Naši dopisi. Iz Jjjubljane. Nagrobni spomenik f A. Praprotniku je odkrilo BSlovensko učiteljsko društvo" dne _9. m. m. Spomenik, izklesan iz črnega sienita, je 2 metra visok ter ima obliko štirioglate piramide, na kateri se blesti zlat napis: Andrej Praprotnik, šolski ravnatelj, slovenski pisatelj, pesnik itd., rojen . . . itd. Na podstavku pa zadnja kitica njegove pesraice BMoj dom11 namreč: »V domači gomili se spava sladko, — Mi bratje sestrice rahljajo zemljo." Udeležba je bila mnogobrojna, dokaz, koliko spoštovanja je užival pokojnik. Učiteljstva se je zbralo blizu 150; poleg tega pa mnogo sorodnikov, srednješolskih profesorjev, uradnikov, ravnatelj Fr. Hubad, nadzornik Fr. Levec, dež. sod. svetnik Vencajz in več druzih čestilcev njegovih. Slovesnost so počastili s. svojo prisotnostjo poleg mestnih katehetov: č. gg. J. Smrekarja, M. Šarabona in Al. Stroja tudi mestna župnika velečastita gg. M. Malenšek in J. Vrhovnik. Kakor že poprej večkrat, tako so pokazali tudi sedaj ti gospodje, da so prijatelji ljudskih učiteljev in da vedo ceniti delovanje in zasluge slovenskega učiteljstva. Vsa čast jim in nakloni nam Bog še več tacih prijateljev. Onih gospodov pa, ki gradijo ^rnost za osle" ni bilo nobenega viditi! — Vse se je trlo okrog spomenika, ki je bil okrašen z zelenjem, lepirai venci in trakovi. Takoj po sv. rnaši, katero je daroval za ranjcega g. katehet Smrekar, smo se podali udeležniki na grob. Blizu 40 učiteljev-pevcev je pod vodstvom g. Razingerja ganljivo zapelo vedno lepo žalostinko nNad zvezdami11. Slavnostni govornik g. E. Gangl je v krasnih, vznesenih in ganljivih besedah naslikal nesebično in požrtvovalno delovanje in zasluge, ki si jih je pridohil pokojnik za slovensko ljudsko šolstvo in za svoj ljubljeni narod. Ta govor prinašarno danes na uvodnem mestu. Po govoru so zapeli pevci še ,,Blagor mu" in poteni smo se poslovili ter razšli z žalostnim srcem od vrlega moža, ki je vse svoje življenje delal za druge — za svoj rod in dornovino. Blagor rnu! jSlovenskemu učiteljskemu društvu" je došlo več pismenih in brzojavnih pozdravov, med terni tudi pozdrav župana ljubljanskega, gospoda Ivana Hribarja iz Prage, ki se glasi: »Slavečim spomin zaslužnega učitelja in rodoljuba pošiljarn Vam iz matice Prage iskrene pozdrave. S prosveto k svobodi! Zupan Hribar." Prihodnjo pomlad bode pa odkrilo BSloverisko ueiteljsko društvo" ranjcemu A. Praprotniku v njegovi rojb-tni hiši v Podbrezjah na Gorenjskem ,spominsko ploščo", katero je prav lepo izdelal kamnoseški mojster in podobar g. Vurnik iz Radovljice. V ploščo je udelana Praprotnikova glava, izklesana iz belega marmorja, ovenčana z njegovo pesmico: ,,Prva skrb mi je rnladina; ravno tako domovina." Iz Ljubljane. Občni zbor vdovskega učiteljskega društva. (Konec.) In ako se to stori in z gg. člani po predpisanih pravilib strogo postopa, nakopljeta si predsednik in blagajnik jezo in sovraštvo posameznikov. Zamudniki se le preradi sklicujejo na to, da so tudi v prejšnjih časih vpošiljali svoje letne doneske kadarkoli so hoteli, sedaj pa da se jih priganja in sili. Navadno se taki člani spomnijo še-le koncein mal. travna, torej osem mesecev po pričetku nove upravne dobe na vdovsko učiteljsko društvo, ko je treba že biti s svojo letnino na čistetn, preradi pa pozabijo, da se začne vplačevanje iste že meseca kimovca, in da kdor iste ne more kar najedenkrat plačati, naj