starešiuo: Ali je ta? --Starešina odgovarja: Ta ni ta prava, pa tudi to vzemomo za ljubo in drago! — Zdaj pripelje dever družico,*) ter jo pred starešinom od solnčnega izhoda proti sebičnemu zahodu okoli zabrno rekoč: Je li ta? — Starešina odgovoii: Ta je sicer zelo tisti ptičici podobna, ktero mi iščemo, pa ne imajoča znamenja na glavi, vendar ni ta prava.
Ko jo dever razen neveste že vse drugo ženske iz hiše von pripeljal, se začno zopet obotavljati, še nadalje iskat iti, iz novega roteči se, da ni nobeno ženske glavo več v hiši, pa ker vsi žoninovi svatje le v njega tiščijo ter prosijo, so da nazadnje vendar omočiti, ter gre še enkrat iskat. Časih mu gresta tudi starešina in prvi godec pomagat.
Po dolgem iskanji najdejo nevesto kjo v kakšni kamrici zaprto ia skrito Starešina in dever jo primeta vsak za eno roko, ter jo von pripe jata. Ženiuovi svatje jo z veselim krikom sprejmejo : ta je ta prava, ta ima znamenje na glavi, ta nam jc naj ljubša in naj drajša ! Ženin gre nevesti nasproti, jo prime za roko , in dovei in starešina nju zabrneta od izhodno proti zahodni strani. Svatje obeh strank zdaj skup stopijo, se veselo rokujejo, ter gredo vsi skupaj v izbo na mali zagrizek. Za mizo se vsedajo od izhodne proti zahodni strani, ahknkor se reče: „tako kakorsolnco teče,4' ali, da me bodo bralci boljo razumeli, tako kakor kazalca na uri tečeta. Nevesta prinese hleb belnga kruha in vrč vina. Vino postavi na mizo, krni' pa lletno in spretno na koso razreze , ter ga ženinu in svatom razdeli, m sicor v znamenje, da bo znala kot mati kruh rezati. „Veliki oča," — tako se pravi nevestinemu očetu, ali pa tudi le sploh „oča hišni gospodar," —- nn-pijo vsim svatom po vrsti. Družice med tem pripenjajo ženinovim svatom, kakor so popreje že nevestinim, kitico (pušeljoe) za klobuke, ter vsakemu novn še ne zarobljeno rutico v dar poklonijo.
V svate mora biti vsa bližnja i daljnja žliihta i od nevestine i od žeinnove strani povabljena. V hrvaškem primorji mora vsaka stran žlahto do istega pokolenja pozvati; če bi se n. pr. pripetilo , da bi ženiuova stran eno poko-lenje več pozvala nego nevestina, bi so to po ženinu pozvano pokolonje strašno razžaljeno čutilo, ker bi so broz svojih vrstnikov, tako rekoč osamljeno «* delo.   V tem pogledu so Primorci zelo čutljivi.
*) Družica : die brftutjun«t'rnu, Murko in Jnrnik imata razen družica že )syat",1Jj!j Jnnožič : družica in dru^n , pa ue tudi zove tovarišiea in Rvatevca. In"'0' Hrvati pravijo Bvatbica in seBtra.  Družica mora saj ena biti, navadno so p« nj •,
.'.ni.iL    a. ~    LaJl__Hal ll.ol!....    tja    u    —_____A _    i _       1____ *        I i i   ■lili     , i,        i'tllJJli '
asih pa tudi po več.  Družica je zs nevesto to. kur Je tovariš za ženina.
varift še tove tudi drug in družfjanj.
Pil.
