P o s 1 a n o. Iz Šmarjega. V oS1ot. Gospodarju" dne 2. oktobia, st. 40. se bere, da je nočeTidno Telika pomota, *) da bi bil Smarski dekan zaTolj goljufije pii ubožni denarnici za krrvega spoznan", in se dostaTlja, da se dotična razsodba dne 4. sept. t. 1., št. 714. ni praT razumela. — Na to se moram še enkrat oglasiti in pokazati, kdo da je sodnijsko razsodbo praT razumel: jaz ali pa moj zoprnik? Razsodba se glasi: ,,A. Pozernicb, c. k. okr. kancelist tukaj, se prestopka Tarnosti na časti s psoTanjem gg. Martina iTanca, dekana, in Al. Wostry-a, okr. zdravnika tukaj, k r i t e g a spozna in se zaTolj tega na 5 gld. globe, mogoč 24 ur ječe obsodi, kar se pa obdolženja nezTestobe g. dekana pri denarjih za uboge ti6e , je za n e k r ivega spoznan" — kdo? GotoTo nihčer drugi kot Pozernich, kajti je le on tožen bil, je t razsodbi le o njem goTor, torej tudi beseda ,,nekriTu le njega zadeva, ne pa dekana. Dan denes je namreč taka praTica, da, če rečeš čloTeka, ki je zarad zločinstva obsojen bil in kazen odsedel, t jaTnosti ,,lump", in te on toži, boa obsojen, čeraTno si resnico govoril. Tako je tudi Šmarska sodnija izrekla, da sicer Pozernich ni legal, pa je Tendar obsojen, ker je mene jaTno žalil. G. Požernich, tukajšni kancelist, je mene skoz Teč let t krčmah, kjer pa jaz nikolj nisem bil nozoč, hudo dolžil, da sem nekdaj ubožno blagajnico ogoljufal. — Zarad žaljene časti sem ga z najboljao Testjo tožil; zakaj 6 gold. globe je bilo leta 1865 in ne leta 1866 (kakor on trdi) plačanib in t račuu pouzetih, kar duplikat dn6 25. januarja 1866 otevidno dokazuje; — 3 gold. globe so pa bili leta 1866 k zbirnim denarjem prišteti, kar stari računi in dneTni ali ročni zapisnik jasno dokazuje. — V omenjeni razsodbi je bil nasprotnik zarad j a t n e g a razžaljenja moje časti obsojen, zarad tega pa, da me je ,,goljufa" psoval, bil je za n e d o 1 ž n e g a spoznan. Po tem takem bi bil jaz Tendar le nekaki krivičnik. — V takem sumljivem mnenju sim bil jaz tudi t ,,Narodu" in rTedniku" budobno napaden. Sodnik ni mogel o meni sodbe izreči, ker niaem bil tožen. Iu ko bi bil tudi sodnik mialil ob enem mene ,,nekrivega" spoznati, bi se morala razsodba glasiti tako-le: nKar se pa obdolženja nezTestobe g. dekana pri denarjih za uboge tiče, je d e k a n za nekrivega •) Dopisnik je celo rekel: nlaža, kar smo mu zbrisaii, ker se nam ni lepo dozdevalo, da bi priprost kaneelist svojo lastno oblast na laž stavljal, kakor bo spričalo to-le nposlano". Uredn. spoznan". Če pa beseda ,,dekan" menjka, spada tu sem subjekt prTega odstaTka: Pozernich. Kar pa lažnjivi napad zadeTa, da se t tukajšnem arhivu ne nabajajo zapisniki in računio dohodkih in potroških blagajnice za uboge, protestujem proti temu; zakaj ravno t a r h i t u sem našel dneTni alj ročni zapisnik, t katerem so dohodki in potro.ški kakor tudi imena T.seh ubožceT zapisana, ki so leta 1865 in 1866 milošnjo prejeli. Ovi zapisnik je t originalu pritožbi do Tiše ces. kralj. sodnije pridjan. V STOji opvaTičeni pritožbi sem s starim zapisnikora in računom na tenko dokazal, da nobene goljufije biti ne more; zatorej pričakujem, da bodem za popolno nedolžnega spoznan, oni gospod kancelist pa primoran, se kaj več storiti kakor ubogih 5 goldinarjeT za Tečletno gadno psovanje moje osebe in časti plačati. V Šmarjem 5. oktobra 1873. M. Ivanc, dekan.