to stori v posameznih mesečnih obrokih ; a tako, da je letnina lahko plačana do konca prosinca, to je konec rednega roka § 10. Ako hočeino imeti red pri denarjih, se moramo strogo ravnati po pravilih. Če je kje treba natančnosti, je to gotovo pri denaiji in mislim, da v tem vsi soglašamo. Torej bodimo vestni z vplačevanjem letnih prispevkov, ker bi sicer oškodovali društvo, ki ima itak velike stroške s tern, da plača za vsakega novopristopivšega člana vso kolekovino, ki bi jo rnoral takoj po vsprejemu, pozneje pa pri vpošiljanji vsakokratne letnine sam plačati. Pristojbinski naraestek ali ekvivalent je znašal 16 gld. 50 kr. in posojilo v tem letu jednemu članu 40 gld., skupaj z zgoraj oinenjeno upravno režijo 176 gld. 27 kr. Obresti se je kapitalizovalo 304 gld. 24 kr. in v hranilnico se je vložilo na knj. štev. 410 gld. 700, skupaj 3674 gld. 61 kr. Ako prištejemo sem še ostanek tekočega leta, imaino 3959 gld. 32 kr. kakor v prihodkili. Imovina koncem društvenega leta 1895/96. Naše društvo ima 23 državnih obveznic v skupni norninalni vrednosti 45.750 gld. Na knjižici kranjske hranilnice štev 59.536 je z obrestimi do 1. mal. srpana 1896 = 2412 gld. 1 kr. Na kncjižici inestne hranilnice štev. 989 je z obrestimi do 1. rnal. srpana 1896 = 3684 gld. 20 kr. Na knjižici mestne hranilnice _Učit. zaklad" štev. 9211 je z obrestimi do 1. mal. srpana 1896 = 1386 gld. 47 kr. in na knjižici štev. 410 je z obrestimi do 1. mal. srpana 1896 == 713 gld. 12 kr. V privotuih dolžnih pisinih 7 diuštvenikov je 675 gld. z blagajničnim ostankom koncein leta 1895/96. 284 gld. 71 kr. skupaj torej 54.905 gld. 51 kr. vlani pa 54.590 gld. prirastlo je torej 315 gld. 51 kr. Ako se ta povišek dohodkov razdeli mej one nove vdove in sirote, ki so v ravnokar minolem letu društvu prirastle, ne vein, kako bode slavni občni zbor ustregel onira častilim članorn, ki so prosili izvanredne podpore zase. Naj bi podpore prosili le oni člani, ki si v resnici na nikakoršen drugnačin he vedo pornagati. Odbor bi gotovo rad ustregel vsakomur, ker predobro pozna žalostno gmotno stanje kranjskih učiteljev, ali če ni dovolj preostankov, glavnice pa načeti ne smemo! — Hočemo le letnino zvišati? Ako bi starejše člane pritegnili k zopetnemu vplačevanju letnine, bi i to le malo pomagalo, kajti vse skupaj bi ne znašalo niti jeden stotak. Mej takozvanimi ustanovniki je namreč precej tacih, ki ne bodo zapustili niti vdov niti sirot in bi v tem slučaji gotovo izstopili, ker nimajo od našega društva prav nič pr.čakovati. Vprašanje je pa, če bi bilo hvaležno od nas, ko bi ustanovnike društva, naše dobrotnike, nekako pahali od sebe in jih zavrgli, dobro vedoč, da bi brez njih ne imeli društva, ki podpira toliko vdov in siiot, in katero bode vpomoč tudi našim soprogam in otrokom, ako nas ugrabi prezgodnja smrt. Torej, iščimo pri društvu podpore zase le takrat, kadar si ne vemo drugače poinagati. S tem končarn svoje poročilo. J. Cepuder. \i logaškega okraja. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega je v teku jednega mesca postavilo, oziroma razkrilo s primerno slavnostjo trem učiteljem tovarišem nagrobne spomenike, in sicer 24. dne kimovca m. ravnatelju rudarske šole Jakobu Ingliču in c. kr. učitelju Ivanu Plešku v Idriji, 22. dne vinotoka m. pa nadučitelju, predsedniku logaškega učiteljskega društva in predsedniku ,,Zaveze" Vojtehu Ribnikarju v Dol. Logatci. Na idrijskem pokopališču se je poslovil v nagrobnem govoru od blagih pokojnikov sedajni društveni predsednik g. Benedek, v Logatci pa predsednik ,Zaveze* g. Jelenc. Dasiravno je obakrat lilo, kakor ob času vesolnega potopa, se je vendar zbralo v Idriji poleg g. okr. šolskega nadzornika J. Thume do trideset in v Logatcu blizu štirideset. učiteljev in učiteljic in pa ob<lo dru^ega ljudstva. Pri razkritji Ribnikarjevega spomenika je bilo zastopano po odposlancih p. n. gg. Gradišniku, Bergincu, Dimniku in Primožiču tudi celjsko-laško, sežansko, postojinsko in slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Skoro vsa druga slovenska učiteljska društva so pa izra^ila svoje sožalje brzojavnim potom ali pismeno in mej temi tudi v dolenjskih Tirolah bivajoči naš Janko Leban v vezanej besedi. Pri prvi slavnosti so oskrbeli petje v cerkvi in na pokopališču domači idrijsk" pevci, a pri drugi pa pevci-učitelji pod vodstvom skladatelja Juvanca in s prijaznim sodelovanjem po vsej Sloveniji znanega tenorista Razingerja. Ce omenjam še, da je pri peti črni maši orgljal jeden najboljših naš'h organistov, nadučitelj Dermelj, spolni' sem poročevalčevo dolžnost. Blagi pokojni tovariši naj počivajo inirno, mi oslali pa delujmo složno in neumorno dalje, dokler ne priborimo nam in našim naslednikom boljše bodočnosti. —k. Z dežele. Gospod urednik! — Slovenčev članek ,,Pons asinorum", v katerem se tako ljubeznjivo spominja slovenskega učiteljstva in dopis BZ dežele" v št. 246. istega Jista sem prav pazno prečital in prišel še le sedaj do spoznanja, da morajo biti gospodje te vrste, kateri se sedaj zb'rajo okolu imenovanega lista, res pravi prijatelji šole in učiteljstva!? Kako i ne? Saj so že toliko žrtvovali za ustanovo šol in materijelno zboljšanje našega stanu! V dopisu ,,Z dežele" čitain, kako navdušeno se potegujejo ti gospodje za povzdigo šolstva, kako pridno pomagajo šole zidati in mnogo jednakega. Saj je komaj leto tega, ko so ti gospodje prav pošteno obrcali učiteljski stan, ko so priprosto ljudstvo tako prepričevalno navduševali za novo šolo! Vprašam: kedaj in kolikokrat v letu se čuje, da bi duhovnik le z jedno besedo raz leco omenil šole kot vzgojiteljice mladine?*) Skrbno se ogibajo vsakej besedi, katera bi očetu dala povod, prernišljevati, da je učitelj i vzgojni faktor. Bog ne daj besede ,,učitelj" raz Ieco! Samo, kadar treba, — kakor se je zljubilo nekemu kaplanu v ljubljanski okolici za časa lanskih volitev — dokazati, da je ^moderna šola" vzrok samomorov med 12—16 leti" — takrat se je na tak priporočevalen način spomnijo. Nekateri gospodje katehetje vedno tožijo, koliko store s pouče- *) So med njimi tudi častne izjeme, in tein vrlim duhovnikov vso čast! Uredn. vanjem — brezplačnim se ve da! — za omiko naroda. Naravnost svetu v zobe se ne upajo povedati, da poučujejo veronauk brezplačno. Bodoči državni zbor mora na vsak način s posebnim zakonom tem gospodom pomagati, da ne bodo tarnali, da delajo zastonj — učiteljem pa je ukazati, da jim pri pouku — kakor, nanno da_umal" ! — asistirajo. Potem bodo na Kranjskern in kot rrazsvetljen nevednež" trdim, da tudi drugod, šole rastle kar iz tal liki gobe po gorkem jesenskem deževji! To bode recept za jedno njihovo bolečino. Gospodje župniki in katehetje Slovenčeve strsnke pa bodo v potu svojega obraza s farani hodili v kamenolome, v opekarnice in gozde poraagat stavbeni materija1 za nove šole dobaviti! Takrat bode napočila res ,,z'ata doba" narodni šoli. Takrat ne bode treba župniku, — vprašanemu kot farnemu predstojniku, po šolskej oblasti, ali je za ustanovo nove jednorazrednice, istej poročat', nda ljudstvo ni za šolo, najmanje pa on, ker s sedanjimi, mladim;, nevednimi in ne'?ku.