Knjižnica ca opisa „Naprej l ij v Idriji . VL zvezek. Tencel jn načela socialne de~okr c e . (Erfurtski program . ) del . Proletarijat Napisa l Karol Kautsky. Poslovenil po 8r izdaji Anton Kristan . Cena 30 vinarjev . Idrija 1908 . Založila in izdala založba časopisa „f¦laprej!” Tiskal Iv. Pri Lampret v Kranju . Vsebina : Stra n Proletarec in rokodelski pomočnik 5 Delavska mezda . . . . . 14 Razpad proletarske rodbine . 1 8 Prostitucija . . 20 Industrijska rezervna armada . . 25 Rastoča razsežnost proletarijata . Trgovski i n ,izobraženi a proletarijat . . . 29 Proletarec in rokodelski pomocnik. Mi srno že v prejšnjem poglavju (v brošuri : ,Kdo uničuje proizvajanje v rn alem? «) videli, da kapitalistično proizvajanje blaga zahteva kot predpogoj ločite v delavskih sredstev od delavca. V kapitalističnem proizvajanju na veliko (v vele podjetju) nahajatno na eni strani kapita lista, ki poseduje proizvajalna sredstva, al i ki ne sodeluje pri proizvajanju — na drug i strani pa nahajamo mezdne delavce , ki ničesar drugega ne posedujejo kot svoj o delavno moč, ko jo prodajajo, da žive, in le njihovo delo ustvarja produkte tega velepodjetja . Da se je dobilo za potrebe kapitala zadostujoče množine proletarcev, zato je bil o potreba v početku, kakor srno vider, nasilni h pripomočkov. Danes ni kaj takega nič več potreba. Premoč velepodjetja (proizvajanja v velikem) nad malim podjetjem (nad proiz vajanjem v malem) dandanes zadošča. da vsako leto razlasti in na cesto vrže brez kršenja zakonov o zasebni lastnini, da , celo na njih temelju , toliko kmetov in rokodelcev, da njihovo število skupaj s potomci že » osvobojenih" proletarcev š e presega potrebo kapitalistov po svežem človeškem mesu. Da število proletarcev neprestano i n hitro raste, to je tako očitno, da se tega dejstva ne upajo tajiti niti oni, ki bi nas radi overili, da stoji družba še vedno na onih temeljih, na katerih je bila pred sto i n še več leti, in ki slikajo bodočnost proizvajanja v malem v najbolj rožnatih barvah . Kakor je v proizvajanju' kapitalističn o proizvajanje na veliko postalo vladajoča podjetniška oblika, tako je v državi in družb i stopil na prvo mesto med delavnimi razred i mezdni delavec, zlasti indu.strijalni delavec. Pred štiristo leti so zavzemali to mesto kmetje, pred 100 leti pa malomeš'čanje (mali obrtniki). Proletarci so že danes v kulturnih državah najmočnejši razred. Njihove razmere in nazori so, ki vedno bolj odločajo o življenju in mišljenju tudi drugih delavnih raz redov. To pa pomenja popoln prevrat v 6 dosedanjih živi jenskih razmerah in v način u mišljenja velike množice prebivalstva. Kajti razmere proletarcev, zlasti industri Jalnih {i n poljedelstvo je po kapitalističnem načinu proizvajanja tudi industrija) so popolnoma drugačne od onih prejšnih delavskih slojev . Če sta krnet in rokodelec svobodna posestnika svojih proizvajalnih sredstev, pri pada jima tudi popolni produkt njihovega dela. Produkt proletarčevega dela pa ne pri pada njemu, ampak kapitalistu, kupcu njegov e delavske moči, lastniku potrebnih proizvajalnih sredstev. Seveda je proletarec od kapitalista plačan, ali vrednost njegove mezd e ni nikakor enaka vrednosti njegovega produkta. Kadar industrijalni kapitalist delavno moč kupi, stori to naravno z namenom, d a jo kar največ z dobičkom uporabi. Videli srno, da potrošenje določene množine del a ustvarja določeno množino vrednosti . Čirnveč dela delavec, tem večja je — pri sicer enakih okolnostih — vrednos t onega, kar proizvaja. Ce bi industrialni kapitalist pustil mezdnega delavca, katerega je najel, le tako dolgo delati, da bi bila po njem narejena vrednost enaka vrednosti mezde, bi podjetnik ne imel nič dobička . 7 Pa naj se kapitalist še tako kaže, kak o da je velik dobrotnik trpečega človeštva , kapital kriči po profitu in ne najde gluhega ušesa pri kapitalistu . Cirndalje prekorači delavec delavni čas, ki je potrebe n za izdelovanje vrednosti njegove mezde, ten i večji je prebitek skupne vrednosti njegoveg a produkta nad svoto vrednosti, katero predstavlja njegova mezda, temvečja je večvrednost (ehrwert), kakor se ta prebitek imenuje, temveč/je je izkoriščanje delavčevo . To izkoriščanje se konča le z onemoglostj o izkoriščanega in — njegove odbojne moč i nasproti izkoriščevalcu. a proretarce pomenja torej zasebno lastništvo proizvajalnih sredstev že v naprej nekaj drugega nego za rokodelca in kmeta . Ako je bilo to prvotno za ta dva sredstvo , da jima je zagotavljalo popolno posest nji h izdelka, za proletarca pa ni bilo in ne bo nikoli nič druzega kot sredstvo, da ga izkorišča, da mu odvzame več vrednost, katero je napravil . Proletarec zato ne more biti nikdar posebno oduševljen za zasebno lastništvo. S teni pa se ne razlikuje samo od posedujočega kmeta in rokodelca, marveč tudi o d rokodelskega pomočnika predkapitalističn e dobe. 8 Pomočniki so tvorili prehod od samo stojnega rokodelca k proletarcu, kakor j e tvorilo proizvajanje, v katerem so bili uslužbeni v večjem številu, prehod od proizvajanja v malem k proizvajanju na veliko . Al i kljub temu — kako so se razlikovali o d proletarca ! Pomočniki so spadali v mojstrovo rodbino in so imeli naj boljše upe, da postanejo