dozdaj dajalo nomškemn gledišču, kteremu bi jaz nikdar ne bil odkazal niti krajcarja. Sramota bi bila, ko bi slovenskemu naroda dati monj, nrgo M ft dajalo prej nemškemu gledišča   i Dobro I
Teb 1000 |ia bi razdelil tak^-le:  500 gld, naj bo  kot donesek za osnove dramatične učilnice.   1'otreba turih učilnic je fama ,  iu vidimo jih povsod.   Mi imamo dozdaj le diletante, šole jc tedaj trebi, da se začne razvijati igralska umetnost.   Ako bode vspešno delala, dovolimo pozneje lehko več. rZahe wie die I)iinenw moramo biti. iu dosegli bomo tudi mi kaj, čo ne v 10 letili pa kasneje.   Ostalih  1100 odločil bi ga razpis daril za dobra II« virna dramatična dela in sicer: 250 gold. Za izvirno laloigro, 250 gold. za i/vrsten igrokaz, kterima obema naj bo IMM vzeta i/ Slovenke ali slovanske zgodovine, ali iz navadnega narodnega življenja, za kompoziciji dveh operet J50 in 200 gold. in za besedo k tem  operptam po 7.'» g hI. »Tagblatt* in njegova stranka sama nam je dala dokaz, da moramo razpisati velika darila, kajti ko je dramatično društvo razpisalo 28 gold. za besede opereti, norce« val se je in za njim vsi dunajski listi in rekli bo rDie Slovenen haben sicb cinmal angestrengt". Ali društvo ni imelo več, in resnične so besede Preširna: Kar raste rož. na mladem nam Parnasi. zdihljcji, solze so jdi rodile' Naši pisatelji pisali so dozdaj res skoraj zgolj iz domoljubja.   Nadjam se, da ludi una stranka, ki se tudi domoljubno naziva bode glasovala za velika darila. Nagrade razpisujejo celo narodi ki so žo na vrhuncu dramatične umetnosti. Na Dunaji spisano je bilo darilo 1000 gold. na Bavarskem je tako imenovan „Maxpreis" ki znaša menda 1000 tolarjev iz nemške povottnice. V Peštu razpisali so magjarski magnati po 300 — 1000 cekinov za   darila.    Mi se ve pa moramo pohlevno ostati pri malih goldinarjih.   Žaloigra vzeta iz domače zgodovine bode narod budila in mu kazala, da je doživel nekdaj boljše dneve, da se mu mora tudi bodočnost poboljšati. „ VValenstein" ima že zdaj. veliko klasično vrednost in „Fechter von Raven a" prebudil je pred 10 leti potlačena nemška srca.   Tudi iz domačega narodnoga življenja more so zajemati z prav dobrim vspehotn . to nam kaže tako imnnovani „Burgordrama". n. ; r. Mina von Barnhelm, Nnthan der \Veise, Kabale und Liehe itd,   Opereta pa jo tudi važna.   Nje novejši stvoritelj jo Oflbnbach, ki jo i/, raznih narodov zajemal.   V muziki in petji smo mi Slovenci tako rekoč kulturonoani narod na slovenskem jugu. Naša domača muzika mora zavzeti prostor tujki. Dobra stvar se sama ponuja, in zato so bo naša domača pesem lehko vdomačila Ker pa so pri opereti tudi važne besede in tokst naj se tudi na te no pozabi. Za darila za prestavo jaz nisem, ker prestav dobili bomo brez daril dosti.
To storimo še lehko pozneje. Zatorej nasvetujeni naj se sprejmo moj predlog, ki se v celoti vjema s predlogom deželnega odbora. — V daljni debati, ki jo priobčim prihodnjič, govorilo je šo mnogo govor ikov, omenim le to, da jc bil predlog g. dr. Zamika pri glasovanji od večine potrjen. Zoper je glasovala le desnica, na lovi pa vsi poslanci za predlog.    Kon. prili.)
I) opis i.
Is Ljubljane, 23. septembra. |Tzv. dop.J (Prva porotna sodba proti „Brcnceljnu".) Denesje bila prva porotna sodba proti vredniku „Brencel jna" gosp. Alešovcu.   Dolgočasno priprave in pedantična razprava od strani prvo
toženca je gospod dr. Razlag. Porotniki so gg. Tambornino, Maurer, Pakič, Auer, Perdan, Lnkman, Oregorič, \Vinkler, Ničman, Šober, Dr. Kovač, Hart-mai,. Zatorej Vam hočem podati natančneje razpravo prihodnjič in razsodbo podati po telegrafu. Spi h se pričakuje da bodo razsodba se glasila, da je . \ c nekriv. V pondeljek je potem druga obravnava proti „Triglavu". Denainja razprava začela seje namesto ob 9 uri, kakor je bilo napovedano, še le p« 11 uri in se je odložila ob polu dveh na drugi dan zjutraj ob devetih. In vendar bi se bil., v se lehko končalo prvi dan dopoldnol Se vo da mora vse prav počasi in po starem „colu" iti, ki še vedno visi nekterim gospodom odzadaj!