šenim' učitelji ni možno složno delovati", k?kor je to nedavno storil nek' ,velik piijatelj šole" v moji bli_ir?i. Z imenom lahko postrežein! Takrat ne bode treba šolskej oblasfi iz pravcatega nesebičnega prijateljstva do učiteljstva ovajati, ,da je ta in ta učitelj to >a to zaHivil" —¦ kakor se je to lansko leto in sicer i ne daleč od tu po nekem župniku zgodilo, kateri je učitelja okrajnemu šolskemu nadzorniku ovadil, akoravno niti pičice resnice v tein ovaduštvu ni bilo. In preganjal je ta novodobni prijatelj učiteljstva dot'čnega učitelja toliko časa, da je ta zbog ljubega iniru prosil proč in tudi pred kratkim srečno pete odnesel! Faktum! To je zakrivila tista velika naklonjenost novih prijateljev učiteljstva, katera se je izcimila iz sedanje politične hinavščine! Takrat se tudi ne bodo v ^Slovencu", ki bode izhajal dvakrat na dan v obliki svetovne BTirnes", bra1'. dopisi, nesrairni, kakor so se lansko leto za časa volitev, ko so šli nekateri učitelji ;z našega okraja nrevskat" na politični shod zoper duhovnike, kajti takrat sploh tako neumnih učiteljev ,,da bi vse diugo, in če bi bilo še tako poniževalno" — pozabili, kakor so bili lansko leto, ne bode! Pripravniški dom pod nadzorstvom knezoškofijskega ordinarijata bode že tako skrbel, da ne bodo prihajal' v učiteljsk' stan nezreli fantalini, kateri se pečajo s politiko! Nehote se spominjam ^Slovenčevih" dopisov lanskega leta v št. 269. in 277., ko so ti gospodje jedenkrat z rokavicami, diugi pot s kolom božali nekega gorenjskega tovariša, in to samo radi tega, ker se odhajajočernu župniku ni do tal priklonil. Ako ne verjamete, g. urednik, pa berite v licejalni knjižnici lanskega BSlovenca\ Toda šalo — če prav resno — na stran! Taki in jednaki spomini so mi iz moje bilježnice silili na dan, ko sem zadnjič, kakor že povedano, čital .Slovenca". Povein Vam namreč, g. urednik — da jaz, akoravno sem skoro popo'noma utihnil, vedno paznim očesom tnotrim dogodke, kateri se zadnji čas kežejo ia opažam temne oblake, ki se nad nami zbirajo. Tudi sem v vedni dotiki z lajiki — bre_verci (br!) in duhovniki in se ž njimi pogovarjam o tem in onem. In tako mnogo zvem. Vem n. pr., da večina duhovnikov obsoja zadnji napad, drugi pa se zopet škodeželjno v pest smejo, češ ,Pa smo jih, kaj bi se!" — Jedno m1' ri bilo všeč, da je namreč ,Tovariš" prerahlo odgovoril »Slovencu". Brezobzirno treba stopiti takim prijateljera na noge! Sicer pa sem ronenja, da Bgospodje" skrivno še kaj kuhajo in da bode treba resno odgovatjati. Bolje, da se zrak sčisti, da vemo natančno, na koga smemo računiti. Škoda, da mi ni prilika, biti bližje ljubljanskih tovarišev — no, pa moje pero je že itak zarjavelo! S Krškega. Dn6 8. vinotoka t. 1. imelo je ,Pedagogiško društvo svoje jesensko zborovanje v prijaznem Boštanju. Zbralo se nas je kljub temu, da zjutraj pač ni bilo pričakovati lepega vremena, obilo vdeležencev. Počastili so nas tudi dragi tovariši iz sosednje zelene Štajerske, tako da je nas bilo pri zborovanji, katero je počastil tudi Boštanjski kaplan gospod Josip Šolar 22. Točno ob 11. uri