Cena 30 lir Tel-> Trst 94-638, 93-808, 37-333 - Gorica 33-82 Stalna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo DNEVNIK TRST, sreda 18. novembra 1959 Leto XV. . Št. 274 (4428) •®NISTVO: UL. MONTECCHI St. I, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63» — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ut - 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založništvo V: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Vedno bolj zapleteno vprašanje vodstva KD fanfani zahteva devet članov loru pa prepušča ostalih enajst v pa se štejeta Scelba in Andreotti v manjšino, potem imamo Večino mi», je dejal Fanfani - V soboto bo vlada obravnavala Folchijevo poročilo o razgovorih v Beogradu (Od našega dopisnika) 17. — Predsedstvo vlade je uradno sporočilo, I pjfi3, ministrskega sveta v soboto 21. t. m. ob m^edsednik vlade Segni se je vrnil danes v Rim 48,era z dvomotornim letalom. Zunanji minister i^ * PonSlteremu je takoj po prihodu podtajnik Folchi k al 0 svojih razgovorih v Beogradu, je danes 5jj'*>reWpSih glede zvišanj 3? km *n P°štnih tarif. ■Se 80 senatorji odobrili Pogrebne stroške C in nPJedsednika De Ni-Pokojnega senatorja S danie„n’ resoluciji se zah-! kle. e ukrepi o poveča-b tarif prekliče-^ >ca De Luca 'Vs, p«iaderri1' da bodo po' v Prvi vrsti *ara^- 3e potrošnikov, n?! tevSa, ker se poditužuje še drugim „.)* t,-.?6® kar dokazuje, 3l, j- ainontarna vladna ft°. Povezana s mo-C i* .skuPinami. Po-u .* 15, a bi s noviški bla- -n«; poao1 BM, na;r, Luca je nato šli a v« j se ustanovila k,-tov. ,'državna nnravna Seoo.^a Podobnih ukre-IV _ U>a y'orzavna pravna i, iaeinu bl- bila podrejena 'a fC’ da V mjmrtrstvu z na- K a o»ti „ k'adu s potrebo SShives ta sek- ni: asujoi„ 3e s pozivom, ■tli* kPr Za Predlog reso-r Vsai š-;,,*; — ,, IRj f bl s poviški bla-*8ainin z Pjitui poveza- Jt 19 . Zasebnih podjetij ii‘°v W3ard lir več dobi'’ da „.,doslej. Dejal je f ti. ki ?!kak° ? I-.' *' Jih . or ne držijo 0. 3e navajala vla-dk_r medministr- C 'tdaia°^u za cene pristoj-s™nla po dol r Luca bi se državna tfc^Petnu bila podrejena SL?« v ^!-‘s!rstvu 4.Jani u. VsaJ tisti demo-Vj,, kono-.so na florentin-ft Polpresu - M" - . Poudarili, da ratl socialne zah- Vto je fc . Priaiikomun'stični senati «tn iav5uVord 0 poviša- sadanjih Pogojih K V t— Povišanje želez-10 •b|Svara*ana Pjometnega ■ it«,Ptedv»i**fi možne druge Kllkeh T. Ve^a jasnost Povzročilo škodo St »torsžd!2ave. Za izbolj- C:'^ničarske Sil? ftiinl,*1 lzP'ačevalo za- itd- N'ki I, C 'PinSr pa ie nato taZD- za pTT. da ' t>a mtV°.° proračunu Sh Piorp sfrstva izjavil, t^Silo jP0Vedati, če bo Ngf* in da hViŽania post' V Povedati moral par- ijti^Petije ‘ sv°J.e odg0" LS«. fnega „■ Poviških gle-^)Nr n 'Stema sploh šti.,nan rs°tr0vesenti (KpI). IS. vPraJan, ovnjak za «-iSiiil ki so i t' Je kritiziral di-utJ1*1 navedle na-^ v '* da ^ Za Povišanje 'i» ^je JPorajo poviški £ kivZa ainortl • ■ za vzdr' liki k invest!?aci]0 naprav tl 'C1;e- Dejal je, CSw-8e Pri« 81 veljavni d„ na ■o g'ko VsPo, kateri je tre-i\ 2**>. De„, , breme po- V^t^^ista n .stjanski se- *iN«. kr'tiko8 Je poskužal liNl* v in opozicijskih Vi ora. p as.edan3u glav-»Jitiv, °hovn. d 2asedanjem ki Te rtSestal s Kan-J/Of -ptičak... ejal novinar-v,* « ' °d Mora od-0 svo ‘!i°' kar mu je A tave u i” stališču gle-v4u s» j,? Va stranke. iVAl- 'h F»^Zg?vor med \^8 nfan'jem tako bi Jvašf °Ud1ar-ieno ie .V v , zahteve po-A6aU).°fa °dstvu KD dva V4a‘£ 'evena blok Jaz Cseemra? č i ■ s at„*. sem začel se rieL Stlko’ ki "as Vse eii računi. Ce S*asove, ki so jih BEJRUT, 17. — Neki član alžirske vlade je izjavil posebnemu idopisniku libanonskega lista «L’Orient» v Tunisu, da narodnoosvobodilna fronta ne bo šla v Pariz, «ker ne verjame, da bi bil general de Gaul-le gospodar svojega mnenja in svoje vojske«. Časnikar dodaja, da so alžirski voditelji «brez dvoma prepričani o potrebi neposrednih stikov s Parizom, ker menijo, da bi vsako uporabljanje dobrih uslug Burgibe ali kralja Mohameda bilo v njihovo breme. Vendar pa so sklenili, da ne bodo imeli uradnih razgovorov med pariško vlado in alžirsko začasno vlado.« To so baje sporočili časnikarju trije alžirski ministri, med katerimi Abdel Mehri Hamid, ki je minister za severnoafriške zadeve. Časnikar pripominja, da bo alžirska vlada objavila izjavo v vljudnem tonu v zvezi z vabilom francoskega predsednika. Dalje je rečeno v članku, da se alžirska vlada sprašuje, ali ne skuša de Oaul-le napraviti jutrišnjo Alžirijo brez alžirskih «ultrasov» in brez alžirske osvobodilne fronte. Drugače kaj naj bi pomenila »tretja sila«, za katero se de Gaulle zavzema na koncu svoje izjave o»l 10. novembra, ko govori o »veliki stranki alžirskega napredka«? Kakor piše pariški «Auro-re», so alžirski vojaški voditelji baje dali «proste roke« vladi in jo pooblastili, da odgovori, kakor se ji zdi bolj umestno na predloge generala de Gaulla. To so baje sklenili na tajnem sestanku v Juž. ni Tuniziji. List pripominja, da je bila diskusija zelo živahna. V alžirskih krogih so zelo rezervirani. Predstavnik osvobodilne fronte v Tunisu Bumendžel je izjavil, da je «igra preveč važna, zato da bi dopustili kakršno koli in-diskrecijo«. Na splošno prevladuje v Parizu in Tunisu mnenje, da bo alžirska vlada čakala na zaključek razprave v OZN o Alžiriji, preden naveže javne ali tajne stike s pariško vlado. Ni izključeno, da bi se začeli zakulisni razgovori že med to razpravo, kamor bo alžirska osvobodilna fronta poslala delegacijo opazovalcev. Ce bi bila sprejeta resolucija, ki bi pozvala obe strani, naj nujno začneta pogajanja, bi OZN s tem dobila pooblastilo za sleherno pobudo v tem smislu. Churchill bolan LONDON, 17. — Nocoj so javili, da se Churchill ne počuti dobro in zato ne bo mogel sprejeti kanclerja Adenauerja. Prav tako se ne more udeležiti nocojšnje večerje pri Mac Millanu. Churchill bo izpolnil 30. novembra 85 let. Zato povzroča njegova bolezen razumljivo zaskrbijenosi. Zatrjujejo pa, da ni nobenih vzrokov za tako zaskrbljenos*. ker da je bolezen lažjega značaja, vendar pa so nocoj poklicali njegovega osebnega zdravnika. «»------ Sand zahteva umik varnostnih sil OZN iz Akabskcga zaliva AMAN, 17. — Predstavnik kralja Sauda je izjavil, da ta zahteva umik varnostnih sil OZN s področja Šarm El šeik na Sinajskem polotoku ob vhodu v Akabski zaliv. Kralj Suad zahteva dalje, naj arabske države ponovno prepovedo izraelskim ladjam plovbo po Akabskem zalivu, ki vodi v izraelsko luko Eilath. OTTAWA, 17. — Predsednik kanadske vlade Diefenbaker je izrekel upanje, da bo general de Gaulle obiskal spomladi Kanado, ko bo odpotoval v ZDA. FANFANI: Tem bolje zanje. Posledice mora upoštevati Moro in večina, ki je bila izvoljena v Florenci. Potem obstaja tudi preliminarno vprašanje, in sicer vprašanje treh prijateljev, ki so bili člani prejšnjega vodstva. Moru je treba šteti v čast, da je priznal svobodo vpisa članov, ko je prevzel svojo funkcijo, da bodo člani vodstva tudi kljub temu, da se niso strinjali z njegovo politično usmeritvijo. Ti trije naši prijatelji so Zoli, Branži in Bernabei. in Moro jih je potrdil zaradi njihovih zaslug, ne pa zaradi njihovih st&lisč VPRAŠANJE: In Malfatti? FANFANI: Saj sem že povedal, da ne maramo izvršilnih funkcij v vodstvu. VPRAŠANJE: Toda razgo- vori v teh dneh so vendarle pripeljali do nečesa pozitivnega? FANFANI: To se ne ve. V soboto sem bil optimist in sem nekaj malega tudi danes. Dejstvo, da si je Moro vzel čas za razmišljanje me sili na predpostavko, da hoče proučiti predloge, ki so mu bili postavljeni. To so stvari, ki so važne za demokratični razvoj stranke VPRAŠANJE: Ali boste vi vstopili v vodstvo? FANFANI: Živeti hočem v miru doma. Nočem nikomur mučiti duše. VPRAŠANJE: In če bodo vaši predlogi odbiti, kakšno bo stališče vaše struje glede politične linije večine? FANFANI: To bo stališče katere koli manjšine do večine. Upoštevali bomo delo večine: ne bomo mogli odobravati tistega, s čimer se ne strinjamo. VPRAŠANJE: Toda vsi se sklicujejo na linijo levega centra? FANFANI: Tem bolje. Imeli bomo večino, ki bo glasovala strnjeno. Končno so vprašali Fanfani-ja, kdaj se bo sestal dokončno z Morom. Fanfani je odgovoril, da je do četrtka še čas. »Sicer sem vam že povedal: mogoče tudi že nocoj ali jutri. Zadostuje telefonski poziv. S svoje strani pa je Moro izjavil, da se bo s Fanfanijem sestal jutri zjutraj. Po razgovoru z novinarji sta že imela telefonski razgovor glede sestanka. Voditelj levičarske struje «Baza», Sullo, pa je izjavil, da je za «sodelovanje v vodstvu, toda sporazumno s fanfanijevci. Tudi struja »Obnova« je za sodelovanje z dvema predstavnikoma, ici bi bila Penazzato in Donat Cattin. A. P. Razgovor Gromiko-Straneo MOSKVA, 17. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je sprejel dane« italijanskega opolnomočenega ministra Alberta Stranea, ki je glavni ravnatelj za politične zadeve v italijanskem zunanjem ministrstvu in je prišel v Moskvo v petek. Prihod italijanskega ministra v sovjetsko prestolnico je v zvezi z napovedanim obiskom predsednika Gronchija v SZ. Pogreb dr. A. Mandiča OPATIJA, 17. — Danes so na pokopališču na Voloskem pokopali posmrtne ostanke uglednega borca za enotnost jugoslovanskih narodov, po rodu Tržačana, dr. Ante Mandiča. Pogreba so se udeležili zastopnik predsednika republike dr. Vladimir Ba-karič, zastopniki zvezne in republiške skupščine in številni javni in ugledni politični delavci Jugoslavije. Od občine v Opatiji do pokopališča je ljudstvo Opatije in okolice v gostem špalirju izkazalo zadnjo čast uglednemu pokojniku. Od pokojnika so se z govori poslovili zastopnik zvezne skupščine Vlado Žečevič in predsednik republiškega sveta Hrvatske Jakob Blaževič. FLRJ sprejeta v GATT TOKIO, 17. — Tajništvo glavnega sporazuma za tarife in trgovino je objavilo danes v Tokiu da je bila Jugoslavija sprejeta za pridruženega člana GATT, V poročilu se u-gotavlja, da je 27 držav članic na včerajšnji seji 15. konference sprejelo deklaracijo o sprejemu Jugoslavije v članstvo. Herter poudarja važnost pomoči gospodarsko nerazvitim državam Seveda to zaradi tega, da me bi podlegle komunizmu> Ni bil še predlagan datum za konferenco najvišjih Za svobodnejšo trgovino W ASHINGTON, 17. — Ameriški državni tajnik Rerter je govoril danes na peti letni konferenci parlamentarcev NATO. Neki poslanec ga je vprašal, ali upa, da se bo konferenca najvišjih med Vzhodom in Zahodom lahko sklicala v razumnem času. Herter je odgovoril pritrdilno. Ker je de Gaulle povabil Hrušče-va v Pariz za marec, domneva, da konferenca najvišjih ne bo pred tem časom. Pripomnil je, da med sestankom de Murvilla in Sel\vyna Lloyda ni bil določen noben datum v zvezi s tem. V svojem govoru je Hert ter poudarjal, da »ostane v atlantski skupnosti važnost vojaške obrambe nespremenjena«. Pripomnil je, da bodo ZDA še dalje v celoti podpirale NATO, in je nadaljeval: «Ce bo svet poznal mirnejšo dobo, bo treba to pripisati dejstvu, da je naša enotnost trdna in da naša moč ostane primerna našim o-brambnim potreb«. Herter je nato izjavil, da se zdi, da je Hruščev po obisku v ZDA bolj pripravljen odkrito obravnavati razna vprašanja. Trdil je, da je to uspeh NATO, ki je »prepričevalno pokazal«, da »nasilje ne bo uspelo rešiti sporov«. Zatem je Herter zanikal trditve, da ZDA ne bodo dajale več NATO »primerne pomoči«. Pripomnil je, da ni nobene spremembe v ameriški politiki in da bodo ZDA še vedno imele pomembno vlogo v atlansk; skupnosti. Nato je Herter govoril, da je Zahodna Evropa dosegla velik gospodarski napredek in je s tem povečala svojo sposobnost gospodarskega in vojaškega prispevanja v »svobodnem svetu«. ZDA pa so utrpele v zadnjih letih precejšnji primanjkljaj na mednarodni finančni pozornici. • Seveda, je dodal Herter, skušamo popraviti to neuravnovešenost. Zaradi tega vztrajamo, naj se ukinejo zadnje omejitve proti področju dolarja. Odgovori so bili spodbudni in mislimo, da je prišel trenutek za druge industrijsko napredne države, da v večji meri delijo odgovornost za pomaganje manj razvitim državam«. Protesti proti Adenauerju v Londonu z zahtevo, naj ne opomirjevanja Včeraj prvi razgovor kanclerja z Mac Millanom - «Daily Herald»: «Na žalost se ne moremo veseliti navzočnosti kanclerja med nami» LONDON, 17. — Kancler Adenauer je prišel danes nekaj čez poldne z letalom na letališče Gatwick blizu Londona. Od tu je odpotoval z vlakom v London, kjer sta ga na postaji sprejela predsednik vlade Mac Millan in zunanji minister Selwyn Lloyd. Večja skupina ljudi je no- coj šla v sprevodu po londonskih ulicah z baklami v rokah in protestirala proti cbisku Adenauerja v Londonu. Skupina je soglasno oclobrila resolucijo, s katero poziva kanclerja, naj konča s poizkusi, da zakasni sklicanje konference najvišjih. utri bodo protestirali pred nemškim poslaništvom v Londonu. Popoldn* je Adenauer začel razgovore z Mac Millanom skupno s skupino strokovnjakov. Pri razgovorih sta udeležena tudi zunanji minister Selwyn Lloyd in državni tajnik za informacije von E-ckardt. Von Brentano bo namreč prišel v London šele jutri zjutraj. Razgovori so trajali približno dve uri in se bodo nadaljevali jutri zjutraj v prostorih predsedstva vlade in zatem v Chequersu, kjer bosta Mac Millan in Adenauer prespala. Adenauer se bo vrnil v Nemčijo z letalom v četrtek. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je prva delovna seja Mac Millana z Adenauerjem trajala dve uri in je potekala brez dnevnega reda. «Slo je za uvodno koristno diskusijo, je izjavil predstavnik, med katero je bilo govora o vprašanjih skupnega interesa, posebno pa o razorožitvi, konferenci najvišjih ter političnih in gospodarskih vprašanj, ki se tičejo organi zacije Zahodne Evrope. Sestanek jg pojasnil ideje obeh strani.