sam i mojstri . Proletarec je popolnoma , nase navezan in obsojen, da večno , proletarec ostane. V teh dveh točkah tiči temelj razlike med rokodelskim pomočnikom in proletarcem . Ker je pomočnik spadal k mojstrovi družini. je jedel pri isti mizi in spal v njegovi hiši. Stanovanjsko in želodčno 93rašanje zanj nista obstojali. Njegova mezda v-denarju je bila le en del tega, kar je do bil od mojstra za svoje delo . Mezdo je uporabljal v manjši meri za zadovoljitev najpotrebnejših potrebščin, k i so že bile vsled življenja pri mojstru zadovoljene, atnpak mu je služila v večji meri z a to, da si pridobi prijetnosti ali v v a r č e v a n j e , v nabiranje sredstev, katere je moral imeti , kadar je hotel doseči m o j s trs t v o. 9 Pomočnik je delal skupaj z mojstrom . Ako je ta podaljšal delavni čas čez mero , ga ni podaljšal le za pomočnika, ampak tudi zase. Mojstrova želja podaljšati delavnik do onemoglosti, ni bila tako močna, da bi s e ne dala brez večjega truda udušiti . Ako s je skušal mojster napraviti delavne pogoj e kolikor mogoče ugodno, je to prišlo tud i pomočnikom prav. Proizvajalna sredstva, katerih je mali mojster potreboval, so bila tako neznatna , da ni bilo potreba pomočniku prav velikega premoženja, če je hotel postati mojster . Vsak pomočnik je imel rado na mojstrstvo , čutil se je tudi že bodočega mojstra, i n ker mu je moglo le varčevanje dati sredste v v dosego mojstrstva, je bil pravtako odloče n zastopnik zasebne lastnine kot samostojni rokodelec. Da pa se prav razumemo, je treba povedati, da imamo pred očmi razmere rokodelstva, kakršne so se s tvorile v predkapitalistični dobi. Sedaj pa primerjajmo proletarčeve razmere . V kapitalističnem podjetju ne delat a skupaj kapitalist in mezdni delavec. Ce se tudi v teku kapitalističnega razvoja industrijalni kapitalist loči od pravega trgovca , 1o ter postaneta kapitalist trgovine in industrij e dva različna razreda, ostane vendar industrialni kapitalist v bivstvu trgovec. Njegova delavnost kot kapitalista -v kolikor sploh dela v podjetju — se ome juje prav tako kot trgovčeva na t r g. Njegova naloga je, da potrebne suro vine, pomožne snovi, delavne moči i . t. d. kolikor le mogoče poceni in sebi primerno nakupi ter v podjetju izgotovljeno blago kolikor mogoče drago proda. Na polju produkcije pa nima drugega dela kot to, da skrbi, da delavci za kolikor le mogoč e majhno plačo kar največ delajo, da nared e kar največ večvrednosti. Naprarn svojim delavcem ni kapitalist sodelavec, arnpak priganjač in izkoriščevalec. Cim daljši čas delajo, tembolje zanj . On se pri tem ne utrudi , ce je delavnik še daljši, on se ne uniči, č e se dela še bolj ubijalsko . Zatorej je kapitalist na pram delavčevem u telesu in življenju brezobzirnejši nego j e rokodelski mojster. Podaljšanje delavnika, odprava praznikov, uvedba nočnega dela , delo v vlažnih, ali prevročih, ali s plini prenapolnjenih delavnicah i. t. d. i. t. d. — to so »zboljšanja", ki jih prinaša kapitalistično proizvajanje za delavca . 11 Uvedba strojev še povečava nevarnost z a zdravje in za življenje delavčevo. Ta je sedaj navezan na to grdo pošast, ki z orjaškimi močmi in z brezumno hitrostjo neprenehoma tolče okrog sebe. Le najbolj napeta, nikdar omahljiva pazljivost more delavca pri taki mašini obvarovati, da ga n e zagrabi in stare. Varnostne priprave stanej o denar, kapitalist jih ne uvede, ne da bi s e ga prisililo. Varčevanje je glavna čednost kapitalistova ; ta mu zapoveduje tudi, da varčuje s prostorom ter da nabaše v eni delavnici toliko mašin, kolikor jih le gre. Kaj ga briga, če so s tem v največji nevarnost i zdravi udje njegovih delavcev. Delavci so po ceni, ali velike, prostrane delavnice so drage . Pa še na drug način poslabša kapitalistična uporaba mašin delavčeve delavn e pogoje. Rokodelčevo orodje ni bilo drago . Bilo je tudi redkokdaj podvrženo večjim izpremembam, ki bi ga napravile brezkoristnim. Druga pa je z mašino . Ta velja denar. Ako postane predčasom nerabna, ali ako s e popolnoma ne izrabi, potem prinaša kapitalistu škodo namesto koristi . Mašina se obrabi, ne le , če se rabi , marveč-če tudi mirn o stoji. Na drugi strani pa je znanost, katero so uvedli na gospodarsko polje, in katere po 12 sledica je ravno mašina, povzročila, da s e pojavlja neprestano iznajdba za iznajbo , ena večje, druga manjše važnosti, in da s tem postaja neprestano sedaj ena, sedaj pa zopet druga mašina, da, cela tovarniška na prava nezmožna za konkurenco ter s tem, brez vrednosti, gredno se je še popolnoma obrabila. Radi teh neprestanih prevratov tehnike je vsaka mašina v nevarnosti, da po stane brez vrednosti še pred obrabljenjem . Zato ima kapitalist dovolj vzrokov, da j o kolikor mogoče hitro izrablja takoj od početka, ko jo prejme. To se pravi, da mašinstvo še prav posebno povzbuja kapitalista, kar se da podaljševati delavni čas in č e le mogoče uvesti nepretrgano proizvajanje , menjavo dnevnega in nočnega dela, torej stalno urediti škodljivo nočno delo . Ko se je mašinstvo .razvijalo, dejali s o nekateri idealisti, da prihaja zlata doba. Mašina da bo odvzela delavcu njegovo delo , ter ga napravila zasvobod nega ,,moža. Ali v roki kapitalista je postala mašina najmo gočnejše sredstvo, da je delavsko breme proletarca postalo uničujoče, njegova sužnos t neznosna„úijajoéa. yv_ l(ákoizbzirom na delavni čas, tako j e z mirom na mezdo mezdni delavec kapitalističnega proizvajalnega načina na slabšem . 