Iz Ljubljane, 28. sept. [l/v. dop.J Zivio Idrijski poslanec Lipoldl s tem začenjam denes svoj dopis, kajti mož koraka dozdaj, akoravno c. k. nadsvetmk rudarski, nooinahljivo z narodno večino kranjskega dež. zbora. Precej 15. t. m. pri otvorenji zbora sta ga Dežman in Kromer v delo vzela in mu prigovarjala, kakor malemu detetu, če ga g. katehet podučujejo, da bi pristopil k nemikutarski manjini, pa bilo je vse to trudenjo in napenjanjo bob id) steno. Še tisti dan jo šel mož k 1. seji narodnega kluba in so podvrgel vsem kludobini pravilom brez izjemke. Včeraj jo pri volitvi namestnika deželnega odbornika mesto pokojnega Kosa g. Lipold s svojim glasom odločil, da je bi g. dr. Razlag voljen. Dobil jt« iz mostno kurije 5 glasov. — Vsled tega. se bo dr. Razlag, kakor to zakon zahteva, ob novem letu v Ljubljano preselil in ž njim tudi g. dr. Zamik, kakor njegov koncipijent. Ako ne bi bil g. Lipold s svojim glasom za nas odločil, bil bi se ta quid-pro-quo lahko zgodil, da bi mi imeli v zboru večino, v deželnem odboru pa manjino! gotovo „unicum" v Avstriji! — Prihodnji teden pride na stol deželnega zbora .zedinjeoa Slovenija" ali v obliki resolucije, ali pa adrese. — Takrat bosta Dežman in Kromer vse svoje nemškutarsko „armstronge" proti nam napeljala, pa tudi naša stranka jima gotovo ne bo nič dolžna ostala. Hudi razgovori se žugajo vneli, kader pridejo janjško-velško dogodbo z Itode-om vred na dnevni red. — Opomnila so bo tudi vlada, da odpusti zloglasne kranjske okrajno glavarje ali „pnšatc": Pajka, grofa Auersperga in Chorinskega, in profesorja Hfeinrioha (Se Zmerom živečega im .Schvoinolande"). Stavil bo tudi g. dr. Zamik predloga: 1. da se z začetkom 1870. leta vpelje v vsoh uradnijah podložnih deželnemu zboru slovenski kakor (notranji) i z kij u č i v i uradni jezik in da se pri nekterih uradnijah reorganizacija izvrši ; 2. da so volita predsednik in podpredsednik iz sredine dežel, zbora. „Grand scandal" vlada res zdaj pri nas, ker jo bila vlada tako nepravična izbrati si dežel, glavarja iz male zborove manjine, moža kteri šo našega jezika brati no zna! Komično je, kader g. Wuizbach ali Conrad zavpijeta: Bog živi našega „cezarja", mesta „cesArja*. Taki možje zastopajo vlado in predsedajo zboru, kteri jo skoraj ves skoz in skoz slovonsk. — Dr. Klun noče mandata položiti, kajti pravi, da potem, ako ni več državni poslanec, pride ob vso veljavo pri vladi Povedati vam moram, da se jc klub kranjskih narodnih poslancev tako pogovoril, da uesine nihče državnih poslancev poporej mandata položiti, prodno mu klub dovoljenja ne dade. Ravno ta klubov sklep je Tomana prečil, da ni že davno poprej svojega mandata položil. Ide gotovo on spet v Beč, ako mu zbor Se enkrat poverenje izkaže. Vprašamo pa, zakaj niso po tem Tomanovem popolnoma parlamentarno-korcktnem obnašanji gospodje Svetce i. t. d. ravnali? Kupčijska zbornica jc volila V. C. Supana za prvosednika, a ta mož so jo s petami in
sednika gosp. Lušina pa ni dala priliko gosp. porotnikom, da bi že denes rokami branil proti nezaupnici poslati se imajoči dr. Klimu. Kakšno nazore izrekli svojo razsodbo, in se bodo jutri ta stvar nadaljevala. Zagovornik ob- ima naš škof o domačem časnikarstvu, povem vam iz avtentičnega vira, dajo
Pravijo, da kdor zaročencev na dan poroko drug drugega prejo vidi. tisti dolže živi, Oc na dan poroko dežuje , se ima to kot znamenje, da bo-deta mladenca obogatela.