* Zahodnonemški držav- da so imeli ekstremistični e-1 nosti uvedli diplomatski od-lementi irske republikanske iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiaiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiaiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii Hruščev: Dolžnost je storiti vse za ohranitev in okrepitev miru SZ je pripravljena uničiti vse svoje raketno in jedrsko orožje, ie to storijo tudi druge države • Znaki, da se bo popuščanje napetosti nadaljevalo MOSKVA, 17. —• V govoru, ki ga je imel 14. novembra na kongresu sovjetskih časnikarjev, je Hruščev izjavil med drugim, da je «netočno, da smo mi menjali politiko in da je to vzrok, zaradi katerega je laže govoriti z nami, kakor trdijo nekateri na Zahodu. Mi smo komunisti, živimo kot komunisti in bomo šli dalje kot komunisti«. Izjavil je zatem, da vse kaže, da se bo popuščanje napetosti na svetu nadaljevalo, in je dodal: »Sovjetska zveza je nakopičila takšno količino raket ter a-♦omskih in vodikovih bomb, da, če bi bili napadeni, bi lahko pometli s površja zemlje vse naše morebitne nasprotnike. Toda mi smo pripravljeni uničiti vse to orožje takoj, če bodo našemu zgledu sledile druge države. Neka tovarna orožja, ki sem jo obiskal, je v seriji izdelala v enem letu 250 raket z vodikovim nabojem. Pripravljeni smo vreči v morje vse to v interesu miru na zemlji.« Hruščev je nato poudaril, da se vedno bolj uveljavlja načelo miroljubnega ’ sožitja, in je zatem govoril o sovjetskem načrtu za splošno in popolno razorožitev. Pripomnil je, da SZ ni postavila tega predloga zaradi »vojaške, gospodarske ali politične šibkosti, pač pa, ker menimo, da je naša dolžnost storiti vse za ohranitev in okrepitev miru na zemlji. Ce bi morali govoriti o naših gospodarskih sposobnostih, o obrambni moči sovjetske države, bi ugotovili, da je bila naša vojaška parada na Rdečem trgu naj-kiajša v naši zgodovini, čepi a v je letos sovjetska vojska nakopičila najbolj nepremagljivo silo.« V zvezi s svojimi razgovori z Mac Millanom je Hruščev izjavil, da so imeli ti razgovori zelo važno vlogo pri izboljšanju mednarodnega položaja. Izrekel je mnenje, da so se odnosi med SZ in ZDA znatno izboljšali. Glede svojih razgovorov z Eisenhowerjem je izrekel upanje, da se bodo ti odnosi še izboljšali. Kar se tiče njegovega napovedanega potovanja v Francijo, je med drugim izjavil, da sovjetska vlada meni, da je mogoče doseči medsebojno razumevanje s Francijo. Na koncu je kritiziral nedavne izjave newyor« škega guvernerja Rockefellerja in jih je označil kot izraz želje, ki jo gojijo v nekaterih ameriških krogih, da bi potisnili iglo barometra nazaj. Omenil je tudi načrt bonnske vlade, da postavi v zahodnem Berlinu radijsko postajo, in je pripomnil, da gre za nezako n*to dejanje in za izzivanje. ni tajnik za informacije von Eckardt je izjavil, da je bil Adenauer obveščen, da se Churchill ne počuti dobro in ga zato ne more sprejeti nocoj na večerji in prav tako se ne more udeležiti nocojšnje večerje pri Mac Millanu. Angleški tisk v glavnem komentira današnji prihod Adenauerja v London. «Times» pravi, da bodo hoteli »britanski ministri vedeti, do kakšne mere mislijo države skupnega tržišča izvesti gospodarsko enotnost s tesno politično enotnostjo. Zdi se, da je Sel-wyn Lloyd načel to vprašanje med razgovori v Parizu ter da je poudaril, da se Velika Britanija ne bi uprla o-krepitvi političnih vezi šestih držav. Razvoj političnih vezi bi sledil skoraj avtomatično gospodarski združitvi; če bi prišlo do ustanovitve osrednjih predstavniških organizmov, bi s tem preprečili, da bi ena ali dve državi prevladovali v skupnosti. Vendar pa bi okrepitev političnih vezi lahko pripeljala do zaostritve sedanjih stališč in do zaostritve nesoglasij ne samo med Zahodom in Moskvo in dvema Nemčijama, pač pa tudi med šestimi in sedmimi.« Liberalni «News Chronicle« poudarja, da še vedno trajajo nesoglasja med Londonom >n Bonnom bolj glede bistva kakor glede časa konference najvišjih. List pripominja, da hoče Velika Britanija sprejeti berlinsko vprašanje na dnevni red, medtem ko Adenauer temu odločno nasprotuje. Laburistični «Daily Herald« piše: »Na žalost se ne moremo veseliti zaradi navzočnosti kanclerja med nami. On in de Gaulle sta postala simbol politike obupa v Evropi in na svetu. Ce se bo hladna vojna spet začela, bosta imela veliko odgovornost. Samo A-denauer sam lahko menja čustva Angležev do njega. Dovolj je, da preneha protiviti se konstruktivnim poizkusom za pogajanja o miru.« Komunistični «Daily Worker» piše v dopisu iz Bonna, da se bo Adenauer med razgovori z Mac Millanom trudil doseči naslednje: »Zahteval bo angleško podporo pri poizkusih Bonna, da se kolikor mogoče odloži čas konference najvišjih. Skušal bo vsiliti dnevni red konference, tako da bi na njej razpravljali samo o razorožitvi in ne tudi o Berlinu in Nemčiji. Skušal bo prepričati o »legendi«, da skupno tržišče ne škoduje britanski trgovini. Govoril bo tudi o »nevarnosti« sleherne oblike vojaškega odmika v Evropi. «»------ Načrt za ugrabitev princa Karla LONDON, 17. — Scotland Yard noče povedati vzrokov, zaradi katerih so pred tremi dnevi okrepili zaščito princa Karla. S tem v zvez' je današnji «Daily Herald« pisai, vojske (IRA) v načrtu ugrabitev enajstletnega princa, ki je prestolonaslednik in ki študira v zavodu Cheam blizu Meuburyja. Princa naj bi držali kot talca, zato da »prisilijo londonsko vlado, prepusti Ulster irski neodvisni republiki«. Uradni predstavnik irske republikanske vojske pa je izjavil, da njegovo gibanje ne bi nikoli skušalo ugrabiti princa Karla, ker da bi to bilo v nasprotju z njihovim načinom postavljanja irskih vprašanj. Prejšnji teden so uradno javili, da so okoli omenjene šole okrepili varnostne ukrepe, ker »so opazili v bližini poslopja nepooblaščene osebe«. Burgiba želi obiskati SZ MOSKVA, 17. — »Habib Burgiba, je izrekel gotovost, da bo lahko obiskal SZ,» piše danes »Pravda«, ki poudarja, da tunizijski predsednik upa, »da se bodo v bližnji prihod- nosi med TunLijo in Sovjetsko zvezo«. »Pravda« omenja razgovor Burgibe s članom sovjetske akademije znanosti med bivanjem sovjetske delegacije pristašev miru v Tunisu in poudarja, da je Burgiba izrazil željo, da bi se razvili trgovinski in kulturni odnosi med SZ in Tunizijo. »Mi, je izjavil Burgiba, bomo izkoristili vse priložnosti, da se učimo od SZ in da izvajamo v Tuniziji vse kar je lahko koristno naši državi, posebno pa vzgoja in učenje otrok z delom ter razvoj neobdelane zemlje«. Delegacija JLA v Burmi RANGUN, 17. — Delegacija Jugoslovanske ljudske armade pod vodstvom državnega podtajnika za narodno obrambo generalnega polkovnika Otmarja Krevačiča je prispela danes kot gost burmanske armade na uradni obisk v Burmo. Ob prihodu v Rangun so jugoslovansko delegacijo pozdravili zastopniki glavnega štaba burmanske armade, skupina oficirjev in zastopniki jugoslovanskega veleposlaništva. Herter se je izrekel tudi za nadaljevanje akcije, da sa zmanjšajo trgovinska pregrade na svetu. »Mi Američani, je zaključil, mislimo, da bosta svobodnejša trgovina in resnejše tekmovanje najboljši odgovor na vprašanja, ki so sedaj pred nami.» Državni podtajnik Dillon je na zborovanju zveze poljedelcev države Iowa, poudaril, da morajo zahodne industrijske države pomagati gospodarsko nerazvitim državam, ž« se noče, da te »podležejo komunistični pobudi«. Zcmljak pri Kreiskem DUNAJ, 17. — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju prof. Jože Zemljak je obiskal danes na Dunaju avstrijskega zunanjega ministra Kretskega, ter se z njim dalj časa raztovarjal o vprašanju s področja medsebojnih odnosov. Truman ho spremljal Eisenhowcrja v enajst držav ? AUGUSTA, 17. — Predstavnik Bele hiše je izjavil, da predsednik Eisenhovver razmišlja o možnosti, da bi ga predsednik Truman spremljal na njegovem potovanju po enajstih državah. O neredih v Ruandi Urundi BRUSELJ, 17. — Minister za belgijski Kongo de Schryver je izjavil v poslanski zbornici, da so neredi v Ruandi praktično prenehali. Vendar pa vlada še vedno napetost. Minister je izjavil, da so pripadniki plemena Vatusi na podlagi pripravljenih načrtov ubili večino voditeljev plemena Bahutu. Cete, ki so nastopile, so aretirale voditelje Va. tusov, ki so povzročili prelivanje krvi Prav tako so aretirali nekega voditelja pigmej-cev, ki so pomagali Vatusom. Minister je izjavil, da bo potrebno še več tednov vojaške okupacije, preden to v deželi vse mirno. Minister je govoril med razpravo v belgijskem načrtu, ki predvideva spremembo kra. ljestev Ruanda in Uranli v dve ustavni monarhiji, ki bi do konca leta 1960 dobili par. lament in vlado. Socialistična parlamentarna skupina je sporočila, da bo glasovala proti politiki vlade v Ruandi Urundi. lllllllllllllltllllllllllllHIIIIIIIIIIIIlllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllIllIllllllllllIllinillllllllllfiinillllllllllllillllllllllllllllllllllNIIIIIMIIItallHINi Nova resolucija Indije proti jedrskim poskusom Soglasno sprejeta resolucija o okrepitvi odhora za proučevanje učinkov žarčenja . Nov poziv Južnoafriški zvezi - Še nobenega rezultata pri glasovanju za članstvo Varnostnega sveta NEW YORK, 17. — Indija je skupno z drugimi 19 državami, skoraj vsemi iz afriško-azijske skupine, predložila v političnem odboru OZN osnutek resolucije, ki zahteva, naj za nedoločen čas ostane v veljavi prepoved poizkusov z jedrskim orožjem. Resolucija poziva ZDA, SZ in Veliko Britanijo, naj še dalje ostanejo pri svoji prostovoljni prekinitvi poizkusov, druge države pa poziva, naj poizkusov ne začnejo. O tej resoluciji bodo verjetno razpravljali jutri. Glavna skupščina je soglasno odobrila resolucijo, ki predlaga okrepitev učinkovitosti odbora OZN za proučevanje učinkov žarčenja na človeka. Resolucijo je podpisalo 21 držav med katerimi tudi Italija. Predsednik komisije za razorožitev v ameriškem senatu Humphrey je včeraj izjavil, da bi morale ZDA podaljšati prekinitev jedrskih poizkusov za eno leto, toda ne več, razen če se ne doseže sporazum med ženevskimi pogajanji. Pripomnil je, da bi se morali predstavniki treh držav sporazumeti o uvedbi preizkusnega sistema ugotavljanj pod nadzorstvom OZN, zato da se ugotovi, ali je mogoč sporazum o nadzorstvu. Francoski visoki komisar za atomsko energijo Francis Per-rin pa je danes izjavil v Parizu, da bo prva francoska a-tomska eksplozija v zraku in ne pod zemljo. Ni hotel povedati, kdaj bodo napravili prvi poizkus. Poudaril je, da so sprejeli vse previdnostne u-krepe, da bi preprečili žrtve. Trdil je tudi, da bo poizkus1 predstavljal »zelo majhno« nevarnost za svet in za afriško prebivalstvo ter da bo mnogo manj nevaren kakor ameriške eksplozije v Nevadi. Povečanje radioaktivnosti v zraku pa bo »mikroskopično«. Zato je kritiziranje tega poizkusa izključno politične narave. Per-rin ni hotel povedati, ali bo do atomsko bombo izpustili ? letala, ali pa bo eksplodirala na vrhu »tolpa. Skupščina OZN je danes sprejela resolucijo, ki izreka zaskrbljenost zaradi rasne politike v južnoafriški zvezi. Tako resolucijo je skupščina sprejela že osmo leco zaporedoma. Južna Afrika pa trdi, da OZN nima pravice vmešavati se v to zadevo. Druga resolucija pa poziva Južnoafriško zvezo, naj začne pogajanja z OZN, zato da se ozemlje v Jugozahodni A-friki postavi pod zaupno u-pravo OZN, To ozemlje je biv-ša nemška kolonija, ki jo je Društvo narodov poverilo v upravo Južni Afriki. Ta država noče sedaj postaviti o-zemlje pod zaupno upravo OZN. Resolucijo je odobrilo 55 de. legacij, 5 jih je glasovalo, proti, 11 pa se jih je vzdržalo. Resolucija poudarja, da južnoafriška vlada vodi na ozemlju Jugozahodne Afrike politiko, ki je vedno bolj v nasprotju z mandatom bivšega Društva narodov, v nasprotju z izjavo o človeških prav:. cah, ž mnenjem mednarodne, ga sodišča in z resolucijami skupščine OZN, Zvečer je skupščina nadaljevala glasovanje o prostem mestu v Varnostnem svetu. Glasovali so petkrat, ne da bi Poljska ali Turčija dobili potrebno dvotretjinsko večino. Pri 38. glasovanju je Poljska dobila 42 glasov, Turčija 38 in prav tako pri 39, glasovanju. Pri 42. glasovanju je dobila Poljska 40 glasov, Turč.-ja 39, Grčija pa enega. Po 43. glasovanju, pri katerem je dobila Poljska 42 glasov, Turčija pa 39, je predsednik odl» žil glasovanje na 1. decembra. Odbor OZN za skrbništvo je odobril resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo in Belgijo, naj na prihodnjem zasedanju skupščine predlagata »objektivne datume, da ozemlja Ruanda-Urundi in Tanganika, ki so pod skrbništvom, dobijo neodvisnost v bližnji prihodnosti«. Belgijski predstavnik je pred glasovanjem govoril o zadnjih neredih v Ruandi in je trdil, da ti neredi niso imeli značaja upora proti belgijskim oblastem. «Množica prebivalstva v Ruandi-Urundi. je dodal belgijski predstavnik, želi neodvisnost samo kot posledico razvoja in incidenti so nastali prav zaradi tega, ker se je večina prebivalstva bala, da bi konec skrbništva onemogočil tak razvoj.« Resolucija je bila sprejeta z 48 glasovi proti 16, medtem ko se je 10 delegatov vzdržalo. Poleg tega je odbor sprejel z 59 glasovi proti 12 vzdržanim resolucijo o ustanovitvi informacijskih središč OZN v * Tanganiki, Ruandi-Ururadi in i Novi Gvineji, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Vreme včeraj: Na j višja temperatura 13.5, najnižja 6.3, zračni tlak 1015,7 stalen, veter 2 km se-verozahodnik, vlaga 72 odst., nebo 5 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 12.5. Tržaški dnevnik 18. novembra Danes, SREDA, 18. novembra Milko .ji Sonce vzide ob 7.07 in z*10”«?-!!! 