13 nego je bil nekdaj rokodelski pomočnik . Proletarec ne jé pri kapitalistovi mizi , ne stanuje v njegovem stanovanju. Če stanuje v najbolj ubogem stanovanju, če s e hrani z najgnusnej§imi odpadki, da, četudi strada — kaj to briga kapitalista, njegov o zdravje ne trpi kvare. Pojma m.e z d a in lakota sta se včasih izključevala . Svobodn i delavec je mogel preje le tedaj stradati, kada r ni imel dela. Kdor pa je delal, irnel je tudi, jesti. Kapitalističnemu proizvajalnemu na činu pa pristoja zasluga, da je spojil skopa l pojrna lakota in m e z da, da je napravil, l a k otn i šk o mezdo za stalno uredbo, d a celo za podporo družbe . Delavska mezda . Delavska mezda ne more tako narasti , da kapitalistom onemogočila voditi podjetja in od njih živeti. Kajti za takih -okolnosti bi bilo za kapitalista koristnejše , opustiti podjetje. Delavčeva mezda ne stopi nikdar tako visoko, da bi se zenačila s ceno svojega produkta. Vedno mora pustiti prebitek, več vrednost, kajti le upanje na ta prebitek daj e kapitalisti i povod, da kupuje delavsko moč. Delavska mezda ne more v kapitalistični 14 družbi nikdar tako visoko narasti, da bi iz koriščanje delavčevo prenehalo . Prebitek, več-vrednost, je pa vedno večji, kot se navadno misli. V večvrednosti ni le profit tovarnarjev, ampak še mnogo drugega , kar se računa k proizvajalnim, oziroma k prodajalni m stroškom : n. pr. zemljiška renta (stanarina), obrestovanje vloženega kapitala, diskont za trgovca, ki vzame o d industrijalca blago, davki i. t. d. To vse se odbije od prebitka, katerega povzroča prévrednost delavčevega produkta nad mezdo , ki jo je ta zarij prejel . Ta prebitek mor a biti precej pomemben, če se hoče kakšn o podjetje „rentirati” ; mezda zato ne more tako visoko zrasti, da bi prejel delavec saj približno vrednost onega, kar je ustvaril . Kapitalistični mezdni sistem pomeni za vseh okolnosti izkoriščanje mezdnega delavca . Nemogoče je, odstraniti izkoriščanje, dokler bo obstajal kapitalistični mezdni sistem. In tudi pri najvišjih plačah bo izkoriščanje velikansko. Mezda pa redkokdaj doseže najvišjo stopinjo , katero bi mogla doseči . Po gosteje se bliža svoji _ajniiji stopnji . . To stopinjo doseže,tam, kjer preneha zadoščat i delavcu za golo življensko potrebo. Ce delavec pri svoji mezdi ne strada samo, ampak 15 tudi hitro umre od stradanja, potem se neha sploh, ,ysg4o ,delo. Med tema dvema mejnikoma se suč e mezda ; manjša je, v kolikor se znižujej o navadne Življenske potrebe delavcev, v ko likor je več delavnih močij na ponudbo, v koliki meri je slabša odbojna moč delavcev. Na sploh mora biti — naravno — mezda tako visoka, da obdrži delavca pr i zmožnosti za delo, ali bolje rečeno — mor a biti tako visoka, da zagotovi kapitalistu to liko delavnih moe'ij, kolikor jih potrebuje . ..¦,.'. , Mezda torej mora biti tako visoka, da omo goča delavcu ne le sebe satnega ohraniti zmožnega za delo,, . marveč tudi vzgojiti za delo zrnožgo,pQtqt,,nstyo,. Gospodarski razvoj pa kaže za kapita lista vrlo prijetno tendenco, znižati delavčeve vzdrževalne stroške, s tem pa tudi znižati mezde. Delavec je nekdaj neizogibno po treboval spretnosti in moči . Rokodelčeva učna doba je bila zelo dolga, stroški njegove vzgoje zato precej veliki. Napredek v razdelitvi dela in v mašinstvu je povzročil , da sta posebna spretnost in moč v proizváfinju- vedno bolj odveč . Napredek je omogočil, da se je postavilo na mesto izučeni h 16 delavcev navadne, neizučene, cenejše ; napredek omogoča tudi, da so žene, da , celo otroci nadomestili može . Že pri m a n u- f a k t u r i se je pokazala ta naklonjenost ; ali šele z uvedbo strojev se je začelo velikansko izkoriščanje žen in otrok v najnežnejš i starosti, izkoriščanje teh, ki so najbolj zapuščeni, in s katerimi se gnusno ravna in se jih takorekoč ubija. S tem spoznavamo novo lastnost stroja v rokah kapitala . Mezdni delavec, ki ni spadal v rodbino podjetnika, je moral prvotno v svoji rnezd i dobiti ne le stroške svoje lastne vzdržitve, ampak tudi one za svojo rodbino, če naj bi bil v stanu reditisebe in dati svojemu potomstv u potrebno moč. Ako bi tega ne mogel dati , potem bi ne našli kapitalistovi dediči nobenih proletarcev, katere bi mogli izkoriščati. Ali če so žena in otroci delavčevi o d zgodnje mladosti v stanu, da skrbe zase , potem se more mezda moškega delavca brez nevarnosti za vzdržitev delavne moč i znižati skoro popolnoma na svoto vzdrževalnih stroškov njegove osebe . Zenske in otroci kot delavne moč i imajo še to prednost, da nimajo tiste odbojn e moči kot možje . In s tem, da so se uvrstili v vrste delajočih, se je silno razmnožilo število delavnih močij na delavnem trgu. 17 2 Zensko in otroško delo ne niža le vzdrževalnih stroškov delavca, zmanjšuje tud i njegovo odbojno moč in razmnožuje ponudb o delavskih meči] : vsaka teh okolščin vpliva v tem smeru, da se mezda delavčeva niža. Razpad proletarske rodbine . Industrialno žensko delo pomenja v kapitalistični družbi