Okropivši se z založajem kruha in s kupico vina s svatjo vzdignejo. Starešina stoje nazdravi Šentjanževca rekoč: „bog nam daj srečen začetek k temu opraviln, h kteremu smo se namenili, in srečen pot tujin nazaj. Bog in Šentjanž dajta vsem dobro srečo in lepo zdravje. Živela naša cela kompanija!'1 — Dever še razklada mladcncema pomen zakona, ter v nevestinem imenu slovo jendjo od starišov, pred ktero sta nazadnje mladeuca pokleknila tor je za blagoslov prosila. Mati nju blagoslovi. Oča pa odhajajoči nevesti rečo : „idi z bogom. pn so tačas povrni, kodnr se bo suha hruška ozelenela."
Prvi gre, al prav za prav skače in pleše, banderjaš s svojim ban« derceui. Vije in previjava se kakor taljanski bajazzo. V Medimurji je zmerom pozovčin tudi banderjaš. Za banderjašem gredo godci .štirje jo godejo, eden pa trobi". Bed pa. v kterem svatjo gredo, je v raznih krajih različen. Naj navadneji je ta-lo: prvi gro starešina z vodiljo*), potem dever /. StareSinino ženo, za njima ženin med dvema tovarišema, za ženinom nevesta med dvema družicama (časih gre pa narobe ženin med družicama, nevesta pa med tovaršema), vzad pa diugi svatjo. vsi sparoma , navadno vsak s svojo ženo. V nekih krajih gredo pa godci v sredi med ženinom in nevesto. Co je gladka cesta se svatje vozijo. V Medjimurji moški svatjo jahajo, ženske se pa vozijo. Če se nevesta iz vasi von v drugo vas vdaja, vaški fantje cesto „zašrangnjo." Dva praznično oblečena fanta držita lepo s cvetjem ovenčan drog ali vrv čez cesto, drugi fantje pa v gruči na strani stoje, ter tako svata pričakujejo. Zagledavši je bližajočo se, jih z veselim krikom iu ukanjem pozdravijo. Ženin mora fantom neka, v denarji „za lino" dati, ter tako svojo nevesto od njih odkupiti, drugač ne pade zagraja. V nekih krajih vzhodne Štajarsko otroci ob potu canjico na plota obešajo, v ktero memo idoča nevesta pogačice polaga.
Možki svatje so vsi v dolgih, skor dole do gležnjev segajočdi temno ln°drili plaščih.   Kdor modrega plašča nima,
ta ne moro
svate
<l Župnik g. F. Hiušl, ki je v Glasniku leta 1858. ženitovanjsko običaje »tajskih Slovencev' okolkfe Wega trga tako lepo in natank« e#B, taa  a vod, o tbrautmutter) Uma vojarna, kterega nikjer drugod j"* tudi *a teto/botro in kumo.   Vodilja je za novealo to, kar je
menj so ženiti. V Zagrcbškej okolici se ne vidijo pri prostem narodu nikoli modri plašči kot navadno oblačilo. Pri žoiiitvanjih jih pa imajo žensko kakor moški, tudi nevesta ga ima. Modro dolgo plašče imajo v Zagrebški okolici |e nalašč za poroke.
Pod plaščem ima ženin jerhasto hlače, in visoke s staro mastjo lia-ma/,ano črevljo, rudeče«škrlatcn prstek z gostimi debelimi, časih srebrnimi, gumbi, žamten „pruštoh" al kamižolec, iu svilnat robec živili barv okoli vrata. Na glavi una čru klobuk s širokimi okrajoi iu z žametnim s srebrno kopčo zakopčanim i rakom. Okoli klobuka ima „poTojck" , kterega mu jo nevesta kupila. Ženinov klobuk jo bil nov tačas, ko je kot dvanajst leten dečureo pri birmi bil. Štariši so mu klobuk kupili kakor za odraščenega tnožn, češ saj mu bo glava vsak dan debeleja prihajala. Tačas mu je glava po klobuku zvonila, in če ne bi bili klobuČji okrajoi na pol na ramah, na na pol pa na tilniku sloneli bili. dečko no bi bil nič videl izpod njega. Od birme do ženitvo jo klobuk samo ob največih praznikih iz ormara na dečkovo glavo prišel, in še tačas samo za v cerkev, tako da je ua dan poroko kakor nov. Glava in z glavo so vo da tudi pamet mu je bila mod tem tako odebelila, da mu denes klobuk čvrsto na njej sedi. Tako klobuke denes, ko je vsako leto druga moda, mislim več malo kje klobučarji izdelavajo. Po pravici povedano: tak klobuk je trpel po celega polstoletja. Kadar je gospodarjeva glava osivela, je tudi jegova dlaka rjavkasta postala. V jeseni, kedar je deževno vreme nastalo, ga je dobil vuučič za na pašo, kjer mu jo mesto ombrelo služil; in nazadnje, ko ni bil za nobeno človeško rabo več, prišel jo šo na tatoniianovo glavo v kuruzu. in tam vrano iti srako strašil. Taki klobuki so denes pri nas pravo antikvitete, lo pri belih Kranjcih in pri Brajcih, kteri tako širokokrajčno klobuke kriljako imenujejo, se še pri starojih dedcih najdejo.