16.32. Dolžina dneva 9.25. vzide ob 19.07 in zatone Jutri, ČETRTEK, 19 novembra Liza Podrobne izjave ministra z a državne udeležbe Ferrari ja Aggradija Brez stvarnih podjetij IRI perspektiv v Trstu in položaj Tv • v rzicu Ne bodo moderniziran ladjedelnice Sv. Marka p ILVA bodo preuredi ii, slabe perspektive za okrepitev pomorskih prog, nobene nove konkretne pobude Obisk ministra za državne udeležbe Ferrarija - Aggradija se je včeraj popoldne zaključil s sestankom n.a trzaški prefekturi, kjer je bila prisotna stotina najvidnejših tržaških gospodarskih in sindikalnih predstavnikov. V začetku so posamezni predstavniki govorili o konkretnih vprašanjih, ob zaključku pa je minister prečital 9 strani dolgo konkretno izjavo, v kateri je stvarno odgovoril na vsa vprašanja in brez olep-šavanj obrazložil namene glede najvažnejših industrijskih obratov. Takoj moramo ugotoviti, da gre za pesimistične perspektive in da —--------------- je minister v bistvu uradno potrdil številne govorice, ki so krožile že dalj časa. Svoja izvajanja je minister razdelil na vrsto poglavij: 1. Ladjedelnice. a) Ladjedelnice CRDA.Vli-r.ister je dejal, da je ladje-delniska industrija po vsem svetu in tudi v Italiji v krizi in da je pravzaprav edini gospodarski sektor, ki je v resnici v zelo slabem položaju. Njegovo ministrstvo je zato interveniralo z dodelitvijo gradnje 38.000-tonske prekooceanske in dveh 22.000-ton-skih ladij. Pogonske stroje bodo gradili v Tovarni strojev Sv. Andreja samo za obe 22.000-tonski ladji, za obe 88.000 in torej tudi za ono, ki jo bodo gradili v Trstu, pa v tovarni Ansaldo v Genovi. Do sedaj še niso podpisali pogodb za gradnjo omenjenih treh ladij med pomorskimi družbami in ladjedelnico CR-DA, so pa pozvali ravnateljstvo CRDA, da čimprej pripravi načrte. Ministrstvo skuša zagotoviti tudi druga naročila zlasti v okviru ENI in nekaterih drugih državnih ustanov, pri čemer pa je treba vztrajati na kriteriju gospodarske ugodnosti. Glede modernizacije ladjedelnic je minister povedal, da bodo v ladjedelnici v Tržiču investirali še 3.800 milijonov lir, medtem ko so sedaj že investirali 3.700 milijonov lir. Takoj nato je glede ladjedelnic CRDA izjavil naslednje: •Vse to, žal, ne omogoča, da bi lahko takoj rešili krizo, ki je ladjedelnice tega področja prisilila, da so suspendirale okoli 2000 delavcev Da smo stvarni in odkritošrčni. v sedanjem položaju naročil situacija ne nudi perspektive izboljšanja« V tej zvezi je ministrstvo pripravilo načrt, da bodo odvisnim delavcem zagotovili izredne prispevke, kar seveda ne sme iti iz proračunov državnih družb. b) Tržaški arzenal. Tudi to podjetje je v resnem položaju zaradi pomorske krize, vendar pa naj bi šlo za prehodne težave, ker je treba ladje na vsak način popraviti. Minister je posebej omenil ladjedelnico Sv. Roka in priznal kritični položaj tega podjetja. c) Goriška jeklarna. Glede tega podjetja je minister ponovil že znano izjavo, glede reorganizacije in nadaljnje investicije 300 milijonov lir. 2. ILVA. Položaj ILVA je treba proučiti v okviru načrta Siniga-glia, s katerim so priznali potrebo, da se osredotoči jeklarska industrija v treh velikih središčih in so sklenili gradnjo velikega podjetja, v Corni-glianu ter okrepitev obstoječih- v Piomhinu tn Bagnoli-ju. Vsfe ostale naprave, ki so imele stranski pomen med njimi tudi tržaške — bi morale prekiniti z obratovainjem. Kljub temu pa je bilo po vojni v ll.VA približno-1300 delavcev in so naprave obnovili za 1,900 milijonov lir. vse zaradi socialnih ootreb področja in kljub velikim žrtvam. Nato le minister izjavil: •Perspektive so neugodne v zvezi s sedanio proizvodnjo litega žH-za, jekla in ladijskih plošč. Niti ni mogoče misliti — za bližnto bodočnost — na center z integralno proizvodnjo ker sedanji razvoj dokončno izključuje tako možnost. Proučil ie pa se, kako bi preusmerili podjetje v drugo smer.* Glpde te preusmeritve minister ni hotel povedati mič toč-nejšega. temveč je samo izjavil, da bodo nove investicije zagotovile sedanjo splošno zaposlitev. 3. TELVR. Od 1918 pa do danes se je število telefonskih priključkov povečalo od 12.000 do 54.000. Po novih načrtih pa bo v zaključku leta 1983 okoli 70.000 priključkov Predvidevajo, da bodo prihodnje leto razširili sistem avtomatskih central tudi na medkrajevne zveze med Trstom, Vidmom, Cervinjanom in Tržičem. 4. Pomorstvo. G.ede tega vprašanja je v bistvu mnogo važnejše dolgotrajno in ostro poudarjanje da je treba sredstva primerno uporabljati in da ie treba podrobno proučiti ekonomski položaj vsake pomorske proge, kot nadaljnje ministrove izjave. Očitno je na ta način minister odgovoril predsedniku tržaške trgovinske zbornice, ki je navedel vrsto zahtev za obnovo in okrepitev pomorskih zvez. V bistvu je torej minister izjavil samo, da bo tržaški Lloyd zamenjal nekatere zastarele ladje. 5. Letalske zveze. »Alitalia« vzdržuje zvezo z letališčem pr. Mirnu in to kljub temu, da so rezultati zelo slabi. Možnosti za razvoj zračnega prometa so odvisne od okrepitve trgovinske in drugih dejavnosti z deželami Srednje in Vzhodne Evrope, za kar pa predstavlja pogoj primerno letališče. Za to se je »Alitalia« priključila k konzorciju za razširitev in modernizacijo letališča pri Ronkih. 6. RAI-TV. Ima v načrtu gradnjo nove televizijske postaje, ki bo oddajala drugi program TV in gradnjo novega sedeža za 800 milijonov lir. 7. Center za strokovno vzgojo. Na pobudo IRI bodo ustanovili v Trstu Center za strokovno vzgojo, v katerem se bo strokovno usposabljalo 400 do 450 mladeničev in sicer za mehanike, elektromehanike in ladjedelniške delavce. Zgradili bodo novo šolo verjetno na področju Sv. Sobote za kar je predvidena investicija 1 mi-lijarde lir. 8. Druge pobude. Minister je ponovil, da bodo razpustili železniško delavnico v Tržiču ter da se bo zato IRI obvezala, da prouči vse nove pobude, ki bi imele gospodarsko osnovo. Tudi v tej zvezi je ostro in odločno govoril o potrebi, da se sredstva ne razmetavajo, da se razpravlja na osnovi konkretnih gospodarsko utemeljenih načrtov in da mora biti pri-soteh tudi lokalni kapital, ki mora prav tako nositi riziko novih pobud. Dodal je še, da so pozvali ENI, naj prouči energetski položaj našega področja, da bi s tem odstranili element inferiornosti v odnosu do drugih industrijskih področij. V svojem zaključku je minister izjavil, da razlaga stališče predsednika vlade Segni-ja, ki zagotavlja, da bodo državne uprave napravile vse v okviru strogo gospodarskih načrtov, da se reši tržaški gospodarski položaj. Pred ministrovimi izjavami so tržaški gospodarski in sindikalni predstavniki prečitali vrsto krajših, stvarnih izjav glede posameznih vprašanj. Ta'-n- Delavske zbornice No-velli je zlasti podčrtal pomen IRI za tržaško gospodarstvo in izjavil, da je modernizacija teh podjetij odločilna, ker obstaja nevarnost krize in zlasti bojazen za bodočnost. Odvetnik Forti je v imenu trgovinske zbornice dejal, da obstaja najmanj eno leto praz-znine, med tem ko bodo pričeli graditi nove ladje v tržaški ladjedelnici CRDA. To razdobje je treba uporabiti za modernizacijo ladjedelnice. Na vedel je konkretni predlog, da bi prestavili delavnico mo- Minister za državne udeležbe Ferrari-Aggradi v razgovoru z delavci ladjedelnice sv. Marka Ferrari Aggradi sprejel stov in dvigal v žaveljsko industrijsko pristanišče s čimer, bi imela ladjedelnica dovolj prostora, da bi se razširila. Predsednik industrijcev Do-ria je dejal, da predstavlja gradnja ladijskega trupa komaj eno tretjino vseh izdatkov, medtem ko pa se dve tretjine sestoje iz pogonski naprav in notranje ureditve. Izrazil je bojazen, da velike potniške lad.ie ne bodo opremili v Trstu. Za premostitev perečega razdobja pa je podčrtal potrebo, da se s pomočjo ENI in FINSIDER zagotovi nova namočila in sicer gradnjo specializiranih ladij. Predsednik male in srednje industrije prof. Florit je spomnil ministra na izjavo, ki jo je dal 20. maja 1956 leta, ko je zagotovil, da bodo na Trst raztegnili privilegije in ugodnosti, ki veljajo za nekatera italijanska področja. Navedel je vrsto zakonov v korist Juga, ki bi jih bilo treba raztegniti« iMtsjjtagt... - Predsednik-* Centra pa gospodarski razvoj Padova je dejal, da ILVA v sedanjih pogojih ne more ekonomično proizvajati na osnovi tržnih cen in da ne zadostujejo zagotovila, da ne bodo odpuščali delavcev, temveč da je treba modernizirati naprave. Predsednik trgovinske zbornice Caidassi je navedel vrsto zahtev za okrepitev rednih pomorskih prog v okviru sklenitve novih konvencij med državo in državnimi pomorskimi družbami. Med drugim je govoril o redni pomorski zvezi z Ljudsko Kitajsko ter v zvezi z Odeso. Tajnik Nove delavske zbornice CGIL Calabria je na kratko orisal vrsto zahtev, ki jih je sestavila delavska organizacija ter podčrtal, da gre v bistvu za iste zahteve, kot so jih že navedli odgovorni predstavniki gospodarskih kategorij. Zadnji je govoril tržaški župan Franzil, ki je podčrtal enotnost tržaških, tržiških in goriskih zahtev ter izrazil, da ima prebivalstvo občutek, da je pozabljeno, in da je treba narediti mnogo več, kot se je napravilo do sedaj. Minister je dopoldan in popoldan podrobno pregledal vse tržaške in miljske obrate IRI in se zadržal v prijateljskem razgovoru tudi s številnim’ delavci. Po sestanku na prefekturi se je sestal s predstavniki KD in zvečer odpotoval v Rim. notranje komisije IRI Včeraj predpoldne je minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi v Lloydovi palači sprejel člane notranjih komisij ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev, Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka. Delavcem je obljubil, da bo ministrstvo kaj ukrenilo za ladjedelniško delavnico. Kar se tiče Sv. Roka, je dejal, da bo treba na vsak način kaj storiti. Obljubil je tudi, da bodo čimprej sklenili pogodbo za gradnjo velike prekooceanske ladje. Poudaril pa je, da bodo oba motorja za veliki prekooceanski ladji zgradili v Genovi. V okviru zakona «erga omnes» Predložitev pogodb ministrstvu za delo Predstavniki CGIL, CISL in UIL v Rimu so včeraj predložili ministrstvu za delo vse medzvezne sporazume, ki so v veljavi, in sicer na podlagi postopka za uresničenje zakona za uveljavljenje pogodb »erga omnes«. Med tisoči delovnih pogodb, ki jih bo treba vložiti na podlagi omenjenega zakona, so medzvezni sporazumi temeljne važnosti, kajti njihovo uveljavljenje ne velja samo za to ali ono kategorijo,. marveč se tiče ogromne večine delavcev. Med drugimi številnimi sporazumi so predložili tudi sporazum, ki se nanaša na tržaško področje. Sporazumi, ki so jih včeraj vložili pri ministrstvu, se lahko delijo v tri kategorije. V prvo spadajo sporazumi, v katerih veljajo vse norme in za vse sektorje, na katere se nanašajo. V drugo skupino spadajo sporazumi, ki so veljavni za tiste sektorje, kjer ni bila zadevna snov določena v pogodbah kategorije. V tretjo skupino pa spadajo sporazumi, od katerih velja samo nekaj določb, ki se nanje izrecno sklicujejo pogodbe nekaterih strok ali pa za tiste sektorje, ki še vedno ne uživajo nobene pogodbene ureditve. Obvestilo županstva Občinska komisija za dodeljevanje stanovanj sporoča, da ne veljajo več prošnje za stanovanja, vložene pred 12. julijem. Izjema velja le za begunce, ki so vložili prošnje po prvem januarju 1958. Vsi tisti, ki želijo dobiti stanovanja, zgrajena na podlagi odloka vladnega generalnega komisarja št. 78 z dne 11. decembra 1958, morajo vložiti prošnje na posebnih obrazcih d j 31. decembra letos. V poštev pridejo le prošnje italijanskih državljanov s stalnim bivališčem v tržaški občini. Stanovanja pa ne dobe tisti, ki so bili kdaj obsojeni na stroge kazni, tisti, ki imajo že svoje nepremičnine in tisti, ki si lahko priskrbijo stanc rnje z lastnimi sredstvi. Prav tako ne pridejo v poštev osebe, ki so ob prejšnjih dodelitvah stanovanj neupravičeno odklonile dodeljeno stanovanje m hi milnim im im m iiiiiiiiiitiiii m um iniiitiiiiiiii n umit n n iimi ii iiiiiiii iiiiiiiii iiiiiii m n m iikiiiiiiiii m n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniaiiiiii um iiiiat Letak odbora za obnovo in izboljšanje Delavskih zadrug IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllltllltlllllllllltllllllltlllllllll Seja pokrajinskega odbora Odborniki za ribištvo pokrajin se bodo sestali v Benetkah Razpravljali bodo o morskem obrežnem pasu za ribolov - V kratkem seja občinskega sveta Včeraj se je pod predsed-. ve vsedržavne delovne pogod-stvom prof. Gregorettija sestal be. Na zahtevo vseh treh sin-pokrajinski upravni odbor, ki | dikalnih organizacij je pod- je razpravljal o precej važnih vprašanjih ki so se tikala u-pravne dejavnosti. Med drugim je predsednik sporočil odbornikom da se bo prihodnji marec sestal svet evropskih občin. Na tem sestanku bodo govorili o stališču krajevnih ustanov do sedanjih evropeističnih ustanov ter o poseganju vladnih oblasti v delovanje krajevnih oblasti. Razpravljali bodo tudi o evropski politični skupnosti. V kratkem bodo sklicali občinski svet ki ga čaka obravnavanje številnih zadev, katere bodo vključili v dnevni red. Na sedežu pokrajinske uprave v Benetkah pa bo sestanek odbornikov pokrajin, ki so odgovorni za ribištvo. Tržaško pokrajino zastopa na sestanku odbornik Raffaele Corberi, ki ima široka pooblastila, da lahko razpravlja in v interesu ribičev sprejema sklepe o morskem obrežnem pasu, v katerem bo dovoljen lov. Na istem zasedanju bodo odborniki beneških obmorskih pokrajin govorili tudi o raznih vprašanjih v zvezi z u-pravljanjem ribiških storitev v okviru kompetenc pokrajinskih uprav. «»—— Skupščina pekovskih delavcev Včeraj je bila na sedežu Delavske zbornice CGIL enotna skupščina pekovskih delavcev. Na skupščini so razpravljali o položaju pekovskih delavcev v zvezi s kršitvami zakonov o nočnem delu, o tedenskem počitku in o vajencih. Ravno kršitvi teh