otvori predsednik gospod Josip Bezlaj zborovanje, pozdravi zborovalce in se zahvali gospodom gostom za prijazni poset; izrazi tudi svojo zadovo'oost in reselje ^ospicam ____Jjicam,-kalere-kažejo s tem, da se vdeležujejo naših zborovanj, zanimanje za društvo — kar je vse hvale vredno. Zborovanje vršilo se je v najlepšem redu. Iz zapisnika posnamemo sledeče. — Odbor izvršuje vestno svojo nalogo. VI. letnik se je razposlal vsern udom, ,Zavezia je poslal odbor mesto letnega doneska knjig v vrednosti 20 gld. V zadnji odborovi seji so se volili delegatje k zborovanji nZaveze" v Opatiji. Odbor je tudi sestavil in odposlal prošnjo na visoki deželni odbor za podporo. Poročilo je vzel zbor odobrovaje naznanje. II. točka sporeda: ^Poročilo o zborovanji Zaveze v Opatiji" rnoralo je izostati, ker je bil poročevalec gospod J. Ravnikar zadržan vdeležiti se zborovanja, kar je predsedniku pismeno sporočil. III. točka je bila »Razprava o predavanji ,Proste misli o vzgoji". Poročevalec gospod Fl. Rozman pojasnjuje svojo zadnjo razpiavo o teni predmetu. Predsednik otvori stvarno debato, katere se udeleži gg. nadučitelj Levec, učitelj Potrebin in predsednik. Najbolj znamenito je bilo poročilo o otročjih igračab. Prav zanimivo in poučljivo je rešil IV. točko sporeda poročevalec gospod nadučitelj Al. Račič, — Povedal nam je prav urnljivo, kako napraviti ameriško trtnico. Teze njegovega obširnega in temeljito sestavljenega poiočila so: 1. Rigolanje 70 em do 1 m globoko. 2. trpežna ograja trtnice. 3. Razdelitev trtnice (prava trtnica in matičnjak.) 4. Zasajanje ključev ali reznikov. 5. Zasajanje ukoreničenih trt. 6. Ceplenje trt: a) zimsko ali suho to, s pluto povoščeno špago ali z rafljo. Poročevalec nam vendar ni mogel še iz lastne skušnje povedati, katero je najbolje? b) zeleno cepljenje. 7. Posajanje cepljenih trt. 8. Grubanje. 9. Daljno oskrbovanje posajenih ali pogrubanih trt. 10. Škropljenje. Pri 5. točki sporeda —¦ nRazgovor o raznih šolskih vprašanjih* — omeni predsednik, da je odbor vsikdar pripravljen svojim udom v katerikoli nejasni šolski zadevi —• svetovati — pismeno ali ustmeno. Tekoča šolska vprašanja pa se bodo razpravljala tudi pri društvenih zborovanjib. Konečno stavi nadučitelj Janez Levec nasvet, da bi odbor prirejal in skliceval zborovanja tudi v raznih krajih našega okraja. V pojasnilo naznani gospod predsednik, da to že odbor itak namerava. Društvo bode priredilo vsako leto poleg občnega zbora dve zborovanji, jedno spomladi, drugo jeseni in to vselej v drugern kraju. Taka zborovanja so seveda odvisna od povoljne udeležbe. Za bodoče spomladansko zborovanje izbran je že Škocijan, za jesensko zborovanje pa se določijo Radeče pri Zidanem mostu. S tem je bil dovršen spored današnjemu zboiovanji, g. predsednik zaključi istega s trikratnim Živio! in Slavo! na presvitlega cesarja Franc Jožefa I. Zbor se je pozivu predsednikovemu navdušeno piidružil. Ko sino si še ogledali izgledno vrejeno g. Račičevo, oziroma šolsko trtnico, zbrali smo se k skupnernu obedu pri g. Alojziju Dermelu, kateri je tudi kot predsednik krajnega šolskega sveta, pravi prijatelj šole in napredka. Med prijaznimi pogovori, napitnicami in petjern okrepčali smo se z okusno pripravljenim kosilom in le prehitro nam je potekel čas, ko smo se morali ločiti — toda v prijetni nadi, da se spomladi zopet snidemo v obilnem številu pri zborovanji v Škocjanu. —P-