Lase ima ženin na celi glav na kratko ostrižene, lo na tilniku in nad čelom ima malko dolže, tako da ima kakor venec, okoli glavi, Tudi ta frizura bo denes le pri starih dedcih Se vidi, Celo mu jc napol s stem lasnim vencem pokrito. Ko so ga Btrigli so mu lonec ali latvico na glavo povez-iti, še nili, da je bilo moč lase lepo enako odrezati, .laz sam sem bil priča ko so ženina na ta način strigli. (Daljo prih.)
una jo
na in zato sta tudi starešina in vodilja zmerom par.
Vodiljo kličejo Starešina za ženi-PU.
letos ob priliki birme v Šmarji poleg Ljubljano napil naj pogine .Tagblatt1", „Brencelj", „Triglav" in vsi drugi časopisi, k'rri m s „Tagblattnm" ravsajo in kavsajo, toraj naravno tudi naše briuunu in častitljive „Zg. danice". Kaj bodo oče Luka Jeran k tem brezbožnim nazorom svojega nvitlega kuozo-škofa rekli ?1   Po stari navadi!
Is Ljubljane [Izv. dop.| Malo namuzali smo ie, ko smo čuli, da dobo nemški politični „Hans-Jiirgel" na spodnjem Štajerskem slovensko oblečenega brata. Pa saj je celi svet godlja, smo si mislili ; naj bijejo tudi štirski ustavoljubneži enkrat Slovence po glavi z njih lastnim jezikom. Škoda le, da se ne vemo, kako ime bo imelo to dete, sicer bi ga bili namalali ie v pratiko; izbrisati bi ga menda ne trebalo nikdar. Škarje ga sicer ne bodo redile, kakor rede naš ,. Tagblatt"; imeli bodo pa njegovi patronje zato lepo priložnost vaditi se svojega materinega jezika. Poskusite se torej, morda se vam zgodi kakor Savlu. Ko boste slovenstvo preganjali, se bo vam pokazal duh lepote našega jezika in marsikter bo naroden Pavel.
Nekako čuden slučaj je pa vendar to, da za štirako kmete naprav-ljajo ustavoljubneži še le letos tak list, brez kterega bi ae naši kulturonosci že lansko leto ne bili mogli obdržati. Tudi pri nas se je v Dehuanovi glavi rodil slov. časopis, pa šo zdaj ga ni. Najbrž abortiven porod bdi! Pri vas pak jo slovesno pred stotinami skleneno, torej bode gotovo. —
Šolsko leto jo pred durmi; našo mladine menda tudi prihodnje leto ne čakajo zlati časi; do zdaj vsaj so še ni slišalo, da bi bil kak nemški profesor prestavljen v tiste kraje nazaj, od koder jih je prinesla pred petimi leti burja lepo število. Prof. Heinrich se jo lansko leto vedno ustil, da si bo skušal postati učitelj drugačne mladine, nego je naša ; zduj pa ko jo čas tukaj, đa bi v istini zapustil „schvveinland", mu ni mar za kaj tacega. Zadnji čas, ko ima opraviti Dežman z dež. zborom in je Keesbacher šol pogledat, kako napreduje ustavoljubnost na tirolskih planinah, ima ta mož haje toliko posla s „Tngblattom," da je pozabil na vso druge stvari. „Tngblattu" ni nič prav po volji, da jo grof Coronini položil tako pozno mandat, češ, du bi bil sicer lahko izvoljen drug poslanec, za sedanje zasedanje. Ljubljanski župan dr. Suppan, kterega ima konšt. društvo pri vsaki volitvi na polici, kteri pa povsod tako lepo propada, bo zdaj vendar enkrat našel pri velicih posestnikih, kar je tako dolgo iskal pri meščanih in kmetih. On je bil nekdaj demokrat, z dušo in s telesom. Sila kola lomi! -