tudi popolno razrušitev delavčevega rodbinskega življenja, ne da b i se ga nadomestilo s kako višjo rodbinsko obliko. Kapitalistični proizvajalni način izve čine ne razdružuje gospodarstva posameznega delavca, ali oropa ga vseh svetli h straffli in dovoljuje le, da slabe strani še na dalje obstoje, predvsem zapravljanje moč i in izključenje žene iz javnega življenja . Zensko industrialno delo ne razbreme njuje žene dela v domačem gospodarstvu, ampak pomnožuje dosedanja njena bremena z novimi. Dvema gospodoma pa ni moči služiti . Delavčevo gospodarstvo propada, če je žen a prisiljena hoditi za zaslužkom . Kar pa postavlja današnja družba na rnesto posarneznega gospodarstva in posamezne rodbine, je pa surogat : ljudska kuhinja in 18 ubožna šola, ki dajeta nižjim razredom odpadke duševne in telesne hrane bogatinov. Socialni demokraciji podtikajo, da hoč e odpraviti rodbino. Prav ; mi verno, da im a vsak posebni proizvajalni način tudi svoj o posebno obliko gospodarstva, kateri odgovarja zopet posebna oblika rodbine . Mi ne smatramo danes obstoječe oblike rodbin e za zadnjo in prič'akujetno, da bo nova družabna oblika razvila tudi novo rodbinsko obliko. Tako upanje pa je vendar neka j drugega kot težnja po razpadu vsake rodbinske zveze. Mor uničuje rodbino — ne le, kdor jo hoče uničiti, ampak kdor j o dejansko uničuje , ni socialni dernokrat , ampak kap i t a l i s t . Marsikateri_ ,, , lastnik i sužnjev so, odtrgali moža od žene, stariš e od dela zmožnih otrok, ali kapitalisti so še prekosili grdobije suženjstva - kapitalisti odtrgajo dojenčka od materini h prs in prisilijo mater, da ga izroči tujim rokam. In taka družba, v kateri se to godi vsa k dan v sto in tisoč slučajih, ki je cel o ustanovila posebne od „prvih svojih mož ” pospeševane » dobrodelne" zavode v svrho, da se olajšuje materam ločitev od svoje dete tata družba ima še potem 19 drzno čelo nam očitat' da hočemo m l rodbino uničiti, nam, ki smo prepričani, d a se dela v domačem gospodarstvu čim dalj e bolj kot doslej, tako tudi odslej, razvijajo v posebna poklicna dela in da se bode s tem preosnovalo domače gospodarstvo te r rodbinsko življenje ! Pros' ucija. Poleg očitanj, da hočemo razrušiti rodbino, prihajajo še s tem, da srno za skupnos t žen'a. Ta očitanja so prav tako krivična kot ona o razrušitvi rodbine . Mi trdirno, da bo ravno tisto, kar j e nasprotno vsaki skupnosti žena, vsakemu spol nemu prisiljenju in vsaki nečistosti, namre č idealna ljubezen v sodalistični občini povo d vsem zakonskim zvezam in da bo ljubeze n šele tam prišla do _splošne veljave. Kaj pa vidimo danes? Odporna moč iena, ki s o bile dozdaj le v gospodinjstvu in ki imaj o zato o javnem življenju ter o organizacij i še pretemne pojme, je tako majhna, da si jim upa podjetnik trajno takšne mezde za njih delo plačevati, kakršne sploh za n h življenje ne zadoščajo, in so radi tega odkazane za dopolnitev potrebnih dohodkov na prostitucijo . Množenje industrialnega žen 20 skega dela kaže povsod težnjo za pomnoženjem prostitucije. V državi božjega strahu in pobožnih navad (v Nemčiji) so prav cvetoče panoge industrije, ki plačujejo svoj e delavke tako slabo, da bi morale od lakote umreti, če bi ne živele od prostitucije . In ti podjetniki izjavljajo, da temelji konkurenčn a zmožnost in „razcvitanje” njih industrij e ravno v nizkih mezdah . Večje mezde pa bi jih ugonobile. Prostitucija je prav toliko stara kot nasprotje med bogatimi in revnimi . Ali nekdaj so bile prostitutke v sredi med berači in sleparji, bile so razkošje, katero si je družba mogla dovoljevati, ali katerega iz guba bi ne bila nevarna njenemu obstoju . Danes niso le članice tzvo lumpenprolelarijata, ampak tudi delavne žene, ki so prisiljene prodajati svoje telo proti plačilu . To prodajanje teles ni več razkošje , ampak eden izmed temeljev razvoja industrije. V kapitalističnem proizvajalnem načinu je postala prostitucija podpor a družbe. Kar nam zagovorniki te družb e očitajo, to uganjajo sami : namreč skupnos t žen á Seveda : skupnost s proletarskirn i ženam i. Tako globoko se je že ukorenil ta način skupnosti žen'a v današnji družbi, 21 da proglašajo njeni zastopniki splošno prostitucijo kot potreb o . Ne morejo si predstavljati, da bo z odpravo proletarijata odpravljena tudi prostitucija, ker si družbe brez skupnosti žena sploh predstavljati n e morejo. Današnja skupnost žena je iznajdba višjih družabnih slojev, ne pa proletarijata . Ta skupnost žena je eden izmed mnogih načinov izkoriš'čevanja proletarijata . Ta skupnost žena ni socializem, ampak prav njegovo nasprotje. Industrijska rezervna arada. Uvedba ženskega in otroškega dela v industrijo je, kakor smo videli, eno najmočnejših sredstev za kapitaliste, da nižajo delavske mezde. Sempatja vpliva prav tako neko drugo sredstvo : uvažanje delavcev iz zaostalih pokrajin, od ondod, kjer ima ljudstvo še majhn e potrebe, ali kateremu še tovarniško delo ni strlo delavske moči. Razvoj proizvajanja n a veliko, zlasti mašinstva, ne ustvarja le te možnosti, da uporablja te neizurjene delavce namesto izurjenih, ampak tudi možnost, da se jih hitro in po ceni dobi. Skupaj z 22 razvojem proizvajanja gre tudi razvoj prometnih zvez ; gromadni