zakonov je treba pripisati brezposelnost v pekovski stroki. Sindikalni prestavniki so seznanili delavce tudi s potekom pogajanj za sklenitev no- tajnik Storchi na ministrstvu sprejel njihove predstavnike in jim obljubil, da bo posredoval, da pride do sporazuma med delavci in delodajalci. Delavcem so tudi obširno pojasnili novi zakon «erga omnes» s katerim se juridič-no priznavajo delovne pogodbe. Delavci so pozvali sindikalne predstavnike, naj še bolj okrepijo akcijo proti kršitvi delovnih predpisov ter naj v ta namen zahtevajo tudi posredovanje parlamentarcev. Volite samo listo štev. 2 Na volišče je treba iti s knjižico Delavskih zadrug in z osebno izkaznico Otvoritev novega akademskega leta 28. novembra ob 11. uri bo na tržaški univerzi otvoritev novega akademskega leta 1959-1960. Prvi bo govoril rektor prof. Agostino Origone. Otvoritveno predavanje pa bo imel prof. Leonida Martin, ravnatelj astronomske opazovalnice ter profesor matematičnih in fizičnih ved. Predaval bo na temo: «Od ravne zemlje do nebesne hipersfere«. Sedmo akademsko leto šole za moderne jezike za tolmače na konferencah, ki deluje v okviru ekonomske fakultete, pa se bo pričelo v torek 24. t. m. ob 18. uri v dvorani «Ve-nezian« na univerzi v Ulici Fabio Severo. Po poročilu ravnatelja bo profesorica Christa Helling, lektorka za nemščino, imela uvodno predavanje na temo: «Die deutsche Mundar-ten«. Čila j te in Urilo PRIMORSKI DNEVNIK Odbor za obnovo in izboljšanje Delavskih zadrug je naslovil na člane zadrug letak, v katerem pravi: V nedeljo 22. novembra od 9. do 20. ure bodo na osrednjem sedežu na Sprehajališču Sv. Andreja (Passeggio San-t’Andrea) volitve dela upravnega sveta Delavskih zadrug. Na pobudo KPI, PSI, NSZ, NDZ - CGIL, odbora starih in ustanovnih članov iz Trsta, federacij KPI in PSI ter CGIL iz Gorice in Vidma je bil u-stanovljen poseben odbor za obnovo in izboljšanje Delavskih zadrug, ki je odobril program, na osnovi tistega, ki ga je sestavil za Delavske zadruge Valentino Pittoni v času uspešnega razvoja te ustanove. Odbor je nadalje odobril Enotno listo obnove, ki je na glasovnici označena s številko 2. Demokristjani, socialdemokrati in republikanci so s svoje strani predložili tako imenovano listo Italijanske demokratične koncentracije, ki bi hotela še nadalje ohraniti sistem «stolčkov», spremeniti značaj Delavskih zadrug in jih iztrgati suverenosti članov, ki so njihovi edini zakoniti lastniki. Da se Delavske zadruge vrnejo članom, da bodo pomagale pobijati cene, da se obnovijo in izboljšajo, je treba izvoliti tiste kandidate, ki jamčijo, da bodo delovali v korist članov, to je kandidate, ki jih predlaga Enotna lista obnove. To se stori tako, da se na glasovnici prečrta volilni znak št. 2. Na glasovnici ni treba delati drugih znamenj in nanisov! VOLITE SAMO LISTO ST 2 ! Da boste lahko volili, morate imeti pri sebi knjižico Delavskih zadrug, iz katere je razvidno da ste prispevali delež 500 lir. (Pravico do glasovanja imate četudi niste tega zneska vplačali v celoti). Kdor ni svoi čas dvignil knjižice, ali pa kdor jo je morda izgubil, naj pohiti z zahtevo, da mu uprava izda dvojnik. V ta namen naj se obrne na naj-bHžnJo poslovalnico Delavskih zadrug Za duplikat, ki ga lahko dobi v dveh dneh, pa mora plačati 100 lir. Ne -ričakujte, da boste prejeli na dom morebitno vabilo ali potrdilo za volitve. Zato poidite na volišče na lastna pobudo s knjižico Delavskih zadrug in z osebno izkaznico minister zaposlen z drugimi nujnimi vladnimi posli, je odložil svoj obisk v Trstu na prihodnji teden in se zato pričakuje, da pride 28. ali 29. novembra. Obvestilo zveze partizanov Tajništvo Zveze partizanov TO obvešča svoje člane, da je v teku nabiranje podatkov v zvezi s priznanjem naziva «bivšega partizana-borca« jn • domoljuba« za državljane bivajoče na Tržaškem, ki lahko dokumentirajo ali kakorkoli dokažejo, da so pripadali operativnim partizanskim edini-cam ali da so sodelovali v organizacijah Osvobodilnega gibanja. Potrebna pojasnila dobe člani na sedežu, Ul. Montecchi št. 6- II, vsak torek, četrtek in soboto od 18. do 19.30. Urnik miramarskega gradu in parka Superintendenca za spomenike, galerije in starine sporoča, da bo za zgodovinski muzej v Miramaru, za galerijo starinske umetnosti in za miramarski park od 1. novembra do 30. aprila veljal nasled. nji urnik: Za zgodovinski muzej v gradu in za galerijo starinske umetnosti ob delavnikih od 9.30 do 16. ure; ob nedeljah od 9.30 do 13.30 ure. Park pa bo odprt od 9. do 17. ure. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Drva za kurjavo po nižjih cenah Odbor sklada za zimsko pomoč bo tudi letos poskrbel, da bodo revnejše družine lahko dobile drva za kurjavo po nižjih cenah, in sicer po 1.000 lir za stot. Te ugodnosti bodo de ležni brezposelni, upokojenci INPS in drugih podobnih u-stanov, ki pa ne smejo imeti pokojnino večjo od 24.000 lir mesečno, dalje vdove in sirote padlih v vojni ter vdove in sirote žrtev nesreč na delu. Vsaka družina bo lahko dobila po 3 stote drv po zni-nih cenah. Bone izdajajo v pisarnah občinske podporne ustanove v Ul. Conti 1, za zgornjo tržaško okolico pa vu radih občinskih delegacij na Proseku, v Križu in na Opčinah, Kap ga je zadela Arturo Luigi Secchi iz Riminija je prišel po opravkih v Trst, a tu ga je doletela samotna smrt. 59-letni mož, lastnik hotela «Costa d’Oro» v Riminiju, se je nastanil v hotelu v Ul. Geppa. Včeraj zjutraj pa je mož zaradi srčne kapi umrl. Mrtve, ga moža je našel okoli 8 ure natakar, ki je stopil v njegovo spalnico. Hotelski uslužbenec je poklical na kraj bol- ničarje Rdečega križa in kasneje agente komisariata s Trga Dalmacija, ki so po kratki preiskavi odredili prevoz trupla v mrtvašnico splošne bolnišnice. Nevaren cestni prehod pred šolo na Greti S prognozo okrevanja v 5 ali v najslabšem primeru v 40 dneh so včeraj okoli 8.30 zjutraj sprejeli na stomatološkem oddelku 9 let starega Giusta Di Candio iz Ul. S. Santi. Fantek je na Greti nepričakovano stopil s pločnika in hotel preko ceste do šole, kamor zahaja. Ko je stopil s pločnika pa ni dovolj pazil in tako se je znašel pred avtom, s katerim je 29-letni Ser-gio Bradaschia iz Ul. Politi vozil proti mestu. Šofer ni u-tegnil pravočasno ustaviti avta in je fantka podrl na tla Bradaschia je otroku priskočil na pomoč in ga z avtom spremil v bolnišnico, kjer so ga zdravniki zaradi verjetnih kostnih poškodb na čeljustih in drugih delih telesa pridržali. C OLEDALIŽČA ) Slovensko gledališče v Trstu V soboto 21. t. m. ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera NICKY - ZLATI DEČEK komedija v treh dejanjih Spisal: JOSIP TAVČAR Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA Pesmi skomponiral: ALEKSANDER VODOPIVEC Osebe: Nicky, «največji pevec našega časa n - Silvij Kobal; Rudy, Nickyjev «manager» -Miha Baloh; Biby, filmska igralka - Bogdana Bratuževa; Gizdalin, gangster - Rado Na-krst; Susy, njegova žena - Štefka Drolčeva; Policaj, Nickyjev oboževalec - Julij Guštin Nastopajo še: natakar, strežnik, reporterji, gledališko tehnično osebje KRSTNA PREDSTAVA ponovitev v nedeljo 22. t. m. ob 16.30 v Avditoriju v Trstu Prodaja vstopnic od četrtka 19. novembra dalje v Tržaški knjigarni. Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri predstava Gogoljevega «Revizorja». — Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. KINO D Tudi na domu nesreča ne počiva V prvih popoldanskih urah je morala 56-letna Marija Fra-del por. Fornazarič iz Ul. Bo-vedo v bolnišnico, kjer so jo zaradi verjetnega zloma stegnenice desne noge sprejeli na ortopedskem oddelku. Fornazaričeva, ki se bo morala zdraviti verjetno 10 ali celo 60 dni, je izjavila, da je predvčerajšnjim zvečer v hitrici stopila s postelje in hotela steči do telefona, ki je nenehno zvonil, pri čemer je nerodno zdrsnila in padla. Nekaj ur kasneje pa so sprejeli na istem oddelku, in sicer s prognozo okrevanja v 60 ali 80 dneh, 79-letno Mario Bressan vd. Degrassi iz Ul. Genova, ki ima zlomljen kolčni sklep stegnenice desne noge. Hči Margherita, ki jo je z rešilnim avtom nato spremila v bolnišnico, je izjavila, da je mati sredi popoldneva zdrsnila na hodniku stanova nja. Iz sodnih dvoran Odložen prihod ministra Tognija Minister za javna dela To-gni bi moral priti v nedeljo v Trstu, da bi prisostvoval začetku del krožne železniške proge v predoru, ki bo povezovala obe postaji in bo tudi imela neposreden priključek na že’ezniško progo proti Tržiču za nadvozom na Miramar-skem drevoredu. Ker pa je Potrjena obsodba zakrknjeni pijanki Stroga obsodba treh malopridnežev Amnestija je mnoge obtožence rešila kazni Tudi vrata porotnega prizivnega sodišča so se včeraj od prla za prve razprave jesenskega zasedanja. Z Marijo Possedelovo, staro znanko sodišča, porotniki niso imeli u-smiljenja. Žensko je namreč 10. aprila leto« porotno sodišče obsodilo zaradi sramotitve države, pijanosti in kletvin na leto dni zapora, na poldrugi mesec pripora in na 3.000 lir denarne kazni. Sedaj so ji kazen v celoti potrdili. Več sreče pa je imel Um-berto Bubnich, ki se je aprila letos znašel na zatožni klopi porotnega sodišča z obtožbo sramotenja države, žalitev javnih organov, nudenja odpora in povzročitev telesnih po-škodo organom javne varnosti. Sodniki so tedaj fantu prisodili za vse obtožbe 2 leti in 2 meseca zaporne kazni. S prizivom pa je fant dosegel prekinitev sodnega postopka za sramotenje in žalitev zaradi amnestije, ostalo kazen pa so mu sodniki pomilostili. Preds. — Palermo, tož. — Marši, zapisn — D'Andri. * * * Porotno sodišče je včeraj zasedalo za zaprtimi vrati, ker je razpravljalo primer dveh roparskih napadov, ki sta ju ■9. decembra lani izvršila pri dro Doberdobu 17-letni Alessan Pacor in 22-letni Nazario Stef-fe oba iz Ul. Capitello v Ron-kah in 24. januarja letos Pacor In 19-letni Giuseppe Zotti z Garibaldijevega trga v Ron-kah. Sodišče je razpravljalo za zaprtimi vrati zaradi dejstva, da sta Pacor in Steffe ki sta zakrinkana in s silo ter grožnjo oropala Almido Vižintin ročne ure in nato prisilila prestrašeno žensko, da je izvršila spolzka dejanja. Prav zaradi tega sta se morala fanta zagovarjati tudi zaradi spolzkih dejanj na javnem prostoru. Pacor se je kasneje omadeževal z drugim ropom vendar tokrat se je moral skupno z Zottijem, ki mu je pomagal, zadovoljiti s torbico brez vsakršne vrednosti, ki sta jo odnesla Adi Ferfoljevi. Po celodnevni razpravi je tožilec zahteval za fante ostre kazni: za Pacorja, ki je sodeloval pri obeh roparskih napadih 7 let zapora, za Steffeja 6 let in 3 mesece ter za Zot-tija 3 leta zapora. Sodniki pa so bili milejši od tožilca in so Pacorju predvsem zaradi mladoletnosti prisodili 3 leta in 2 meseca zapora in 25.000 lir globe, Stef-feju 3 leta zapora rn 20.000 lir globe, Zottiju 1 leto in 4 mesece zapora ter 20.000 lir globe. Steffeju so prepovedali za dobo petih let izvrševanja javnih služb. Porotniki so nadalje odredili da se vrne Vižin-tinovi oropano uro. Preds.: Rossi, tož.: Brenči, zapisn: Magliacca, obramba: odv. Blessi, Devetag in Pascali iz Gorice. * * * Nereo Derman si je zaradi pohlepa po denarju zapravil dobro službo na univerzi in kar je najslabše, je moral tu- di v zapor in pred sodnike. Z obtožbo prevar, ponarejevanja faktur, skrivanja in uničevanja pošte kakor tudi u-zurpacije naslovov si je nakopal 3 leta in 3 mesece zapora ter 30.000 lir globe, poleg seveda vrnitve povzročene škode in stroškov za odvetnike prevaranih strank. Z Dermanom je prišlo junija letos na zatožno klop več drugih oseb, ki so bile obtožene. zatajevanja ali neprevidnega nakupa blaga sumljivega izvora. Trije so dosegli že v prvi stopnji oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, kar so jim sedaj potrdili tudi prizivni sodniki. Nasprotno pa so Dermanu, pa čeprav so zaradi amnestije odpadle obtožbe skrivanja in uničevanja pošte, uzurpacije naslovov in poneverb listin, zvišali kazen za prevare na 3 leta in 4 mesece in na 45.000 lir globe. 2 leti in celotno denarno kazen so mu pomilostili in ker je fant v zaporu od avgusta lani, bo kazen presedel 6. decembra. Vsekakor dober Miklavž za Dermana, ki pa se bo znašel na cesti brez dela in s kopico dolga na ramenih. Amnestija je nadalje rešila kazni Livijo Perottijevo in Ido Bigon por. Kupo, medtem ko so Eleni Pucci pomilostili 2 meseca in 15 dni zapora ter 25.000 lir globe, na katero so jo obsodili zaradi obtožbe zatajevanja blaga sumljivega izvora Preds. — Fulco, tož. -*■ Maver, zapisn. — Vascon. Excelsior 15.30 «Crni Orfeji), Mar-pessa Dawn, Breno Mello. Penice 16.00 «Obraz ubežnika«. Arcobaleno 15.30 «Prehod v Hong-Kongu«, C. Jurgens, O, VVelles, S. Syms. Izkaznice neveljavne. Supercinema 16.00 «Kopališki tipi«, U. Tognazzi. C, Martel, L. Masiero in Tržačanka Edy VVessel. Filodram matico 16.00 »Peščeno morje«, R. Attemborought, J. Gresson. Grattacieio 16.00 »Velika vojna« Film, ki je bi' nagrajen v Benetkah z »Zlatim levom«. Cristallo 16.00 «Sinji angel«, C. Jurgens, M. Britt. Prep. mladini. Capttol 16.00 »Stalingrad«, J. Hanseri,'Sonja Liemšnh Astra Roiano 16.00 «Rim odprto mesto«, A. Magnani, A. Fa brizzi. Alabarda 16.00 »Al Capone« R. Steiger, J. Gregory. Prep. mladini. Aldebaran 16.30 »Pustni torek«, P. Boone in C. Carere. Ariston 16.00 «Jetnik stranu«, An-thony Perkins. Aurora 16.30 «Dnevnik Ane Frank«, M. Perkins. Izkaznice neveljavne. Garibaldi 16.00 »Gola med tigri«, G, Riedmann. Ideale 16.00 «U-570 — protinapad s torpedi«. Vojni dokumen-tarji. Im pero 16.30 «Dama ln kovboj«, G. Cooper, lllllllllllIIIIIIIIMililIIIIIIIllllllllllllllllllllllllll Konzulat FLRJ zaprt 28., 29. in 30. Uradi Generalnega konzulata FLRJ v Trstu ne bodo sprejemali strank dne 28., 29. in 30. t. m. o priliki praznika Republike FLRJ. IJUD8HA PROSVETA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 20. nov. t. 1. ob 18. url na sedežu v Gl. Roma 15. Italija 16.00 _»Sužnje _prD«^"a restolak* J. 