le Laškega trga '20. sept. [Izv. dop.] Mi smo doživeli 19. sept. v našem trgu imeniten dan : narodna čitalnica so jo otvorila. Bil je slovesen dan, dan poln veselja na vsako stran, prava narodna svečanost. Tolika množica odličnih gostov jo počastila mlado čitalnico, kakor so uc bi bili nikdar nadjati upali. Prišli so v obilem štovilu iz Celja, Brežic, Žavca, sv. Jurja itd.; okolica laška pa jo bila, rekel bi, popolnoma zastopana, tudi miroljubni del varoščanov, kteri ravnopravnost Slovencev spoštujo , vdeležil se jo narodne voselice, in pokazal da je krv od našo krvi. Prostorna dvorana naše čitalnice na sredi trga jo bila okusno okinčana; na stenah so visele slike Slovencem čestitljivih oseb, mnogoštevilne zastave so vihralo po čitalnični hiši in dale veselici zunajno značaj narodne, v narodnih barvah bliščeči transparenti na čitalničnih oknih so prebivalcem kazali, dnLaški trg slovensko slovesnost obhaja. Ob šestih večer so jc začela beseda, ko so jo velika množina pomirila, stopi obče čislani iu domoljubni gospod predsednik čitalnice, g. Žnideržič na oder in pozdravi s tehtni mi besedami zbrano društvo, razloži pomen dneva, iu z navdušenimi „živi" in „slava" klici mu odgovarja množina, da mu je hvaležna za njegov trud za ohstanovljenje zelo potrebnega in obče zaželenega narodnega društva. Zdaj so se prebrala pozdravna pisma, kakor n. pr. od vseh slovenskih poslancev v graškom dež. zboru podpisan list, v ktcreni obžalujejo, da se nemorejo vdeležiti narodne veselice, in ni skoro bilo konec slavaklicov, ko so so imena boriteljev naših narodnih pravic prebrala; dalje so pozdravi prišli od dr. Costa, predsednika matice, od dramatičnega društva v Ljubljani . iz Vransko čitalnice itd. Po tem stopi s srčnimi „slava-" klici sprejeti g. Ripšel pred občinstvo, in govori o pomenu čitalnic. Možke besede g. govornika so poslušalcem v srce segle, in gromeči „živio-" klici , ki so govornika večkrat rucd govorom ustavljali, spremljali so ga v. odra. S tistim uspehom je govoril g. Gregorlč po programu drugi govor. O narodnem gibanji Slovencev v zadnjih desetih letih: kratko razviti program, kterega Slovenci zdaj zastopajo, je društvo z gromoviti „živio" klici odobrilo. V navdušenem govoru pozdravlja g. Herman laško čitalnico v imenu Žavskc čitalnice, in g. Rapoc si je za praktično razjasnenje potrebe upeljanja slovenskega jezika v uradnijo pridobil od vseh pohvalo. —- Stopi šo na oder pošten kmet iz Teherja g. Bizjak, pravi slovenski korenjak, ter nagovori kmeto v smislu svojih predgovornileov ; naedušeno ploskanje mu jo bil občen odgovor. Med vsakim govorom jo zapel povski zbor domoljudnih naših gospodičin iz trga in gospodov. Nekteri nasprotniki, so za kratka potihnili, in rajši s osramoteno dušo veselico zapustili. Po končanih pesmih so zagrmeli „Slava-" klici, da so je dvorana tresla. Mi so nadjamo, da bodo našo vrle gospodičine z njihovim slovenskim petjem nnšo čitalnico večkrat počastile. Nepopisljivo radost so pa izbudili četvero-spevi treh graških gospodičin in g. dr. Ipavica, alavnnznanega slovenskega skladatelja
Politični razgled.
Deželni zbori v Gorici, Trstu in Poreč u so se odprli 22 t. m. V goriškem zboru jo nagovoril vladni zastopnik Pino poslance na prvo v italijanskem potem potoni so le tudi v slovenskem jeziku. Koroški deželni zbor bode posvetoval so o popravi volilnega reda.