produkciji odgovarj a tudi gromadni transport ne le blaga, temve č tudi oseb. Ladje in železnice, ti slavljeni nosilci kulture, ne privažajo le orožja, žganj a in sifilitike k barbarom, ti tudi privažajo bar bare k nam in ž njimi tudi barbarstvo . Prihod kmetiških delavcev v mesta je vedn o številnejši. In vedno bolj od daleč prihajajo v mesta trume ljudi, ki imajo malo potreb, veliko potrpežljivosti in malo odbojne moči . Slovani, Svedi in Italijani prihajajo v Nemčijo, pa nižajo mezdo ; Nemci, Belgijčani in ltalijaniv Francijo ; Slovani, Nemci, Italijani, Irci, Svedi v Anglijo in v Združene držav e ameriš'ke ; Kitajci v Ameriko in Avstralijo i n mogoče v nedaleki dobi v Evropo . Na nemških ladjah zavzemajo že Kitajci. in zamorc i mesta belih delavcev. Ti tuji delavci so deloma razlaščen i mali kmetje, maloobrtniki, ki jih je kapitalistični proizvajalni način uničil, jih pogna l raz domačijo in jim vzel z domovanjem tud i domovino. Poglejmo le te brezštevilne trum e izseljencev in vprašajmo se, ali je socialna demokracija, ki jih je napravila za brezdomovince, ki redi brezdomovinstvo ? vsled razlastitve rnalih kmetov in rnali h obrtnikov, vsled dovažanja delavskih množi c 23 iz dalekih dežel, vsled razvoja ženskega in otroškega dela, vsled skrajšanja učne dobe , ki postaja priučna doba , posreča s e kapitalističnemu proizvajalnemu načinu, d a je število delavnih moči, ki mu stoje na razpolago, ogromno pomnožil . vsled neprestanega napredovanja tehničnih poboljško v in izpopolnitev gre roko v roki neprestano množenje produktivitete človeškega dela. Kapitalistično izkoriščanje pa š e veča izrabljanje delavne moči posameznika do skrajnosti deloma s tem, da se podaljšuj e delavni čas, deloma tudi, zlasti tam, kjer t o onemogočujejo postave ali delavske organizacije, s tem, da delavce bolj upregajo, bolj pritiskajo . Obenem pa deluje stroj nato , da napravi delavne moči odveč. Vsak stroj prihrani delavno moč če bi tega ne storil, bi bil brez svrhe. V vsaki obrtni panogi je združen prehod od ročnega del a k strojnemu delu z največjimi bridkostmi z a prizadete ročne delavce, ki so, pa naj bod o rokodelci ali manufakturni delavci, ko po stanejo odveč, vrženi na cesto. Učinek mašine je, ki ga delavci najpoprej občutijo . Mnogoštevilni upori v prvih desetletjih devetnajstega stoletja pričajo, koliko bridkosti, koliko ustaj in koliko obupa je povzroči l 2 ročnim delavcem baš prehod k strojnemu delu . Uvedba rnašinstva, kakor vsako njeno zboljšanje je za posamezne delavske vrste vedno kvarno : seveda morejo za raznih okoliščin druge delavske vrste — n. pr. oni, ki so u.službeni v strojni iabrikaciji — pridobiti. Ne verjamem pa, da bi ta zavest stradajoče kaj prida tolažila. Vsak novi stroj povzroči, da se potem , ko se ga uvede, izdela pri manjšem številu delavcev is t o t o l i ko kot poprej, ali pa pri istem številu delavcev več ko t poprej. Ako se ne zmanjša število v dežel i uslužbenih delavcev vsled neprestano se razvijajočega mašinstva, potem se mora povečati trg v istem razmerju, v kakršnem raste produktivna moč delavcev . Ker pa zvišuje ekonomičen razvoj uspeh delavčevega dela in ker množina na razpolago danih delavskih moči naglo narašča — in sicer prece j bolj naglo nego narašča prebivalstvo — zat o se mora , da ne nastopi brezposelnost, še trg veliko naglejše večati, nego odgovarja pomnoženju produktivne moči delavcev s strojem . Malokdaj pa se je zgodilo, da bi s e pod vlado kapitalistične industrije trg tak o naglo razširil, gotovo pa nikdar za kak o 25 sploh uvaževanja vredno obdobje na kakem prostornejšem polju kapitalistične industrije . Brezposelnost je torej stalna priká en kapitalistične veleindustrije, s katero je neločljivo združena. Tudi v najboljših časih, kadar se trg nenadoma prav zelo razširi—in kadar ima trgovina najboljše čase, ni industrija v stanu , da bi dala delo vsem brezposelnim ; v slabih časih, ko se promet ustavlja, pa ogromn o naraste število brezposelnih . Ti tvorijo skupn o z delavci nepotrebnih malih podjetij celo armado — industrialno rezervno arrn a d o, kakor jo je imenoval Marks, armado delavnih močij, ki so kapitalu vedno na razpolago in iz katere se more dobiti vedno rezervo, če vzkipi industrialna kampanja . Za kapitaliste je ta rezervna armada neprecenljive vrednosti. Zanje tvori važno orožje, ker drži armado delajočih na uzd i in ker jih napravlja upogljive . Ce eni preve č delajo, povzroče, da so drugi brez dela, i n z brezposelnostjo na eni strani se doseže , da se na drugi še več dela. Pa naj se še reče, da ni na svetu vse najboljše urejeno ! Ce raztegnjenje industrialne armade koleba semintja prav tako kot trgovina, kaže vendar na sploh težnjo, p o rn i trati s e n avzgo Tehničen prevrat stopa namreč* vedn o 26 hitrejše, obsega vedno večja polja ; raztegnjen ju trga pa stoji vedno več ovir nasproti. 