List 30. Smrt deželnega glavarja kraDJskega, gospoda grofa Thurn-a naznanja deželni odbor sledeče: Deželni odbor kranjski naznanja pretužno vest, da je deželni glavar Vojvodine Kranjske vi.-okorodni gospod GROF GUSTAV THDRH-YALSASSINA-COMO-YERCELLI, vitez redn železne krone II. vrste, c. kr. ritmojster i. s., lastnik grajščin Radoljica in Stari Grad na Kranjskem, Lechen in Plankenstein na Štajerskem, predsednik c. kr. kranjski kmetijski drnžbi in predsednik pogozdevalni komisiji za Kras, častni član občine na Bledn in občine v Rovtah, danes ob 4V2 nri popoludne, 52 let star, po dalji mučni bolezni, prejemši svi zakramente za umirajoče, v grajščini radoljski, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bode v sredo 25. t m. ob 4. uri popoludne v Radoljici. Sveta maša za pokojnega bode v petek dne 3. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. V LJUBLJANI dne 23. julija 1888. Gustav grof Thurn rodil se je dne 13. julija 1. 1836. kot sin Radoljskega grofa Vincencija Thurna, star je bil toraj 52 let in 10 dni. Pokojni bil je dedni deželni dvornik Kranjske in vindiške pokrajne, dedni deželni maršal poknežene grofije Goriške, gospod Blei-burški, Radoljski, Valenburški, Plankensteinski, vitez reda železne krone IL'vrste, imetnik vojne svetinje, predsednik c. kr kmetijske družbe in pa komisije za pogozdovanje Krasa, ckr. konjiški stotnik i. s., častni občan občin Bled in Rov te. Odgojo mladega grofica vodili so zaporedoma gg. L. Pintar, J. Šolar in A. Klemen, sedaj župnik v Šmartnu pri Kranji, M. Jeriha, spovednik nunski v Škofji Loki in pa J. Potočnik sedaj župnik Brezoviški. — Pri tako odličnih odgojiteljih je pač naravno, da v srcu pokojnega ni moglo prostora najti ono strankarsko nasprotje, s katerem se je toliko let odlikovala tako zvana „ustavoverna" stranka deželnega zbora kranjskega. Ako je narodna stranka deželnega zbora kranjskega po pravici slavila v vrstah boreče se velike posestnike grofa Barbo-ta, baron Anton Zoiz-a, Fidel Terpinc-a in drugih, tedaj pa gre gotovo pokojnemu grofu Thurn-u slava, da si je pogumno otresil strankarske verige, s katerimi so naspiotniki skušali obsoditi vsakega za izdajalca kranjskega nemštva, katerikoli je pripoznal postavne in naravne pravice narodne Slovencev v deželi. Tako označena pravičnost pokojnega grofa storila ga je sposobnega za deželno glavarstvo, plemenito srce njegovo razorožilo je celo nasprotnike njegove. Pokojni izvoljen je bil 1. 1877 za deželnega in kmalu potem tudi za državnega poslanca. Leta 1879 deloval je za sporazumljenje med nemškimi in slovenskimi velikimi posestniki žalibog brez vspeha. Po odhodu Kalteneggerjevemu na Dunaj leta 1881, imenoval ga je cesar za deželnega glavarja, 1. 1883 izvolila ga je v deželni zbor trgovinska zbornica in bil je zopet imenovan za deželnega glavarja in ta posel vodil je do konca zadnjega deželnega zborovanje meseca januarja 1.1. z vsestransko priznano spretnostjo, mirno in nepristransko, akoravno ga je že med tem zborovanjem trla huda bolezen: rak na jetrih, kateremu se je kasneje pridružila vodenica. Zdravniki že kmalo začetkom bolezni niso imeli upanja na ozdravljenje bolnikovo, zlasti pa potem ne, ko je pritegnila še vodenica. In tako je moral v ponedeljek dne 23. t. m. skleniti svoje blago življenje še v primeroma mladih letih zaslužen mož viteškega značaja, po katerem toliko britkeje žaluje vsa dežela, ker je umrl neoženjen brez naslednikov, in ker lepo posestvo preide v roke deželi naši neznanega debla grofov Thurnskih. Kot izglednemu načelniku deželnega zbora, kot gorečemu predsedniku družbe kmetijske, kot plemenitemu značaju kličemo toraj tudi mi z vso deželo: Bodimuzemljica lahka! ----- 238 -----