Čehi so na prvi dan 22. volitev t. m. slavno zmagali. Vso velikanske vladno pripravo, vsi pritiski o. k. okrajnih glavarjev, vsi skrivni cir-kutari in poduki — so bili zastonj. Ceski narod jo trdon stal za svojimi narodnimi poslanci. Ker nam denes vsi češki list niso došli; poročamo v prihodnjič ohširej«, ko bodo znane že tudi volitve mest in trgov (24. in 25. t.m.)
Smol ko v nasvot, ktoii je pri prvem glasovanji padel 1? za tri ghuiov, pride še enkrat na vrsto, ker ga misli Borkovski staviti. Nafte) se glasi; na pošiljati poslancev v državni zbor dokler ne bode Avstrija federativno uravnana. Znano je, da hoče Smolka le 4 skupine in sicer ai de/elo ogersko krono; b) tako imenovane nemško dedno dežele o) dežele češke krono ; d) kraljestvo Galicija in Lodomerija s Krakovini in Bukovino Vsaka teb skupin naj bi imela samoupravno vlado v najširšem pomenu besede Vse skupine so federativno zvezane, t. j. skupno zastopstvo ima ohrav-vati o skupnih zadevah, ki služijo za ohranitev države. — Že „Vaterl." ie kazal pomanjkanje tega programa in zahteval peto skupino: slovenske de žele, ktero žalibog Smolka meče v lonec nomških, menda imajoč zgodovinsko krivico, za zgodovinsko pravico.
V Španiji je prišlo med republikanci in monarhisti do krvolitja. V Taragoni jo ljudstvo, na čelu mu general Pierrad, umorilo guvernerjevega tajnika, ki je zahteval da so republikanska zastava odpravi. Mrtvo truplo tajnikovo so ljudje [to ulicah vlačili. Klub republikancev je bil razpuščen. — To je piko važen dogodek ker kaže da jo republikanska stranka pri volji, ustavljali so vpeljavi kraljeve vlade celo z orožjem v rod.
Kazne stvari.
♦(Sporočilo o 15. odborovi skupščini Matico slovensko) v Ljubljani 2. septembra 1869. I. Pričujoči so bili ljubljanski odborniki: gg.: dr. J. Bloivveis, dr. Costa, dr. Zupancc, Lesar, Vilhar, Jeran, dr. Papež, Svetec, Sovan; izmed vnanjih pa: gg, Erjavec, Grnbrijan, dr. Razlag, dr. Ulaga, dr. Vošnjak iu dr. Krek. Vršila se je ta skupščina takole : 1. Potrdil in podpisal so je XIV. odborovo sejo zapisnik. 2. Tajnik naznani, da so je od poslednjo sejo oglasilo 52 novih družabnikov, med njimi 4 ustanovniki, ter stavi nnsvet: „naj odbor sprejme vse". (Odbor pritrdi.) 3. Za prvosednika se po dr. J. Bleivveisovem nasvetu z vsklikom izvoli g. dr. E. H. Costa, ki častni ta posel dolgo od sebo odvrača, vendar se nuposled udti soglasnim željam; za njegoga dva namestnika: gg. dr. Leon Vončioa in dr. Radoslav Razlag; — tudi blagajnik g. dr. Zupancc in vsi upravniki lanskega leta se z vsklikom zopet izvolijo. 4. v gospodarski odsek so izvoljeni gg. odborniki: Sovan, Vilhar in dr. Zupanec. 5. Odsek za „nn-učni slovnik" se po predlogu v lanskem občnem zboru sprejetem sestavi tako, da bodo v njem ves odbor, a pomnoži so s toliko udi, v Ljubljani bi-vajočimi, da bode ljubljanski oddelek štel dve tretjini vsega odseka. Po tem takem bode v njem: 18 ljubljanskih odbornikov, 22 vuanjih odbornikov, 2fi družbenikov neodbornikov, v Ljubljani bivajočih, ktore določi odsed za izda-vanjo knjig; ta odsek toraj štejo 66 članov. 6. Za odsek za izdavanje knjig je bilo izvoljenih 8 odbornikov, ti so: dr. J. Bloivveiss, dr. E; H. Costa, Ant' Lesar, Jož. Marn, Jan Šolar, Iv. Vavril; — dr. Gr. Krek iu dr.Rad. Razlag. 7. V odsek za nabiro narodnega slovstvenega blaga so izvoljeni: gg. Marn, Svetec, Šolar: — dr. Krek in Trstenjak. 