'Derek, M. Vdale. Pr® dmi. frg Moderno 16.00 «Orlando M .. coski vitezi»; revija Pinto. , S Marco 16.00 «La Montiel, R. Vallone, tecM Savona 16.00 «Rdeči P'561"' f Douglas , J Viaie 16.00 «Nebo gori«, _ zari, A. Lualdi. j Vittorio Venelo 16.00 * B(ii valeč Chicaga«. R- ™ Charisse, L. J. C -‘jhf Marconi 15.30 «Vihar», S. ra0' > &H Massimo 16.00 «Ponosni uO| O. De Havilland in "Kff Novo cine 16.00 «A(rC MILJE Verdi 17.00 «Vojni bobnl, .,rdl in C «!! Europa 17.00 «Sally sorodnik« R A SREDA. 1*. novembr* ItADJO TRST * a . j 30 P 7.00 Jutranja glasba; LjpifriLj obvezno, drobiž od jj.t 12.10 Za vsakogar nmMCjtg J «. svetu kulture; 12-55j®Laii«^ Ki mando Sciascia; — lobije; 17.30 Plesna ča Z začarane PoliwjVn° jj* Koncert za čembalo šport; 20 30 Glasbena 21.00 «John Gabriel ‘'jun-igra v štirih dejanjih _ ci lahke glasbe; 23.30 y riI51 12 nS 11.30 Operna, glasba, M tj za otrok*' jj.1 b ..... m 6om^«t Glasbeni variete, nato j, ski natečaj «F. Hus” tl 16.30 Oddaja Jesenske pesmi. 11 PROGRAM ^ lo.oo zeleni disk danska oddaja; 14.09 , »j tietji; 16.00 Tretja ^ K Plešite z nami; 20-“.»rni fit t r beni variete, nato 21.00 Okrog sveta v vi ja v nadaljevanji". KOFEK h poročila v 17 15. 19.15 22.30. f3o slov.: Loručila 15.01’ 5.00-6 15 Prenos «J4 Prenos RL; 7.15 Gla fe jutro; 7.40 Glasba 7’ 8.00-12.00 Prenos R", ..»er« vtoii- 12.50 Vtki k ?•>> O.W-U.VV X ttiiup -- ()OCi’(fp danski koktajl; 12.50 ,jji) 4 je; 13.15 Dokumenti, ‘ sijy tijski nasveti; «Kako4l]j za lastno uporabo«; »Jjj ledije do melodije; *- unej ni obzornik: «Vrata ru obzornik: «vra’fl »-pr tetnega študija so širo«,^ 14.40 Narodni odmevi. j<|it )| ( ;iji O™1 . zei^g ’ ’ I morski pevski zborj^f. jj^i ^ norski pevski r . ; tolminskega »č’” ijjjU zbornika spominov; . gf Čajkovski; Serenada „t ......._ . .. ISO# jv,. orkester op. 48; 16.3° I* ~ D Jer 17.31 a žena, y i». Jejo; The Fonunfsif k a0 'V tiček; 17.00 ’ Jerry % govi plesi; 17.30 R>tbl,5 l J k), 18.00 Naša žena; glasba; 18.! 22.15 Prenos RL; sambe! Conte Cando"’ jd Schumann: Koncert «.. orkester. 327.1 ID. r.. Poročila: 5.00. °ou 10.00, 130 15.00 22 00 22.55 8.05 za mladino Majhen sin*Jb®!■%ji t za niiudino; 8.30 ^»/i«15 flK jjv. radi poslušate; 9.W‘]tiie L j °bij govori; 9.15 Iz sol*! —j. govori; 9.15 Jz so* Saše Žantla, L. M ^ jjt. Janeza Matičiča: __^,r O^CJ zbori; 10.10 Iz °ffrr H^I Verdija; 10.40 Orkest« J>r ste: 11.00 Danilo kranjske pisanice j, J, ii.55 ^ Kiaiijsise - )n. !!•?; fi ljt) šola za višjo stopnJ«^ ^ Šiž bice za vibrafon; J2- teta« z Vaškim kvinteton ^ r.. in Sonjo; 12.15 univerza — Prof Jv? JA dar: Najnovejši stroJ_js,ni r j obdelavo tal; l^z 1 Ul/UCldVVJ t-ctl, * . va z Dravskega polJa> ,3.15 »J r\*.Ml#n d.rvV-\ OCTlptU. ■ . 1» Dorka Skoberneta. a; ,-stila in zabavna stopa Komorni zbo ljana; 13.45 Pri sirih; 14.25 Radijsk*^«* njo stopnjo; 14.55 v0S ^ uglas; 15.40 NO’ , ici; 16.00 Konc«’ . Sestanek ob' 1 jrri za zabav ^ 1^ kronika; 18-2® . 1. ..InAdi: DAROVI IN PKIKPKVKI Josipi n a Pošt ir daruje 1000 lir za DijaSko Matico. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. novembra se je rodilo rw v Trstu 10 otrok, umrlo je 11 oseb, porok je bilo 9. POROČILI SO SE: delavec Gul- do Gasparini in gospodinja Em-ma Derossi, stražnik Javne varnosti Rino Campioni in prodajalka Solidea Inglessl, geometer Carlo Vellani in uradnica Livia Tassini, agent civilne policije Mario Barbato in gospodinja Maria Capeller, pomorščak Ricclotti Degrassi in gospodinja Bianca Va-scotto, težak Albino Orsinl in frizerka Elisabetta Schvveltzer, trgovec Riccardo Flaminio in šivilja Nella Prodan, ribič Bruno Maier in šivilja Gabrlella Ange-luoci, publicist Mario Scrignari in gospodinja Vateria Bonazza. UMRLI SO: 24-letna Evelina SpolverinL 61-letna Maria Smun-din por. Toffani, 74-letni Antonio Piusina, 87-letni Antonio De Masi, 73-letm Glovannl Bassi, 67-letni Antonio Pregazzi, 47-letna Maria Persoglia, 65-letni Giuseppe Pribaz, 62-letna Teodora GL gli, 5 ur stara Clara Poropat in 35 minut star Alberto Chert. NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Kjadin 1095; Picclola, Ul, Oriani 2; Alla Salute, Trg Cavana 1, ;Kop grobov Županstvo sporoča, da bodo v kratkem obnovili del 11. sektorja pokopališča pri Sv. Ani, kjer so grobovi umrlih od 18. maja 1950 do IH. junija 1950. Kdor bi hotel poskrbeti, da se ohranijo ali pokopljejo posmrtni ostanki svojcev nekje drugje, se mora obrniti uo 5. decembra na zadevni občinski urad, Ulica del Teatro štev. 5-1II., soba 43, ali na upravo pokopališča. njo stopnjo; »rLvoStJ, E ny Douglas; 15.40 Nd* pjr| ni polici; 16.00 Kon prt'Wlbk 17.10 Sestanek ob \t. h L Potpourri za zabavic«, sti preteklosti vam Domače “tt^Sfann® Mi S glastoaf 20.40- ErtrmoJJJl, rjv rari- ?»Lirie BrOP‘Jc rari: Štirje e; pl«5!? N 22.35 l K h pr i redba opere; pl&& ijt* jazz ansambel; 22.« jazz aiiadiimvi, j], u|i ba; 23.10 Popevke ^ traku; 23.40 Petar Rt renada za flavto , J kester. 3» -TV JUCO*^ | Ljubljana >8 °° ^r^ii, t! ^1 Ljubljana ie.™ f,.* r ?,02i£?ii ob*®,,,!#« Čanje s potniki no )zv!&2 prepluli Dravo .... ek^irija falRS — tekmovanje o tcl«% liva ko; 18.45 Oddaja i 0 ri in športu. Beo^ po? Dnevnik; 20.20 T ; tJt Anton Pavlovič C« jtve puščice«, tri ^ -j jezik - Maščevalec, ^ ključek — v Pr'ržija 1 f Obrenoviča — r p, "*ViČ- TELEV< S 13.30 Šolska °d j80'0 daja za otroke. treh ., svet, komedija 21.0P5»0,Sl.J$ pri BINI VESTE jjK ,|i ■i -.. cm OSNA oH!«l T rst, SPLOSNA oM , . zaradi t>rene , v } U Vse konfekcije m CK/j SKRAJNO NlZfj1 ^« pozabite! V , Oglejte si Bite zvečer. ,Seuu>y T rst - Ul. »*' Telel<”' N O V O: ^ Hople: N» današnjih m ™Vil£ J Valja pri^fTj 5 ggl DNEVN!K 3 — 18. novembra 1959 P«JA ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA Um »tekih1 ,italiianskih g°-krogov priteguje C neh neki zanimiv go- z rezervami zlata tein v, p°iav: v državnih WT so se nakopičile h. Poslednjem letu o-ij V„,rezerve v zlatu in t »luti, kar postavlja &n?7d najbolj bogate »; ^Zapadu. Proti kon-'teklega leta so te re- te rt»roaie nad 2,3 mili- SrItalija se ie t , a na četrto meji" Vpadnem svetu, za 1» .teadno Nemčijo in jr."htanijo. v oktobru rezerve dvigni-‘ ,? ijarde dolarjev in ® naraščajo. Kaj sto-. n»m neizkorišče-!to«nrie!n? — se sprašu-tj,P°^arski strokovnjaki -Se razdelili na «pe-. ‘n «optimiste?» Wrrt.ntra'i°’ da je nuj‘ turih ’ da se te re-C» ?niio za morebit-.Kj * dneve*. Kdo nam 'Odniih , a'aj° — da v Jo i, e^b ne bo pri-, vetus?.sPoclarskih motenj Si teianV m°§le povzro-Is^nie fanie ižvoza in “F Ti dohodkov od turi- J1 Jteem dohodk l, mimogre- teisoi, Podstavljajo iz-Ibil*? Postavko v plava teje d,0-1' Pretirano inve-•S da doumnih sredstev v $ S do Sicer p°živil° > ki sp ,eT&vnost, hkrati f Alj v enaki meri po-^ %ali fc.Praševanje po su-*»ati V1 P-h mora Italija 0 bi spravilo v ne-,ne ie t Jg ,le rezerve, am li k ,ravnotezje plačilne K ®mi negativnimi Sli Posledicami. svpje strani od-, -vjieHA J6 tako mne-,v*°da v sicer pravil-Pik Praksi napačno. VLJenilje e danes napori -«i t- vs°te od medli J; ia (n tlr|ančnih usta-J1, za J visoko obrestno a ?!§a rt^zv°i zaostalega * > hie!a . dežele, medil* Sitti >atl razpolaga z a ?l* 2aht«ezervami- (<0Pti- ^ *ecianlaj0’ da vlada Sf11 v®li i^"6 omejitve in CfNstpvnvestiranie dela S^ei, ki * podjetja tu-»k. g Proizvajajo su- 'i iS^irii i bi italijan-^ ^t5, ,‘ndustrijci bir čim ik.i teh podom,,er bi zagotovili ‘‘lii^jih n Pnibv surovin, *i>>unhh- Po njiho- # l tevna ni pove' i£ de]a da sredstva za £ e .mogla načeti $ 611 teb rezerv. $ 'iSkahVl?ge v italijan- * No !L C’ Proi,, naciJa indu[ * *tei u- pa°pnje v pre" !h v znar 0 Pretrgale ičS nieri meri osla" fe>icijad Varcevaniem šo iami. Hranilne l ^Nhaja{1VnSti,?ijskib Jal na bančne e pa so j ^ Simm^nem delu iz- '4 s vPrav ^atično ie' t \ v^avnih je do i m Elitah rezerv v hitre' tudi !Je narašča-zaradi te- 5 M »ip Phšlo‘‘ ln bančnih I ..CasU gospo- £i?pfcJet-j'v času i( WJ' tn<^dJa nvoza in l>nJ'Johodvm ko so se SvSeta kl °d tujske-H >khlb dohnritlljke emi-5 »7°sti dkl od dru-5K.Je 4 podati je tre- v°irino Pl,cenje re- SiS viOJVpIivala tu- l V^vajbveljaviia kot t . Ut V sv»t„ rejn banč fjSaiiiV1sadna politika, . abi}nost lire, v svetu, ne blagaj- r v lo ^'be, medtem °vUi adalje ne-,Kat!vni Problemi de-1 th. .hi nol brez- 1 ih iUdi^nak°meren i, za0s^ nJ«Wm se- ie S Ki? Ju«om U^otoVi?Stavlia -čaaopisneki vlad‘ S Fdi 0dj0snavna skrb . \ Nush novnih tem I »S katlr klju<;na TvfeVoil: Ste Jttmnega nega ne- It thh^. k, S°spodar-PlSit k .Vldi v za-Vl;t>rnikfJU6 rešitve, I z,Ua» jmoiJerne- >emv°jih’ kl,naide e-rtte, izhodov v ave /“Posrednem gospodar- stvo. In ta razlika v gledanju na rešitev gospodarskih vprašanj, in to ne le med strankami samimi, ampak tudi znotraj posameznih strank, je privedla do še bolj izrazite razlike v stališčih tudi kar zadeva povsem politična vprašanja. Na neoliberalističnih koncepcijah je temelj a gosiu« darska politika povojnih v.iad, pa tudi sedanje vlade; izkazalo pa se je, da je že prvi naval neugodne mednarodne konjunkture zadel zasebne podjetnike, ki so iz previdnosti pred nadaljnjim poslabšanjem prenehali z vlaganjem investicij v industrijsko proizvodnjo. V kolikor je do investicij prišlo, so jih uporabili pretežno za modernizacijo in avtomatizacijo podjetij ne pa za ustvarjanje novih delovnih mest. Uradni gospodarski krogi pa vidijo vprav v ustvarjanju novih delovnih mest izhodiščno točko za rešitev vprašanja brezposelnosti in povečanja potrošnje skratka, možnost nadaljnje razširitve ciklusa gospodarskega razvoja Krivulja na gospodarskem grafikonu dežele se je začela sicer ponovno dvigati, toda nihanje zasebnih pod ji-tnikov, ki se je pojavilo proti koncu 1957. leta, še ni prenehalo. O tem pričajo poslednje analize konjunkture To potrjuje tudi dejstvo, da je povečanje industrijske proizvodnje potrošnih dobrin znatno večje od porasta proizvodnje investicijskih dobrin. Poleg tega obstajajo še znatne rezerve neizkoriščenih proizvodnih .capacitet, kar pomeni, da v bližnji prihodnosti ni moč pričakovati zaželenega krepkejšega pritoka investicij Hkrati pa pristaši neoliberalizma skušajo doseči, da se državni poseg omeji samo na javna dela, :n to ie do one meje, ki ne posega v koristi zasebne pobude Ta pobuda pa je, kakor vidimo, v pretežnem delu odpovedala že pri prvih konjunktur-r.ih motnjah. Ugledni, vladi naklonjeni časopis «Messaggero> je nedavno postavil vprašanje, kako je moč pojasniti dejstvo, da tisoči milijard lir leže neizkoriščeni, medtem ko hkrati obstaja množica brezposelnih, polzapo -ienm in zaposlenih z nizkimi dohodki. «To pomeni — piše ta časopis — da del Italije, v socialnem in geografskem pi menu, ki dela in zašli’H, izboljšuje svoj položaj, medtem ko «druga Italija*, ona brezposelna in polzaposiena, se sicer res približuje blagostanju, toda zelo počasi, po-vzročujoč s tem delikaten in zaskrbljujoč politični problem*. Toda časopis ni dal ločnega odgovora na vprašanje, kaj bi bilo treba ukreniti s tem v zvezi. Velik potres brez žrtev Ko so zbrali vse podatke in jih proučili, so v Rimu, v Državnem geofizikalnem inštitutu, rekli, da je bil potres, do katerega je predvčerajšnjim prišlo na grškem otočju, eden najmočnejših, kar jih je Sredo-zelje doživelo v zadnjih letih. Ob 18. uri, 10 minut in 35 sekund je prišlo najprej do močnega potresnega sunka v tako imenovani jadransko-jon-ski jami, ki je že od prej zna. na po podobnih sezmičnih pojavih. Sila potresnega sunka se ocenjuje na 7.2 stopnje, kar ustreza sili kakih 1000 navadnih atomskih bomb. Kljub tolikšni sili, ki se je sprostila, pa niso zabeležili nobene žrtve, niti večje škode, le panika, ki je ob tem nastala, je bila velika, kajti na grškem otočju okolice, so že pred šestimi leti doživeli katastrofo, ko je podoben potres porušil pol otoka Zante. Kaj je z geslom o «sto cveticah»? Macha Meril je nova zvezda irancoshega filma. Sedaj igra v fiimu «Topia roka», ki ga režira Gerard Oury. Pri njem pa igrata z njo tudi Jacques Charrier in pa Franca Bettoja. Oury dela film za filmsko družbo Mirafilm V pekinškem tisku se je v teh poslednjih dneh pojavilo neko zanimivo mnenje o nalo-gah in vprašanjih kitajske u-metnosti, o uveljavljanju znanega gesla o vsto cvetlicaha in o pedagoškem delu na kitajskih umetnostnih šolah. Mnenje in objavljeni pogledi so pritegnili pozornost v toliko večji meri, ker je pod njimi podpisan kot avtor partijski tajnik umetnostne akademije na Kitajskem, Cen Peji. Vprašanja umetnosti so na Kitajskem do sedaj vedno povezovali z vprašanji konkretne politike in prakse. Vsako pomembnejšo politično gospodarsko kampanjo je vedno spremljalo ustrezno tolmačenje o nalogah umetnosti. Skupno v vseh tolmačenjih je bilo to, da se je stalno poudarjalo, da umetnost mora služiti politiki in da morata vsebina in namen umetniškega dela, kljub različnosti slogov in oblik, služiti delavcem, kmetom in vojakom in verno odražati socialistično stvarnost. Pogledi partijskega sekretarja Cen Peija se v bistvu ne razlikujejo mnogo od partiiskih in splošno sprejetih pogledov na umetnost; toda v tolmačenju znanega gesla o «sto cvetlicah», je Cen Mišljenje strankinega tajnika osrednje umetnostne akademije na Kitajskem Peji, po vsem sodeč, odšel znatno dalje od mnogih svojih predhodnikov in sodob-nikov. Evo, kaj misli Cen Peji o značaju in namenu umetnosti. Umetnost mora odražati življenje in služiti politiki. To je načelo, ki ostaja trdno in ga ni moč zamenjati. Toda tega načela ne smtmo tolmačiti preveč preprosto, kakor se tudi sama ideja o odražanju stvarnosti in služenju političnim ciljem ne sme v praksi uveljavljati preveč