0 tern izpregovorirno še v drugi zvezi. Tu zadošča, da na to opozorimo. Kaj pa pomenja brezposelnost? Ta ne pornenja le bede in revščine za prizadete , ne le povečane s u,žnjosti in izkoriš'čevanja z a delajoče, ta pomen ja tudi: negotovost o bstanka za ves de,vskj razred. Karkoli Že so prejšnji načini izkoriščanja povzročili izkoriščanim , eno s o jirn dali : gotovost njih obstanka. Potrebni živež je bil sužnjem in podložnikom zagotovljen, vsaj za tako dolgo, kolikor dolgo je bil obstanek njihovega gospoda zagotovljen. Le propad njih gospoda jih je moge l oropati potrebnega živeža za obstanek. Kakršnakoli revščina, kakršnakoli beda je pod gospodarstvom prejšnjih proizvajalni h načinov od časa do časa zavladala med prebivalstvom , nikakoršna ni bila posledica produkcije, ampak posledica motenja produkcije, vsled slabe letine, kuge, povodnji, vpada sovražnih armad i. t. d. Obstanek izkoriščevalca in obstanek izkoriščevancev nista danes drug z drugi m združena. Delavca se rnore vsak trenotek z ženo in otroki vreči na cesto in prepustit i srnrti od lakote, ne da bi se razrnere izko 27 rikevalčeve , katerega obogatuje, v naj manjšem izprernenile. In beda brezposelnosti je danes le izjemoma posledica motenja produkcije vsle d zunanjih, prernogočnih vplivov, ampak je naravno- potrebna posledica razvoja produkcije . Motenje produkcije dandanes često pomnožuje priložnost za delo, namesto da bi j o zmanjševalo : spomnimo se le na posledice vojne iz l. 1870. za gospodarsko življenje Francije in Nemčije v letih po ti vojni . Pod vlado proizvajanja v malem so bil i -delavčevi dohodki v njegovem lastnem gospodarstvu za toliko večji, kolikor je bi l sam pridnejši. Lenoba ga je uničila ter ga -napravila brezposelnim. Danes pa je brezposelnost tem večja, čim več, čim dalje delavci delajo . Delavec povzroča svojo lastn o brezposelnost s svojim lastnim delom . Kakor marsikakšno drugo terneljno pravilo iz Življenja proizvajanja v malem, se je tudi to : da je delavčeva pridnost pogoj njegovi sreči , izpreobrnilo v nasprotje. In kakor to, -tako je tudi drugo terneljno pravilo postal o laž, ki ga marsikakšen filister govorič i naprarn delavcem , da si namreč najd e vsakdo svoj kruh, kdor hoče le delati . Prav tako kot irnetek tudi posest de lavne moči danes že ni več zagotovljena 28 obramba proti bedi in revščini . Nad malim kmetom in malim rokodelcem stoji neprestano pošast v podobi bankerota, kakor stoji nad mezdnim delavcem pošast v podobi brezposelnosti . Ta vedna negotovost je rned vsemi zli , današnjega proizvajalnega načina najbol j mučno, pa tudi najbolj strahovito, ki ljudi, najbolj razburja in ki napravlja vsakemu konservativnemu nagnjenju konec. Ta večna negotovost lastnega položaja izpodkopl ju j e vero v zagotovilo obstanka in v intere s lastne ohranitve. In kogar vzdržuje obsto ječi red v večnem strahu, ta izgublja stra h pred novim. Preveč dela, brezposelnost in razrušite v družine — vse to prinaša kapitalistični proizvajalni način proletarijatu in obenem skrb i zato, da se proletarsko stanje razširja n a vedno širše kroge in da postaja očitno stanje širokih ljudskih množic. Fastoča razsežnost proletari jata. Trgovski in ,,izotira, 'eni proletarijat , Kapitalistični' proizvajalni način ne povzroča samo z neprestanim razširjenjem vele industrije, da postaja proletarsko stanje ljudsko stanje sploh . To provzroča tudi s tem, d a 29 postaja položaj mezdnih delavcev v velein dustriji odločilen za položaj mezdnih delavcev v drugih delavskih panogah . Tudi njih delavske in Žlvljenske pogoje revolucionira veleindustrija. Priboljški, kakršne so imeli ti delavci pred onirni iz kapitalistišk e industrije, se izpremene pod vplivom po slednjih v prav tako škodo. Kjer n. pr. delavec še danes pri mojstru stanuje in jé, ta m se to dela le zato, da se mu daje še slabš e stanovanje in slabšo jed, nego jo ima mezdn i delavec, ki živi v lastni domačiji. Dolga učna doba je bila nekoč sredstvo, da j e preprečila preplavitev rokodelstva z delavskimi močmi ; danes pa je rokodelski učenec najvplivnejši pripomoček, da se preplav i rokodelstvo s cenenimi delavskimi močmi i n da se pripravi ob kruh odrasle delavce . Tudi tu kakor na drugih poljih je po stalo v kapitalističnem proizvajalnem načinu nezmisel in nadloga vse ono, kar je bilo za gospodarstva proizvajanja v malem razu m in dobrota . Stremljenje cehovnikov po obnovljenj u cehovstva gre v glavnem za tem, da se dobi v roke z oživljenjem starih oblik nov a izkoriščevalna sredstva proti delavcem. Pred propadom v močvirje se hočejo s tem varovati, da bi podl&ili nekaj proletarskih teles . 30 In potem so gospodje še ogorčeni, če se proletarijat prav nič ne more navduševati za tak način, s katerim naj se neizogibni propad proizvajanja v malem nekolik o zadrži . Taisti razvoj kot v rokodelstvu se vrš i tudi v trgovstv u. Proizvajanje na veliko začenja tudi na polju posredovalne kupčij e izpodrivati proizvajanje v malem . Število trgovskih matih podjetij se ne potrebuje radi tega zmanjševati. Posredovalna trgovina je zadnje zatočišče bankrotiranih eksistenc v malorneščanstvu.*) To omejevati — s kako omejitvijo krošnjarstva — nima druzega pornena, nego tem eksistencam odtegovati tla pod nogami in ji h *) V nemški državi je uslužbenik od 1000 de lavce v trgovina in promet industrija (inkl. gostilničarstvo ) _ v podjetjih 1882 1895 1882 1895 z 1—5 oseb 551 399 757 697 s 6—50 » 186 238 202 24 3 nad 50 » 263 363 41 60 Vidi se, da v trgovini in gostilničarstvu prevladuje malo podjetje veliko bolj kot v industriji in tudi . počasnejše pada — seve relativno . Absolutno naraščajo mala podjetja v trgovini in v gostilničarstv u Uslužbeno osobje je naraslo od l . 