8. V razgovoru, kako bode s tajništvom prihodnjo leto, odbornik Lesar stavi predlog: „naj so tajnikova služba razpiše po 36. §. opravilnega reda." Po daljnem razpravljanji tega predloga Lesar konečno vendar privoli, da obdrži ta posel šo za eno leto, da vstreže soglasnim željam slavnega odbora. 9. O odsekovem predlogu a) naj slavni zbor sklene, da Matica na svetlo da „poljudno verno" (dogmatiko), vname so dolga in živahna razprava. Najprej tajnik prebere gosp. Kosarjevo pismo od 30. junija t. 1., v kterem odboru naznanja mnogih udov željo po tej knjigi, in da je odlašanje te knjige, o kteri jo bil govor žo v 9. odborovi seji, osupnilo noktere duhovno tako, da so stopili iz društva. Zoper izdavo te knjige sta govorila gg. dr. Vošnjak in dr. Krek ter dokazovala, da ta knjiga ni potrebna, da ni znaustvena, toraj ne po matičnih pravilih, da jc le za dukovski stan, a stanovskih knjig se mora Matica ogibati, sicer bodo zdravniki in drugi stanovi jeli zahtevati knjigo tudi za svoj stan, a to ne gre. Matici jo naloga, knjige izdajati za ves narod; izdavo za te knjige imelo bi prevzeti Mohorjevo društvo. — Za izdavo so govorili gg. dr. Ulaga, Svetec, dr. Razlag, Jeran in dr. Costa — ter so spodbijali vso vgo-vore. Razjasnovali so pomen popularnih kujig ter dokazovali, da so — če tudi no tako suhoparne kakor strogo znanstvene — vendar-le znanstveno z vsemi tehničnimi izrazi, kakor na pr. vsa popularna „Schbdlerjeva" knjiga prirode; kdo more reči, da ta ni znanstvena? — dokazovali so potrebo in korist te knjige, da narod slovenski raste tudi v verski znanosti ter so povzdigne na višo uravno stopinjo; ako hočemo, da so v narodu ohrani značaj, obraniti si mora nravnost; prav ta knjiga — pravi dr. Razlag — imela b biti [trava hišna knjiga; — ona je manj namenjena in manj potrebna duhovnikom, nego svetovnim, toraj ni stanovska; če se vendar hoče imenovati stanovsko, naj se imenuje tako, a stan jo tukaj vzet v širjem pomenu in to v pomenu katoličanstva, ker smo Slovenci vsi katoličani; Matica ni akademija, ki se mora držati strogo znanosti; tudi družba sv. Mohora bi se ve da lahko izdala to knjigo, a zakaj no bi smela Matica spraviti jo na svetlo V — Po skleneni obravnavi se odsekov predlog z 10 glasovi sprejame. Tudi odsekov predlog: „naj so za vredovanje naučnega slovnika izvoli g. Jož. Noli", se sprejame s tem pristavkom, da mu Matica plačujo 240 gld. na leto, in da odsek za izdavanjo knjig ž njim sklene natančno pogodbo v zmislu denaŠnje razprave. 10. Nasveta posamnih odbornikov bila sta stavljena dva; a) g. dr. Ulaga nasvetuje, naj bi Matica izdala Dupauloup-ovo „o izrej; otrok", priredjeno po potrebah slovenskega naroda. — Ta nasvet so izroči odseku za izdavanje knjig; — b) dr. Costa nasvetuje: „nnj se letos opusti „narodni koledar" iz razlogov, ki jih jo tajnik v sporočilu razložil občnemu zboru. — Odbor pritrdi tudi temu predlogu. — In bila jo odborova seja sklenena ob 8. uri zvečer, ravno ko so je na čitalničnem vrtu bila Matičnemu zboru na čast začela pevska „besoda". -.Nov."
Telegram „Slov. Narodu."
Iz Ljubljane 24. sept. Porotniki so zpoznali Jak. Alešovca, vrednika Brenclja na vse štiri od sodnije stavljena vprašanja za nokrivega.   Vrednik jo torej obtožbe odvezam Občinstvo je po razglasu sodbo porotnikom klicalo „slava I"
yŠp~ Prosimo č. g. naročnike, da blagovolijo hitro svojo naročnino za novo četrtletje poslati, da ne bode v razpošiljanji nobene motnja ve.
Administracija.
1 zdatolj in vrednik Joi«'l Jurčlć.
Lastniki: Dr. Jote Voiojak in drogi.
Tiskar Udaard Jaoilć.