enostransko. Življenje je že samo po sebi zelo raznovrstno in zelo zapleteno, in če bi tako življenje in politiko, ki aa preveva, razumeli na preveč poenostavljen način, in če bi pri tem še izhajali iz ideje, da mera umetnost odražati samo eno plat življenja, tedaj bi to nujno bilo zelq neprimerno odražanje stvarnosti in služenje politiki. Taka umetnost ne bi v nobenem primeru mogla zadovoljiti najrazličnejših po' IllIllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllltllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllIIIIIITlIinillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlUlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KONEC «IDILE» V BELGIJSKIH KOLONIJAH... Bogata kratka dežela z brihtnimi ljudmi oznaka za Ruanda ■ ffrundi Belgijci ščuvajo plemena med seboj, da bi ohranili oblast v deželi, ki jim veliko nese - Ves Kongo daje 4 milijarde dolarjev na leto Kakor smo včeraj poročali, v afriški deželi Ruanda-Urun-di še vedno ni miru. Belgijske čete sicer »obvladajo položaj*, hkrati pa agencije poročajo o množičnih aretacijah domačinov, ki so sodelovali pri neredih, o katerih smo poročali pred dnevi. Po najnovejših vesteh se bo zadeva končala celo pred OZN, kajti voditelj plemena Bahutu _se ^ takole‘: Belgija je šla nato še korak dlje in je deželo Ruanda-Urun-di upravno priključila koloniji Kongo, tako da Kongu vlada belgijski guverner, deželi Ruanda-Urundi pa vlada viceguverner, enako kot v o-stalih petih pokrajinah Konga. je obrnil kar na to najvisjo mednarodno organizacijo. Zadeva tč belgijske afriške posesti torej še ni «zadremalg», zato zasluži, da se ob njej za trenutek ustavimo. . Belgija se je vse do pred letom dni mogla ponašati, da v njenih kolonijah vlada red in mir, kar naj bi bila posledica njene pravilne politike do kolonialnih narodov. Ker pa se osvobodilno gibanje v afriških deželah širi in ker se je po zadnji vojni osvobodilo kar več afriških dežel, je bilo pričakovati, da se ta plaz razširi tudi na belgijske kolonije Kongo in Ruanda-Urundi. Seznanimo se z njima. Belgijski Kongo in Ruanda-Urundi sta sosedni deželi, ki sta upravno povezani, zgodovinsko pa ločeni. Kongo je ogromno področje, saj meri 2,350.000 kvadratnih km površine, Ruanda-Urundi pa se razteza le na površini 52.000 kv. km. Vse drugačno pa je razmerje prebivalstva. V velikanskem Kongu živi 18 milijonov ljudi, v mali deželi Ruanda-Urundi pa skoraj 4 milijone. To posredno dokazuje, da je Ruanda-Urundi zelo bogata dežela. Toda tudi Kongo je bogat, saj dobiva Belgija od njega kar 4 milijarde dolarjev letnega dohodka. Kongo je prišel pod belgijsko oblast leta 1885., Ruanda-Urundi pa ob zaključku prve svetovne vojne, ko so ji jo prisodili kot nemško kolonijo. Liga narodov pa je deželo Ruanda-Urundi poverila Belgiji le v upravo, ne pa kot kolonijo. Belgija se za to ni zmenila in čeprav so vse bivše nemške kolonije ob zaključku druge svetovne vojne prišle pod skrbniško upravo Združenih narodov, je Ruanda-Urundi, prav tako bivša nemška kolonija, ostala pod upravo Belgije. Belgijski profesor Jacques Weullerse je Ruando Urundi v svoji knjigi «črna Afrika« To ozemlje je majhno, kot kako okrožje, toda njegovo bogastvo, gostota prebivalstva in inteligenca ljudi predstavljajo bistveni element v prostrani belgijski posesti v Afriki. Družbena ureditev je tu mnogo bolj organizirana kot kjerkoli drugje in dežela ima ustavo, ki je skoraj fevdalna. To je edini del Konga, kjer imamo oblast, pa čeprav je tudi ta v rokah črnskih kraljev«. Ruanda Urundi ima dejansko dva kralja, eden za Ruando, drugega za Urundi, belgijski funkcionarji pa imajo oblast nad njima in nad upravnimi funkcionarji, ki jih imenujeta. Ruanda-Urundi se razteza na precejšnji nadmorski višini in je kot nalašč za živinorejo. Zato redijo, tu okoli 3 milijone govedi in drobnice. Toda tu pridelujejo tudi kavo, bombaž, oljnate rastline, hkrati pa jg tu tudi veliko rudnin, pred vsem bakra. V deželi živi okoli 10.000 belcev. Čeprav smo rekli, da je Bel gija deželo Ruanda-Urundi do bila v upravo tudi po drugi svetovni vojni, je tudi res, da njeno upravo v tej deželi nad žira Skrbniški svet ZN in ko je leta 1954 prišla sem komi sija ZN, je Skrbniškemu svetu predložila poročilo, v katerem je bilo poudarjeno, da se Belgija ne ravna po obveznostih, ki jih je bila sprejeta, predvsem da ne pripravlja te dežele na neodvisnost, in na možnost, da bi se nekoč sama upravljala. Tudi pozneje so bile izrečene podobne kritike, tako da je pred Skrbniškim svetom tudi pred kratkim bilo rečeno, da belgijska vlada ne vrši svoje naloge, pač pa da z ustrahovalno politiko vlada nad deželo, ki ji je bila poverjena le v začasno upravo. Ob tej priložnosti je bilo od I generalne skupščine ZN zahtevano, da naj pošlje sem posebna komisija, ki naj dodobra prouči, kako se stvari razvijajo. Morda na račun tega, morda pa tudi na račun novonastalega osvobodilnega gibanja, v belgijskem Kongu kot tudi v Ruandi-Urundi je še pred nekaj dnevi, belgijski minister za Kongo in Ruando-U rundi de Schryver izjavil,-da bo Ruanda-Urundi že prihodnje leto dobila svoje krajevne vlade in poslanske zbornice in da bodo Ruando-Urundi popolnoma ločili od Konga, razen kar se tiče carine in valute. Nemiri so se v Kongu in v Ruandi Urundi začeli že v marcu. Bilo je prišlo do velikih stavk v večjih naseljih, demonstracije in krajevni upori pa so se razbuhteli malone povsod. Belgijska vlada torej ni pristala na reforme samo zaradi kritike pri Združenih narodih, pač pa tudi zaradi tega, ker se je »idila« v belgijskih kolonijah prenehala. Belgijski kralj je tokrat priskočil na pomoč belgijski vladi. Da bi stvar pomiril, je poklical k sebi kralja Ruande in kralja Urundija. Toda odzval se je le kralj Urundija, kajti kralj iz Ruande, da «ni mogel od doma zaradi nemirov«. To pa je bil le izgovor. Kralj Urundija je skoraj dva metra visok človek. Je Belgijcem bolj naklonjen in sodeluje z njihovim viceguvernerjem. Mutara III., kralj Ruande, da je drugačnega kova. Veliko je potoval, ima visoko kulturo in močan vpliv v deželi. Zato ga Belgijci tudi bolj jz krvi v seč. Ker bolnik s se-cenijo in spoštujejo, llkrati j fem stalno izgublja sladkor, pa mu očitajo, da je z njim je skoraj vedno lačen in iz-teže delati, ker je odločneje ■ gublja na telesni teži. Zaradi opredeljen za neodvisnost de- izgubljenega sladkorja mora žele. Tudi Mutara III. je fi- tak bolnik vedno več jesti in žično močan, skoraj dva me- piti( da vsaj nekoliko nado-tra visok, oblači se po evrop- mes’ti izgubljen sladkor. Koli sko in celo elegantno, govori mem> Crna celina: Dežela Ruanda Urundi je, kot vidimo, razmeroma majhna in meji t velikim Kongom, ki daje Belgiji 4 milijarde dolarjev na leto treb in manifestacij ljudskega življenja. Razredna borba in proizvodnja dobrin sta nedvomno dva zelo pomembna elementa ljudskega življenja, pravi Cen Peji — in ti elementi morajo najti svoji ustrezen odraz tudi v umetniških delih. Toda življenje ljudstva ne sestoji samo iz razredne borbe m proizvodnje; poleg tega obstaja še vrsta drugih družbenih in o-sebnih dejavnosti, kt izpolnjujejo človeško življenje. Te dejavnosti niso posredno povezane z razredno borbo m udeležbo v proizvodnji, toda so neločljiv del vsakodnevnega življenja in imajo ko- take nesporno pravico, da dobijo svoje mesto tudi v umetniških delih. Glasba koračnic, melodije, k dvigajo borbenega duhu tn navajajo še na večji delovni e-lan, so vsekakor potrebne; toda potrebna je tudi lahka glasba, melodije, ki bodo najbolje ustrezale potrebam po počitku in zabavi. Ljudstvu so vsekakor potrebne umetniške slike — ugotavlja partijski sekretar centralne umetnostne akademije — ki bodo neposredno odražale borbene prizore z raznih področij borbe in izgradnje; toda ljudem so dragi tudi prizori iz življenja ptic in cvetlic; oči hočejo videti tudi lepe pejsaže, prizore, ki odražajo življenje narave in človeška občutja, in ki v vsakem primeru plemenitijo in bogatijo duhovno življenje človeka. Vse to mora biti predmet umetniške obdelave. V predavanjih in v tnštruk-torskem delu po umetnostnih šolah je treba študente predvsem učiti, da v svojih delih odražajo borbeno plat ljudskega življenja. To je osnovno in to ostaja vodilno načelo; toda to ne pomeni, da je treba zanemarjati ali povsem odvreči, kot mogoče vsebine umetniških del, vse ostale plati življenja. Pojave zapostavljanja ali popolnega zanemarjanja lekcij o cvetju in pticah, o prirodi in mrtvih stvareh so v pedagoškem delu na u-metnostnih akademijah v popolnem nasprotju z idejo o «cvetenjn sto cvetlic«! Vsak umetnik — smatra Cen Peji — kakor tudi vsak ljubitelj u-metnosti more v ostalem imeti svoje posebne težnje in nagnjenja. Bilo bi škodljivo stremeti jza tem, da se pod pritiskom ostvari splošna identičnost v gledanjih in nagnjenjih, kakor je napačno tudi omalovaževati in ignorirati vse o-stale sloge in metode, le svojega pa smatrati za edino zveličavnega. In končno: pravilno uveljavljanje gesla o «sto cvetlicah« pomeni pospeševati čim več različnih slogov in oblik, ne pa že obstoječo raznovrstnost zreducirati na umetno in revno šablono. Predavatelji na umetnostnih šolah bi morali pogumno braniti svoje osebne sloge in oblike, jih stalno bogatiti in razvijati, pri tem pa ne pozabiti, da je treba imeti polno spoštovanje tudi do drugih slogov in oblik. To je bistvo pogledov partijskega tajnika centralne umetnostne akademije na Kitajskem Cen Pejija na vprašanja in probleme kitajske u-metnosti. Ti pogledi v bistvu niso odstopili od osnovnega načela, da umetnost mora odražati socialistično stvarnost tn da mora v končni analizi služiti politiki; vendar ne bi mogli reči, da taki pogledi predstavljajo pogosto in vsakodnevno verzijo prikazovanja značaja, problemov in nalog kitajske umetnosti. Gina toži Gino je užaljena. Seveda Gt* na Lollobrigida, ki se je pred dnevi vrnila iz Anglije, kjer je prisostvovala premieri sver jega filma «Solomon in kra' Ijica iz Sabe*, ki ga je igra-la v Španiji, kjer je moško vlogo dokončal Yull Brgnner. Kakor smo tudi mi zabeležili, je angleška publika film sprejela dokaj hladno, prav tako tudi kritika. Toda Gina, v svojih izjavah, pravi, da to ni res in v ta namen navaja cel kup ocen, kjer so film., ali bolje njeno vlogo, vendarle dobro ocenili. Da ni res tako, kot je pisal o njej italijanski tisk, pravi Gina, dokazuje dejstvo, da je bil ob njenem obisku promet sredi Londona kar za pol ure blokiran, ker so jo množice hotele na vsak način pozdraviti. Tudi verzijo, da si je kupila razkošno vozilo znamke «Rolls-Royce» zato, da bi utešila razočaranje, Gina odločno pobija. Ona pravi, da so ji avtomobil darovali filmski producenti, katerim je bila odstopila del svojih pravic pri in-kasu. S tem pa da je napravila velikansko napako, eno največjih v svojem življenju, kajti s tem da je vrgla stran pol milijarde lir, pravi Gina. V dokaz, aa njene *aetnice* ne padajo, je Gina navedla tudi to, da se o vsem tem v ZDA ni govorilo, niti pisalo. Nasprotno, *z veseljem vidim, da moja priljubljenost ne peša. Vsak dan dobivam po 500 pisem, inkasi mojih filmov pa ? upadajo Mojain biti zares popularna, da zdržim kampanjo, ki bi ubila celo Greto Garbo* — je zaključila Gina Lollobrigida. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Sladkorna bolezen ali diabetes Sladkorna bolezen ali cu- mastno in sladko hrano), ta- krova je dobila svoje ime po tem, ker se v bolnikovem seču nahaja večja ali manjša količina sladkorja, ki ga sicer v zdravem urinu ni. V seču se pojavi sladkor takrat, ko ga je v krvi preveč in prehaja Enterier (olje) Avgust Černigoj pa kar celo vrsto jezikov. In sedaj bomo prišli še do glavnega problema: Agencije so poročale, da je v Ruandi-Urundi prišlo do neredov med plemenom Vatusov in plemenom Bahutu. Gre za pleme Bahutu, ki so v tej deželi nekakšni avtoktoni prebivalci, in pleme Vatusov, ki so se sem doselili v XV. stoletju, hkrati pa prevladali nad starimi prebivalci. Bahutu pa so baje naprednejši od Vatusov in bolj borbeni. To pa so bolj teorije ali kvečjemu sredstvo Belgijcey, ki neznatne razlike med enim plemenom in drugim razpihujejo, da bi laže nad obema vladali. Pri volitvah, ki so jih imeli leta 1946 so Vatusi sicer dobili 96 odst. administrativnih mest, toda predstavniki plemena Bahutu jim očitajo, da so to dosegli s terorjem in belgijsko pomočjo, kar bi, logično, tudi moglo biti, ker bodo kolonialne oblasti prav gotovo potegnile s tistim, ki je šibkejši in njim predanejši in to naj bi bili Vatusi. Naj bo kakorkoli, vzrok za spor med plemeni, ki se je v zadnjih tednih odražal v stotinah mrtvih, moramo prav gotovo iskati v podpihovanju belopoltih kolonialistov, saj smo že prej rekli, da prinaša Kongo z Ruando-Urundi Belgiji 4 milijarde dolarjev dobička na leto... ka je ta izguba, vidimo iz tega, da je v urinu sladkorno bolnih sladkorja 1 do 10 odst. V seču, izločenem v 24 urah, znaša torej množina slad korja več sto gramov, včasih celo cel kilogram. Ce izloči sladkorno bolni na dan recimo 500 gramov sladkorja, znaša to 2050 kalorij. Kakšna izguba, če pomislimo, da potrebuje odrasel in zdrav človek pri srednje težkem delu na dan do 3000 kalorij! Zapomnimo si, da je prvi glavni znak sladkorne bolezni, da nekdo začne mnogo jesti in piti, da mora pogosto na vodo in da začne hujšati. Sladkorna bolezen je precej pogosta: najčešča je pri ljudeh srednjih let, imajo jo pa tudi otroci in stari ljudje. Sladkorno bolni so navadno debeli ljudje ter tisti, ki so se preveč zredili, ker so bili nekoč zelo ješči. Prekomerna hrana namreč zelo ooremenjuje prebavila, predvsem pa še trebušno slinavko (pankreas). Trebušna slinavka izloča v črevesje razne sokove, ki so potrebni za nemoteno prebavo hrane. Razen tega proizvaja trebušna