1882—1895 o d 1,013 .981 na 1,509.453. 31 porivati v tzv . lurnpen- proletarijat, jih na pravljati za berače, potepuhe in kandidate za ječe : posebna socialna reforma ! Vpliv razvoja v velepodjetju se kaže v posredovalni trgovini ne v z m. anjšane m številu malih podjetij, ampak v tein, da propadajo. Obstanek samostojnih malih trgovce v (branjevcev) je vedno bolj negotov, bolj proletarski. Poleg tega pa narašča število uslužbencev v velepodjetjih, pravih proletarcev , ki nimajo nobenega upa, da bi bili kda j samostojni, narašča pa tudi otroško delo in ž njim žensko delo s svojo spremljevalko , ki se nove prostitucija ; narašča naddelo, brezposelnost in zniževanje mezde tudi na tein gospodarskem polju. Položaj trgovskega uslužbenca se vedno bolj približuje položaj u proletarca v industriji . Razlikuje se od njega le v tein, da mora lesk nekega višjega življenskega načina kazati in zanj žrtve do prinašati, kakršnih industrialni proletarec n e pozna. In še druga vrsta proletarcev se začenj a razvijati : izobražen proletarijat. Izobraženost je v današnjem proizvajalnem na činu postala posebna obrt. Znanost se je neskončno razširila in se še razširja od dn e do dne. In kapitalistična družba kakor tudi kapitalistična država potrebujeta vedno bolj 32 trmi znanosti in umetnosti, da jim vodij o posle ter ovladajo naravne sile, bod i radi produkcije ali radi razrušitve, ali pa rad i razkošnega uporabljanja svojih prebitkov . Pa ne le kmet, rokodelec ali celo proletarec , tudi trgovec, tovarnar, bankir, borzijanec, veleposestnik ne utegnejo, da bi se posve čali umetnosti in znanosti . Njih posli in zabave jih čisto osvoje. današnji družbi niso več, kakor v prei§nih družabnih oblikah, izkoriščevalci sami, ali vsaj kakše n njih razred, ki bi gojil umetnost in vedo. To delavnost prepuščajo posebnemu razredu , ki ga zato plačujejo . Izobrazba postaja blago . Pred par desetletji je bila še redk o blago. Šol je bilo manj, študiranje je bilo z znatnirni stroški združeno. Kmetic so bili večinoma presirotna§ni, da bi mogli nabrat i sredstev zato, da bi njih sinovi študirali na višjih šolah. Rokodelstvo in trgovina sta pa imela še zlate čase ; kdor je bil pri tem, je tudi pri tem ostal ; le posebna nadarjenos t ali posebne okoliščine so privedle rokodelčevega ali trgovčevega sinu, da se je po svetil umetnosti ali znanosti Med teni k o je povpraševanje po uradnikih, tehnikih , zdravnikih, učiteljih, umetnikih i . t. d. vedno stopalo, so se dopolnjevala prazna mesta skor o 33 izključno le iz naraščaja teh krogov samih. Blago z imenom izobrazba je zato imel o visoko ceno. Posestnikom takega. blaga s e je dobro godilo, vsaj tisti M, ki so ga) uporabi jat i v praktične svrhe kot odvetniki , uradniki, zdravniki, profesorji i. t. d., dosegli so često tudi slavo in časti. Umetnik, pesnik, filozof je bil družabnik kraljev. Aristokrat duha se je čutil vzvišenega nad aristokratom rojstv a in denarja. Njegova edina skrb je bila po poln jevanje svojih duševnih dober. Zato so mogli biti izobraženci idealisti in so to tudi bili. Stali so nad drugimi razredi in nad njihovimi gospodarskimi stremljenji in nasprotji. Izobrazba je pomenila moč, srečo i n ljubeznjivost. Kaj je bilo potem bližje, nego sklep : ako hočemo narediti vse ljudi srečn e in ljubeznjive , premagati razredna nasprotstva in spraviti iz sveta uboštvo in nizkost , ni treba vendar drugega nego razširjat i izobrazbo ? Od tedaj pa je razširjanje višjega šolstv a — in le za višjo izobrazbo se gre tuka j napravilo velikanski napredek. Število učiliš č se je neznansko pomnožilo . Še bolj je na raslo število učencev. Proizvajanje v malem , kakor v trgovini tako v obrti, je izgubilo zlate čase. Malomeščan ne ve svojih otrok drugače obvarovati pred propadom v prole 34 tarijat, da jih da študirati, če le ' more na kakršenkoli način dobiti potrebnih sred-, stev. In misliti mora, da rnu je skrbeti tudiza hčerke in ne le za sinove . Napredujoča razdelitev dela izpreminja namreč, kako r srno že omenili, vedno bolj dela v domačij i v posebna poklicna dela, zmanjšuje vedn o bolj delo v gospodinjstvu., tako, da postajajo zakoni, v katerih bi ne bila žena nič dru .zega nego gospodinja, že luksus . Obenem pa postaja malomeščanstvo kakor srno videl i tako, ubožno, da si luksusa že ne srne več dovo liti. Vedno večje onih, ki so neporočeni, vedno več je onih družin, kjer morata žena in hč i delati, da zaslužita . In tako raste žensk o delo ne le v veliki in mali obrtniji in v posredovalni trgovini, ampak tudi v uradništv u države in zasebnih podjetjih, pri pošti ; tele grafu, železnicah, bankah itd.,` v umetnosti in znanosti. Pa naj predsodki in osebne korist i še tako glasno kričijo proti ženskemu delu , vendar se to na najrazličnejših poljih duševnega dela vedno bolj udomačuje. Ne nečimernost, ne vsiljevanje, ne ošabnost, ampa k gospodarski razvoj sili žene k delu na tem kakor tudi na drugih poljih človeške delavnosti. Ce se je možem posrečilo konkurenco žen izključiti iz nekaterih panog duševneg a dela, ki so še cehovsko organizirane, p a 35 3* silijo *tembolj v one, niso v cehih, n. pr. v pisateljevanje, slikarije in godbo . Posledica celotnega razvoja je , da j e število izobražencev neznansko vzraslo v razmerju k poprejšnjim razmeram . Izostale p a so ugodne posledice, ki so jih pričakovali kapitalisti od razširjanja izobrazbe . Dokler je izobrazba blago , pomenja razširitev izobrazbe pomnožitev blaga in s tem padanje njegove cene, torej poslabšanje položaja njegovih imetnikov. Število izobraženi h je tako naraslo, da jih je že več, nego jih kapitalisti in kapitalistična država potrebujejo. Delavski trg za izobražene delavce je prav tako prenapolnjen kot oni za ročne delavce. Tudi duševni delavci imajo že svojo rezervno armado ; brezposelnost je v njih vrstah prav tako stalen gost kot v vrstah industrialnih delavcev. Tisti, ki hočejo priti v državno službo, morajo čakati let a in leta, časih nad eno desetletje, da pridej o v kako slabo plačano službico. Pri drugih se pa menjujeta brezposelnost in naddel o prav tako, kakor pri robih delavcih in kako r pri onih je tudi pri njih nižavje mezde 'na dnevnern redu . Razredni položaj delavcev izobrazbe s e vidoma slabša ; in kakor se je včasih govorilo o aristokraciji duha, tako se govori 6 sedaj o proletarijatu intelegence ; kmalu bod e ločila te proletarce od drugih mezdnih delavcev le : njihova prevzetnost. Domišljujejo se v večini še vedno, da so neka j boljšega nego proletarci, prištevajo se še vedno k meščanstvu, buržoaziji, pa tako, kakor se prištevajo služabniki za eno z gospodarji. Izobraženci so prenehali biti duševni vodje buržoazije in so postali njeni prepirači. Gonja za kariero je glavna reč ; njih prva skrb ni, da bi razvili, ampak da bi prodali svoje duševno imetje, in p rostituiranje svojega »Jaz u je glavno njih sredstvo, da pridejo naprej . Kakor tnali obrtniki tako so tudi ti zaslepljeni z nekaterimi sijajnimi dobitki svojega življenja ; prezro brezštevilne ničle, ki so pred njimi , in zaigrajo dušo in telo vedno za upanje , da bi tak glavni dobitek zadeli. Prodaj a lastnega prepričanja in ženite v radi d e n a rja, to sta v očeh večine naši h izobražencev dve prav tako samoobsebi utnevni, kakor nepogrešljivi sredstvi ,,napraviti si sreb a. To je ustvaril kapitalistični proizvajalni način iz idealistov, raziskovalcev , misliteljev in sanjačev ! Ponudbe na trgu pa je splošno preveč, da bi se moglo za izobrazbo celo tedaj mnogo dobiti, če se tud i 37 svojo lastno osebo proda. Propada mno žice izobražencev v proletarijat ni moč i nič več zadržati . Če dospe ta razvoj do tja, da se bodo izobraženci ne le posamezno kako r do zdaj, marveč v množici pridružili boju jočemu se proletarijatu, ni še gotovo. Brez dvombe pa je : s proletariziran jem iz obražencev se bo zaprl proletarcu zadnj i izhod, s katerirn bi še mogel na lastno pest , sam zase, uteči proletarijatu in splezati v kak višji razred. Da bi mezdni delavec postal kapitalist , to je že v naprej izključeno, vsaj pri rednih razmerah ne. Kak dobitek v loteriji ali kak bogati stric iz Amerike ne prideta pr i raziskavanju položaja delavskega razreda z a parnetne ljudi sploh v poštev. Pri posebno ugodnih okoliščinah se more tu pa tam kakemu boljše postavljenemu delavcu posrečiti , da pristrada v težkem svojern življenju toliko , da more kako malo rokodelsko podjetje za četi ali pa kakšnega svojih sinov dati n a stadije, da postane kaj »boljšega". Bilo je vedno smešno, delavce odkazovati na take možnosti, s katerirni bi zboljšali svoj ali svojih otrok položaj. V navadnem življenj u more namreč delavec biti vesel, če sploh rnor e kaj prihraniti, da v dobrih časih vsaj toliko 38 pristrada, da more v časih brezposelnost i životariti. Dandanes je tolažba delavcev s tako pomočjo smešnejša, nego je bila nekdaj . Gospodarski razvoj ne onemogoča le varčevanja marveč onemogoča celo , če bi si tud i potrebno pri stradal, da bi sploh povzdignil seb e in svoje otroke iz proletarizirane eksistence . D a bi začel samostojno delati v malem podjetju, b i pomen jato iz ene revščine pasti v drugo, in obi čajno se zopet kmalu vrniti v prejšnjo rev- ščino, potem ko je pridobil spoznanje, da j e proizvajanje v, zalem nevzdrž'ljivo, ter izgubi l še vse prihranke . Še težje nego preiti k samostojnem u proizvajanju v malem, da, celo brezupno j e danes proletarcu poiskušati, da bi dal svojega sina na stadije. Pa vzemimo, da se tak poizkus posreči, kaj pa pomaga sedaj proletarskemu sinu njegova višja izobrazba , ko ne more čakati, kedaj bo prodal svoj e znanje, ko nima nikakšne protekcije, ko mor a na tisoče juristov leta in leta čakati, d a pridejo v državno službo , ko je n a stotine tehnikov, kemikov, absolvirani h učencev trgovskih šol brez službe ? Kamor se proletarec tudi poda, povso d zadene ob siromaške življenske in delavske pogoje. Proletarstvo preveva vedno bolj i n bolj celo družbo. Ogromna množica prebi 39 valstva je Že danes v proletarijatu . Nobenega izhoda ni več, skozi kateri bi mogel posamezni proletarec na lastno pest, z lastn o močjo izkopati se iz močvirja, kamor ga j e vrgel današnji proizvajalni način . Povzdigniti se more le tedaj, če se povzdigne ve s razred, h kateremu pripada . 40