slinavka še posebne vrste sok, tako imenovani in-sulin, ki uravnava ravnotežje sladkorja v organizmu. Ce ta žleza zaradi različnih vzrokov zboli (eden izmed takih vzrokov je tudi preobremenjava- krat ne izloča dovolj insulina nivo sladkorja v krvi se poveča in bolnik je dobil diabetes. Neredki so primedi, da imajo v družini sladkorno bolezen tako starši kot otroci. Zdi se, da imajo otroci sladkorno bolnih manj odporno trebušno slinavko in zato hitreje obolijo za diabetesom kot drugi. Obolenje se navadnq pričenja neopazno ter se polagoma veča. Poleg tega, da bolnik mnogo je in pije ter da mora pogosto in veliko na vodo, se hitro utruja, ker mišice ne dobivajo zadosti sladkorja. Poleg tega ga muči glavobol ter hujša ker v organizmu izgoreva namesto sladkorja maščoba. Koža ga srbi, od časa do časa dobiva razne izpuščaje, pozneje se mu začnejo majati zobje, pri nekaterih pa nastopajo tudi motnje v spolnem življenju. Ko je že obolenje doseglo višek in se bolnik ne zdravi, oziroma je zdravljenje prekinil, se v krvi naberejo razne strupene snovi (ocetna kislina, aceton), ki več ali manj zastrupljajo telo ter v najhujših primerih lahko povzročijo težko stanje, tako imenovano diabetično komo ali sladkorno nezavest. Koma se pojavlja iznenada, navadno po razburjanju ali po kakem večjem naporu. Tak bolnik je zelo oslabljen, bruha, težko in globoko diha, postaja zaspan in izgubi zavest. Ce ni takojšnje zdravniške pomoči z injekcijo insulina (in-sulin dobivajo iz trebušne slinavke živali), nastopi smrt v enem do dveh dneh. Cesto se zdravnik bori ure in dneve, da bi rešil takega bolnika. Toda za sladkornega bolnika ni nevarna samo koma. Zaradi sladkorne bolezni se tudi hitreje in izraziteje razvija grterio-skleinza, slabi srce, bolnik je lozno infekcijo in za druge nalezljive bolezni, rada se mu gnoji koža, pride do gangrene prstov na nogi, kar ima neredko za posledico amputacijo noge. Sladkorno bolezen morda lahko do neke mere preprečimo, če smo zmerni v jedi in pijači. Ce se je pa že pojavila, lahko njeno napredovanje zadržimo desetletja, če se bolnik pravočasno obrne na zdravnika. Ta mu bo natančno predpisal dieto. Pri lahkih primerih zadostuje dieta, da bolezen ne napreduje. Cim prej se bo. lezen odkrije, tem lažja in manj stroga bo dieta. Tak bolnik mora k zdravniku stalno na kontrolo, da se od časa do časa določi količina sladkorja v krvi in seču ter da se sprejmejo vse mere, če bi se morda bolezen poslabšala. Zdravnik edini lahko odloča, če je razen diete potrebno še zdravljenje z insulinskimi injekcijami ali pa s posebnimi tabletami. Dr S. B HOROSKOP ZA DANES_ OVEN (od 21.3. do 20.4.) U-poštevajte nasvete prijateljev, da se ne bi znašli v ne preveč zavidljivem položaju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Verjetno boste srečali osebo, ki vam bo odprla vrata v plod-ne'še posle. Pričakujte darilo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dejavnost, ki so jo začeli dru-g, in jo nato naprtili vam, ne bo imela zaželenega konca Skušajte se je otresti. RAK (od 23.6. do 22.7.) Motnje finančnega značaja. Dobro se boste iz njih izmotali, drugič pa ne nasedajte šušmar-jem. Nervoza vas bo prevzela. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nadaljujte pot po že izhojenem koloseku. Ne vztrajajte trmasto pri očitkih, ki nimajo osnove. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ste izvirni, toda tega m treba obešati na zvon. Veliko bolje bo, če to zadržite zase. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Ce zares nameravate vlagati sredstva v nove gospodarske posle, dvakrat premislite, ker čas ne odgovarja. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ce je ne srečate, skušajte najti osebo, za katero veste, da vam bo strokovno pomagala pri delu, ki ga sami ne zmorete. STHELEC (od 23.11. do 20. 12.) Bolj previdni bodite in manj vsiljivi. Več zaupanja i-mejte v krog prijateljev, ki vam zares ne žele slabo KOZOROG (od 21.12. d0 20. 1.) Okoliščine bodo pokazale, če so osebe, ki se vam prilizujejo, dejanski prijatelji. VODNAR (od 21.1. do 19 2.) Preveč pikolovsko ste razpoloženi, kar vas spravlja v slabo voljo. Več širine, torej, in vse bo prav. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Poklicali vas bodo na pomoč, da bi posredovali v delikatni zadevi. 4 nje pankreasa s prekomerno , bolj sprejemljiv za tuberku-1 Gospodje, kar sem poglejte. Uspeh našega podjetja it najlepse razviden iz grafikona... Gorlško-beneški dnevnik Gradnja vodovoda za Kras in sovodenjsko občino V Petovljah in v Ušjih dve pomembni delovišči Prispevek INAM za «jeklena pljuea» Tekoča voda bo ugodno vplivala na razvoj krajevnega turizma Gradnja kraškega vodovodnega omrežja zadovoljivo napreduje. Poslopje v Petovljah, kjer bodq namestili motorje, ki bodo vodo porivali v vodohrana, je že dograjeno. Pripeljali so tudi večje število cevi, ki jih bodo položili med Petovljami in Ušaji, V Ušjah so pred nekai dnevi postavili novo delovišče. Pripeljali so buldožer, cement in železo ter pričeli pripravljati teren, kjer bodo zgradili vodohram. Kakor predvideva načrt, se bosta iz vodohrama v Ušjah odcepili dve cevi: ena bo šla na Vrh in od tam proti Doberdobu, druga pa v Rubije Pred mostom se bo od glavne odcepila cev, ki bo oskrbovala Gaber, na levi strani Vipave pa bo šla ena cev proti Peči in Rupi, druga pa proti Sovodnjam. Država bo plačala vso napeljavo od črpalke, vodohrama pa do mosta v Rubijah. Notranjo napeljavo bo plačala sovodenjska občina, zasebniki pa bodo morali na svoje stroške napeljati vodo od glavne cevi na cesti v hišo. Nikakega dvoma ni, da vlada med vsem prebivalstvom sovodenjske in doberdobske občine živo zanimanje za gradnjo tega važnega javnega dela, saj bo s tem pritekla voda v hišo nekaj tisočem prebivalcem, ki se sedaj poslužujejo kapnice, ali pa v najboljšem primeru vodnjakov. Poleg velike koristi, ki jo bodo imele od tega gospodinje in kmetje, bo voda spodbudno delovala na razvoj turizma. Ce k temu prištejemo še bližnje asfaltiranje ceste Standrež — Gorica in morda tudi ceste Sobodnje — Gabrje, ki je zaradi avtobusa vse prej kot lepa, tedaj se bo ustvari, la v Sovodnjah zelo solidna podlaga za razvoj krajevnega turizma. svojo tretjo razstavo slikar (ljal je na levo stran, prav te-Virgilio Malni. Razstava obse- daj pa mu je prečkala cesto ga 37 slik, v katerih opazimo precej motivov s Krasa. Motociklist povozil žensko V Ul. Aquilea, v bližini hiše št. 35, je včeraj ob 8.20 motociklist 21-letni Franco Furlan iz Ul. Randaccio št. 20 povozil 22-letno Egle Micelli iz Ul. Aquileia št. 30. Motociklist je vozil iz mesta proti Ločniku V Ul. Aquilea se je hotel izogniti skupini vojakov. Zape Micellijeva, ki jo je podrl. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na čelu. Po prejeti zdravniški pomoči je odšla domov. Ozdravela bo v 8 dneh. Na kraj nesreče je prišla cestna policija. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 12,2 stopinje ob 13.30, najnižja 2 stopinji ob 5. uri. Vlage 95 odstotkov. Goriški Zeleni križ je letos organiziral razne prireditve z namenom, da si bo z izkupičkom nabavil «jeklena pljuča«. Mnogo ustanov je že dalo svoj prispevek za nabavo tega aparata, ki bo marsikomu rešil življenje. Prav v teh dneh ie tajništvo INAM sporočilo, da bo prispevalo 100.000 lir Priprave za srečanje z Madžarsko Tajna seja sveta Goriški občinski svet, ki se je sestal v ponedeljek zvečer, je včeraj nadaljeval z obravnavo spora med občino in Bozzinijem Gionchettijem, ki sta do konca lanskega leta pobirala trošarino na področju goriške občine. Razprava o tem vprašanju se vrši na tajni seji. Kandidati v trening za A tekmi reprezentanco proti Empoliju Novost: Castano desni bek, Corso levo krilo, Boniperti desno krilo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii,ii„i,i,mii,ill,l,,l,UIIIIIIIIUJImimil||||||||m||||niim|||)||||||||||m||||||||||mm|||||M|||||ltl|||||||||| Tragičen zaključek nedeljskega izleta v Vidmu Mrtva dva beneška Slovenca Ki sta se zaletela z avtom Razstava slik Virgilia Malnija Ostali trije so hudo ranjeni V nedeljo zvečer je prišlo v videmskem predmestju do hude prometne nesreče, v kateri sta izgubila življenje dva mladeniča iz Sovodenj v Beneški Sloveniji, trije pa so se hudo ranili. Ubila sta se 19-letni Graziano Petričič in 21-letni trgovec Danilo Vogrič, poškodovali pa so se dijak 20-letni Umberto Oballa, 21-letni delavec Tiziano Cernoia in 21-letni kmetovalec Bruno Cernoia. V goriški pasaži je včeraj popoldne ob 18. uri otvoril Mladeniči so v nedeljo najeli avtomobil »Fiat 1.100» in se odpeljali na izlet. Obiskali so najrazličnejše kraje Furlanije. Na koncu so se ustavili tudi v Palmanovi, kjer so si nekoliko »privezali dušo», Ob tej priliki so popili vsak po en kozarec vina, vendar se niso napili. Vračali so se čez Videm. Vozili so s precejšnjo brzino, ki se je sukala okoli 90 km na uro. Bili so dobre volje, ker so zadovoljivo preživeli deževni dan. V Ul. Palmanova, tik velike table, ki označuje, da se na tistem me- stu prične Videm, je avtomobil naenkrat zaneslo, Oballa, ki je sedel za krmilom, se je popolnoma zmedel. Zavil je na levo, kot da bi misiji, da cesta pelje v to smer. Z brzino kakšnih 90 km na uro se je avtomobil zaletel v drevo, zdrsnil s ceste. V neposredni bližini kraja, kjer je prišlo do trčenja, je bilo nekaj kolesarjev, ki so takoj stekli k avtomobilu. Med osebami, ki so ponesrečencem nudili prvo pomoč, je bil tudi Gino Bartali. Iz prevrnjenega avtomobila ni bilo slišati nobenega stokanja. Vse je kazalo, da so vsi potniki mrtvi. Cez nekaj časa so se vrata odprla in iz avtomobila je stopil Tiziano Cernoia; napravil je nekaj korakov, toda šok ga je premagal, da je padel v naročje prvih reševalcev. O-stale štiri so morali potegniti iz avtomobila. Vogrič in Petričič sta bila zelo hudo poškodovana in sta umrla med prevozom v bolnišnico zaradi zloma lobanje. Ostala dva so skupno s Cernoio prav tako odpeljali v bolnišnico zaradi šoka, ran po glavi in po telesu. Za čudo avtomobil ni kazal kdo ve kakšnih okvar. Minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi je v ponedeljek popoldne obiskal livarno SAFOG, ki jo prav sedaj obnavljajo. Razgovarjal se je z delavci in na sestanku z notranjo komisijo obljubil, da bodo nakazali 300 milijonov lir za ureditev nekaterih obrobnih objektov, kakor so na primer slačilnica, menza itd. Vzrokov nesreče doslej še niso ugotovili. Ne izključujejo možnosti, da je do nje prišlo zaradi pomanjkanja prometnih znakov. Vest o grozni nesreči se je zelo hitro razširila po vsej Beneški Sloveniji. Vsem se je stisnilo srce, ko so izvedeli zanjo, saj se je utrnilo življenje dveh mladeničev, ki sta komaj stopila na pot življenja. Lestvica prvenstva mladinske lige LESTVICA Zaradi napak, ki so se pojavile v lestvici, ki smo jo objavili v včerajšnji številki, jo danes ponatiskujemo. Rezultati 7. nedelje: Pro Gorizia - Pro Isonzo 7:1 Sovodnje - *Lucinico 5:3 Nenadna slabost Uslužbenci Zelenega križa so včeraj ob 13.20 prepeljali v civilno bolnišnico 44-letno Marijo Novak iz Standreža, Ul. sv. Mihaela št. 17. 2eno je obšla nenadna slabost. — «#------- DEŽURNA LEKARNA Danes je~* čez dan in porioč: odprta lekarna. Alesani, Ulica Carducci št. 12, tei. 22-68. —_«»------- Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Sestanek z zločinom«, L. Venturo, S. Millo. VERDI. 16.30: Variete — kino »Grof Maks«. VITTORIA. 17.00: «Ljudje — krokodili«, B. Bruce, L. George, cinemascope. CENTRALE. 17.00: «Otočje v ognju«, J. Garfield, G. Jaug. MODERNO. 17.00: »Izprijen- ci*. FLORENCA, 17. — Pri zveznem tehničnem centru v Co-vercianu so se nocoj zbrali kandidati za državno nogometno A reprezentanco, ki se bo 29. t. m. pomerila v Florenci z reprezentanco Madžarske. Prva sta prispela na zborno mesto člana tehnične komisije Mocchetti in Ferrari, potem je prišel član Lazia Mariani, nato oba igralca Padove Rosa in Brighenti s katerima je bil tudi Corso (Inter). Sledili so ostali. V jutrišnji trening tekmi, ki jo bo A reprezentanca odigrala proti enajstorici Empolija in ki se bo začela ob 14,30 ter bo trajala dva polčasa po o-krog 30 minut, bo reprezentanca igrala v naslednji postavi: Sarti (Buffon); Castano, Sar-ti B.; Emoli, Cervato, Colom-bo; Boniperti (Rosa ali Mariani), Nicole, Brighenti, Lojaco-no, Corso. Ni / izključeno, da bosta v drugem polčasu igrala tudi Mazzoni in Castelletti. Moštvo Empoli bo proti reprezentantom igralo v naslednji postavi: Vratar repr. ali Nadalet; In-nocenti I., Reami; Doni. Vez-zosi, Innočenti II., Spagnolet-ti, Di Clemente, Filippi, Roma-nut, Mazzoni. Med kandidate za A reprezentanco je bil naknadno vključen Rosa od Padove, ki bi nastopil le v primeru, če Boniperti ne bi mogel odigrati oba polčasa. Tehniki so izjavili, da bo vsak reprezentant po možnosti igral na mestu, ki ga zavzema v matičnem moštvu. B reprezentanca, ki se bo zbrala v Covercianu ' jutri in ki bo odigrala trening tekmo v četrtek popoldne proti formaciji Cu0i6 Pelli, pa bo nastopila v naslednji sestavi: Anzolin (Panetti); Robotti, Losi; Zaglio. Janich, Guarnac-ci; Mora, Pestrin (Rosa), Pi-vatelli, Campana Barison. Moštvo Cuoio Pelli iz Santa Croce na Arni, bo nastopilo z naslednjo formacijo: Vratar repr. ali Del Grande; Pantani, Fantozzi; Ricco- mini, Mastromei, Mateoli; Bor-gioli, Mašini Giublesi, Capita nio, Romano. «»------- Madžari v Florenco s standardnim moštvom BUDIMPEŠTA, 17. — Po vesteh iz Budimpešte, bo madžarska nogometna reprezentanca nastopila 29. t. m. v Florenci proti Italiji v isti sestavi kot predzadnjo nedeljo proti Zah. Nemčiji, katero je premagala s 4:3. Madžarsko olimpijsko moštvo, ki bo 22. t. m. odigralo kvalifikacijsko tekmo z Avstrijo, pa bo nastopilo v naslednji postavi, ki jo je uradno objavil trener Volentik: Farago; Dudas. Novak; Na-gy, Varhidi, Borsany; Ivan, Goeroecs, Albert, Rakosi, Szim-esak. Rezerve bodo: Toeroek, Dal-noki, Kovacs, Orosz. Srednji napadalec Albert, ki bo vodil madžarski napad tudi proti Italiji, kot ga je že vodil proti Jugoslaviji in proti Zah. Nemčiji, je v nedeljo dosegel 4 od petih golov, kolikor jih je njegovo moštvo Ferencsvaros zabilo BVCS iz Budimpešte (5:1) v prvenstveni tekmi. 29. iz Florence radiokronika v celoti MILAN, 17. — Nacionalna nogometna zveza je umaknila svojo zahtevo, ki jo je pred dnevi predložila FIGC, naj bi bila radiokronika nogometne tekme Italija - Madžarska 29. t. m. omejena samo na drugi polčas. V tej zvezi je tiskovni urad FIGC kmalu nato izdal naslednje uradno obvestilo: »Glede na mnenje nacionalne profesionalne zveze o radijskem prenosu tekme med Italijo in Madžarsko 29. t. m. v Florenci, je bilo izdano dovoljenje za popolni direktni radijski prenos.« V soboto zvečer v Bologni Boksarski dvoboj Italija-Jugoslaviji Dvoboj bo sodil Anglež Harry Hedger BOLOGNA, 17. — Boksarski dvoboj med diletantskima reprezentancama Italije in Jugoslavije. ki bo 21. nov. v Športni palači v Bologni, bo sodil angleški sodnik Harry Hedger. Obe moštvi bosta prispeli v Bologno v petek, dan pred srečanjem. Jugoslovani bodo nastanjeni v hotelu uRoma«, Italijani pa v hotelu »Metropolitan«. Predstavnik emilijskega deželnega odbora FPI, kateremu je bila zaupana organizacija, je že uredil vse potrebno za čimlepši uspeh te mednarodne športne manifestacije, ki je vključena v predolimpijski program italijanske boksarske zveze. Uradna sestava italijanskega moštva še ni bila uradno objavljena, vendar je skoraj gotovo, da botdo v njej naslednji boksarji: mušja kat> Curcetti petelinja kat.: Zamperlini peresna kat.: Lopopolo lahka kat.: Musso lahki welter: Piazza tvelter: Parmeggiani težki tvelter: BenvenB« srednja kat.: NapOle^ srednjetezka kat.. 5* težka kat.: Masteginn. Jugoslovanska repr ^ T, ca, ki se je Prl?r®toval»T 1^ Arandjelovcu, bo °‘”p tu(ji fr | obj* " lu-;. a ;Ve«* Italijo jutri. Čeprav „■ goslovani se niso | radne formacije, s« ^ zdi, da v njej ne ou g e i mlajši boksarji. Veliko sprememb in da jo stavljali v glavnem miko pa je v tisku povzročila pok ■«1 ii moštva boksarja "sB|oi«l h,, Tkalčiča, k: velja P° L«** sodbi za na j večjo ju* 0ij|-sko nado za prihoanj ^ piado. Tisk zahteva. _ ja^ slovanska boksarska z .^ijpfr no pove, zakaj_ didatov. la iz seznama kand NimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiimiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii Nogometno prvenstvo diletantov Mossa - KJuventina 2:1 Olivi - S. Lorenzo 4:4 LESTVICA: Pro Gorizia 6 5 1 0 23 4 11 S.Lorenzo 7 5 11 19 8 11 Sovodnje 7 4 2 1 21 11 10 Olivi 7 2 3 2 13 16 7 Mossa 6 3 0 3 14 9 8 Lucinico 7 2 14 10 16 5 Juventina 7 12 4 7 16 4 Pro Isonzo 7 0 0 7 4 32 0 Mlada italijanska dir Kača Vemurein in Trape, ki sta v zaključni dirki sezone za trofejo Argo, ki je bila vzporedno z dirko za trofejo Baracchi, osvojila prvo mesto, bosta v prihodnji sezoni že vozila med profesionalci, kar bo vsekakor velika škoda za italijansko olimpijsko kolesarsko moštvo B skup. Ponziana vodi C skup. Edera napreduje Nov poraz Libertasa proti Mnggesani in Fortituda proti Saici 7. kolo nogometnega prven-1S to zasluženo zmago je Mug-stva diletantov je poteklo v gesana obdržala stik s Pro znamenju dežja, blata in slabe Romansom, ki je na lestvici igre, toda ne brez nekaterih zanimivih rezultatov. Oba tržaška predstavnika v B skupini Ponziana in Cremcaffe sta bila uspešna in z zmago nad Cervignanom se je Ponziana ponovno utrdila v vodstvu, ker je istočasno njen najnevarnejši nasprotnik Turriaco moral na lastnem i-grišču odstopiti točko Aiellu. Zaradi tega ga je prehitel tudi Cremcaffe, ki je na svojem igrišču odpravil Pieris s tesno razliko v golih, toda z veliko razliko v kvaliteti igre. Precej slabo pa je iz nedeljske bitke izšel tretji predstavnik z našega področja, miljski Fortitudo, kateremu je kljub prednosti domačega terena nasul Saici v mrežo kar 3 gole. Položaj miljske enaj-storice se je s tem močno poslabšal in ni izključeno, da bo že prihodnji teden po direktnem srečanju z zadnjim Pierisom pristala na zadnjem mestu. Posamezni rezultati: *Crem-caffe-Pieris 2:1, Sangiorgina -*Aquileia 5:2, *Fiumicello-Gra-dese 3:1, Saici-*Fortitudo 3:0, »Turriaco-Aiello 2:2,'*Trivigna-no-Terzo 2:2, Ponziana-*Cervi-gnano 2:1. Lestvica: Ponziana Cremcaffe Turriaco Saici Terzo Fiumicello Sangiorgina Trivignano Aiello Aquileia Gradese Cervignano Fortitudo Pieris 7 5 2 0 16 t 12 7 3 4 0 10 5 10 7 4 2 1 13 7 10 7 4 1 2 17 9 9 7 3 3 1 10 8 7 3 2 2 13 7 7 3 2 2 13 7 7 3 2 2 7 6 7 0 5 2 6 8 7 13 3 5 13 7 2 0 5 8 12 7 0 4 3 5 13 7 0 4 3 6 16 7 0 2 5 4 13 V C skupini ni prišlo do pomembnejših sprememb ker so bili izidi posameznih srečanj v glavnem predvideni. Vodilna Muggesana je v Trstu premagala Libertas s tesnim rezultatom 2:1, ki pa ne odraža dejanskega poteka igre, v kateri je imela Muggesana sko-ra konstantno terensko premoč po zaslugi močnega četverokotnika, v katerem se je odlikoval predvsem Derossi I. pred njo samo zaradi enega doseženega gola več. Zelo kritičen pa je začel postajati položaj Libertasa, ki je sam na zadnjem mestu brez neposredne perspektive za napredovanje. Vse drugače se obnaša Edera, ki se je že kar dobro utrdila na sredini lestvice. Tokrat je prinesla obe točki iz Ronk, kjer je edini gol tekme dosegel njen — vratar Kalin potem, ko je mesto v vratih odstopil svojemu napadalcu Tiepolu, sam pa se je zaradi ppškodbe postavil na desno krilo. Pri vsem tem pa je Še riajbolj zanimivo, da sta tako Tiepolo v vratih kot Kalin na krilu kar dobro opravila zaupano jima nalogo in imata glavno zaslugo za zmago. V 7. kolu je bilo uspešno tudi moštvo Crda. ki je zmagalo v Amocu, San Giovanni pa je šele 5’ pred koncem prepustil obe točki Pro Romansu. Posamezni rezultati: ‘Juven-tina-Cormonese 1:1, Crda-*A-moco 1:0, Edera-#Ronchi 1:0, Muggesana-*Libertas 2:1, Pro Romans-*S. Giovanni 2:1, 'Ita-la-Torriana neodigrano, *Mos-sa-Mariano 2:0. Lestvica: 7 4 2 1 10 6 10 7 3 4 0 9 6 10 7 4 1 2 11 8 9 6 3 2 1 8 7 6 4 0 2 9 8 7 3 2 2 6 5 7 3 1 3 11 8 7 3 1 3 12 11 7 3 1 3 10 12 7 2 2 3 8 10 7 2 1 4 11 13 7 1 2 4 5 9 7 2 0 5 8 13 7 115 6 14 P. Romans Muggesana Mossa Itala Torriana Crda Mariano Ronchi Edera Cormonese S. Giovanni Juventina Amoco Libertas Italijanski tenisarji že 22. t.m. v Stockholm RIM, 17. — 27.. 28. in 29. t. m bo v Stockholmu finale teniškega tekmovanja za pokal švedskega kralja. V finalno skupino so se kvalificirale: Švedska, Norveška, Francija in Italija. Italijansko moštvo bodo sestavljali Pietrangeli, Sirola in Merlo, kapetan pa bo Ferran-te Cavriani. Italijanski tenisarji bodo odpotovali v Stockholm 22. t. m., da se bodo lahko na tamkajšnjem igrišču dobro pripravili. Pilot Tony Brooks bo prenehal dirkati? LONDON, 17. — Ni izklju-ceno, da bo znani angleški avtomobilski dirkač Tony Brooks prenehal aktivno nastopati. To možnost spravljajo v zvezo z rojstvom njegovega sina in pa z njegovo lastno izjavo, da bo prenehal nastopati brž ko se mu bo rodil prvi otrok. Na vprašanje kaj je na tem resnice, je Brooks odgovoril: «Odločil se bom na koncu sezone. Naslov svetovnega prvaka pilotov za leto 1959 še ni oddan in ker imam še možnost, da ga osvojim v Sebrin-gu 12. dec. letos, se bom dokončno odločil šele po tej dirki.« VESTI IZ Evrop Vi PARIZ, 17. j*-, vak lahke kat. ItaW b Vecchiatto se bo 27.-. • v Rimu s Tunizije retetf jem Guizanijem, ki 1* j pfr petek premagal v Z® ca Nencija. * * * ■ »fi* DUNAJ, 17. - * stava Scholza nad borbi r trom Muellerjem v srcdflJ evropsko Prven. T>rokurSii. kat je dunajski P . V* kat. je aundjs** paPpa , Madžara Lazsla . Jffi* dolf Pachmann. izia UUU A. — - -.pfOVfl — da bi se njegov lzeJPr; pred srečanjem s e1 paCh!>% meril z Muellerjem- ja io rleial Ja bo skusa< puna)»; je dejal, da bo --boj organizirati n ^ vendar pa ne P* m>j, F aprila ali začetkom V Pf‘S C LONDON, }1. .7,0« teljskem srečanju J enajstorica Tottenh premagala Torpedo s 3:2 (3:1). Odgovorni fiS STANISLAV 86»n Tiska Tiskarski zaV0® . KINO PROSEK' ■KONlOj! J*- jjim: predvaja danes L ob 19.36 uri M««* DUNKERQuE Igrajo: R. A predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob Vistavision barvni film: «. NASILNEŽI> Igrajo: CHARLTON HESTON, ANNE GILBERT ROLAND in TOM TRYON IVAN TAV MRTVA SRCA') POVEST Zasadil ga je bil grof Abdon Maksimilijan slavnega spomina! Ko ga je nekdaj sam cesar počastil z obiskom svojim (Abdon Maksimilijan je bil vpliven, zelo vplivep moz na dvoru!), utrgal je z veličastno svojo roko grozd s tega trsa. V v#dm spomin so ga imenovali potem cesarski trs. Grof Anton pripoveduje, da je tedaj, v tistih groznih časih, ko smo še imeli tlako (prosim vas, nikar ne omedlite pri tej besedi!), leto za letom dozoreval sad na starem tem prijatelju naše stare obitelji. In pili so vino njegovo v spomin tistega dne, ko je bival prevzvi-šeni cesar pod streho sotesko! In pili so ga samo v dneh velikih praznikov! A potem, ko so odpravili tlako, pokradli so takoj prvo leto polovico grozdja cesarskega trsa, drugo leto pa so ga že do jagoda obrali! In tako vsako leto pozneje. Lansko zimo pa, ko je vladal hud mraz, posekali so ga v noči in odnesli, da so v peči kurili ž njim!* ||. \ Bogomiru se je nehote vsilil smeh na lice. Opazila je to kontega in dejala: »Vi, gospod Lesovej, bodete pač trdili: to je malenkosti A rečem vam, to je pomenljivo, zelo pomenljivo za čase, v katerih živimo! Tako je povsod, v gozdu, na polju in v gorici, Niti praprot v logu niti klas na polju niti grozd na trsu ni varen, da bi ga ne odnesla tuja roka! Oče moj, grof Anton, je premehak, zategadelj pa čuvam jaz. da se ne ugonobi last obitelji r»še. Zategadelj sva danes tu, ker tudi vi, gospod Leiovej, posegli ste (in upam da nevpde!) po naš! zemlji, katero braniti je sveta moja dolžnost. Vendar, čemu dalje govoriti, saj se s svojimi nazori itak nikdar strinjala ne bodeva! Sicer sva pa na mestu!* Res, dospela sta na prostor, kjer so višavski delavci že bili posekali nekoliko hrastov. Na tleh so ležali ti stari veli; kani, in po zelenem vejevju so klestili s sekirami, da so ivčri letele naokrog. Peli in žvižgali so in niti v delu niso ponehali težaki, ugledavši gospico. Vedeli so, da bode prepir zavoljo meje. S svojim prepričanjem so stali na strani gospodarja svojega; zato se jim ni videlo potrebno, ponehati v delu zavoljo te ženske, katere tako ni ljubil nikdo, še družina v Soteski ne! Kontesa je obstala na mali višini, od koder so se videla posekana drevesa in tudi mesta, kjer so stala prej. Hipoma (da Bogomir niti opaziti ni mogel, kje ga je vzela) prikazal se ji je obris iz katastra v nežni ročici; na vratu svojega konja ga je razprostrla ter z rožnatim prstom pričela kazati mejno črto. «Sedaj vidite sami!* izpregovorila je zmagoslavno. «Ti posekani hrasti so stali v ravni vrsti!* »Res je, grofica!* »A tu na obrisu je mejna črta kriva, saj vidite! To je mesto, kjer stojiva, in to je mejna črta! In ta je odločno kriva! Saj vidite!* «Res je, grofica!* «Saj vidite, da so posekani hrasti stali na soteski zemlji?* »Res je, grofica!* »Torej pripoznate krivdo svojo?* Bogomir ni videl ničesar negoli beli prstek, s katerim je plula po papirju! Ali skesano je pritrdil: «Res je, grofica!* »Dobro! Ravno prav, da prihaja oče moj, grof Anton! Ž njim lahko uredite vse! Zna se, da hrasti ne smejo vaši ostati!« Po gozdni poti je prijezdila tedaj dolga, koščena oseba grofa Antona, Nekoliko začuden je bil, opazivši hčer v družbi tujega človeka. Kontesa mu je takoj razložila stvar ter mu z veliko slovesnostjo predstavila mladega soseda. Potem pa ju zapusti, češ da sedaj lahko sama vse opravita. Ko je oddirjala in se skrila v zeleni gozd, izpregovori grof Anton skoraj šaljivo: «Torej ste res voljni hčeri moji na ljubo pripoznati mejo, kakor vam jo je ravnokar izkazala? Ped zemlje je in nekoliko ubogih hrastov!* »čemu ne?» odgovori Bogomir lahkodušno. «Hraste prodajva in tisti denar dobodi cerkev v Rakovcu, če vam je prav tako, gospod Lesovčj!* «čisto, kakor želite, ekscelenca!* »Vidim, da ste mehak sosed in da je z vami lahko izhajati! Ali sedaj je še nekaj!* Bil je malo v zadregi. «Kontesa mi bode tičala ves mesec na vratu, če z vami ne sklenem kaj — pismenega.* »Vse podpišem...* »Veste kaj, gospod Lesovčj, Soteska ni daleč od tod. Pojdiva tja in podpišiva kaj površnega, da bodem potem metal pesek v oči hčeri svoji. Bodite uverjeni, da mi do vse stvari ni prav nič. A kontesa mi drugače ne da miru!* «Kakor ukazujete, ekscelenca!* ri 111 in od njih gnezd visi stara umazana slama po ®'a steni navzdol. Na omenjeni stolp se naslanja novi, v OSEMNAJSTO POGLAVJE Evo izbe, gdje mi ka.no zvijezda tajna rasvijetila dušu Nje Ijepota sjajna, Stanko Vraz zidani grad, s prostornim dvoriščem, visokimi A zračnimi mostovži. ,jSto O Tu sem je pripeljal grof Anton svojega soseda ■ K J Pred grajskimi hlevi, ki tiče skriti v gozdu, odaaiagtopivyp| ter peš korakala potem med vrtovi proti graščini- »e n«# na dvorišče, zdelo se je Bogomiru, kakor bi žive f a»v’rf v poslopju: vladala je znana smrtna tihota, ka‘t® j it vlada po aristokratskih dvorcih. Od nekod je PrlL, Di in skakal okrog grofa, a ni si upal zalajati, da * pn splošnega miru. Grajski oskrbnik se odlušči pa1 ter prihiti s sklonjenim telesom. Zgoraj na mostov2« ^ 1 zvon, v znamenje, da je hišni gosnodar prestopu e > svojega. ‘ jl0 rJ Vstopijo v pisarno pri oskrbniku. Tu se je napf® ^0 V kratko in površno, katero sta grof in Bogomir 'sH0goD’$ pisala. Po končanem tem opravku se je hotel g PjJF sloviti; ali grof Anton ga je povabil, da bi stoPf> % K £2.r