------203    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Vojska se začne! Cesarski razglas, ki ga današnji naš list donaša na čelu, z odkritosrčno besedo popisuje, kaj se je godilo, da je Avstrija do tega prišla, da cesar njen ni mogel drugač, da se sili zoperstavi se silo. Popis je tako resničen, da vsak, kdor je sledil zapletkam pruskim poslednji čas, reči mora: tako je in ne drugače! V slovesnem tem trenutku pa cesar iznova ponavlja zagotovilo, da ga je trdna volja, po končani vojski dovršiti ustavo narodom avstrijskim. V božjih rokah je, kar nam bode prihodnji čas prinesel, in pripravljeni moramo biti na vsakovrstne težave, ki so vsegdar grozovite tovaršice vojskd, o kterih se še ne ve, kako daleč da segnejo. Karkoli pa pride, za Avstrijo bomo stali Slovenci! — Dolgo ni bilo jasno, kaj da cesar Napoleon misli o sedanjih homatijah in
s kom da bode  potegnil;   zdaj  je   tudi   to  gotovo  po pismu, ki ga je pisal 11. dne t. m. državnemu svojemu ministru, rekši, da 1) Prusii je treba, da si svojo zemljo bolje zokrogli, da 2) se Nemčija osnuje po potrebah sedanjega časa, in da 3) se Italii (Lahom) zagotovi narodna samostojnost, —  to je, na kratko rečeno:   cesar Napoleon drži s prusko in italijansko vlado, ktere ravnokar   boj   začenjate   na  severu in jugu.    Napoleon sicer pravi,   da se   o   boji Avstrije s Prusijo in Italijo ne bode vrgel   na   nobeno stran,   vendar   dostavlja, da bo pazljivo gledal, kaj se godi.    Ta beseda pa je zel6 nevarna   in pomeni to,   da   v   sili   bode   pomagal Prusom in Lahom,   ako   sami   ne bi  mogli doseči gori omenjenih 3 toček. Na to pomoč se res tudi mora zanašati pruska vlada, zakaj, čeravno ima vse srednje nemške vlade zoper sebe in malo manjših za-se, je vrgla krdela svoje armade predrzno že na Saksonsko, Kanove-ransko, vKurhessen in veliko voj vodino Hes-sen in obsedla mnogo mest blizo do meje češke. Ker se ji dosihmal   še nobena   armada  kake  nemške vlade zoperstavila ni in tudi naša še ni udarila na-njo, se do dane s še ni vnel krvav boj.    Tudi iz  Laškega  še do danes ni   bilo   ničesa   slišati;   to   pa   se  je   že   unidan reklo,  da ste si vlada pruska in laška besedo dali, da čez 36   ur začne druga drugi  prikladati.    Vsaki hip se tedaj začne mesarenje na jugu in severu.   Ker pa bode češka dežela  brž   ko  ne   veliko   bojišče,   so v Pragi šole, vseučilišče in Klementinum že kosarne.   — Zveza med prusko in laško   deželo  je   bila 7. dne t. m. podpisana. — Iz Florence se piše,   da je Košut ondi bil na pogovor s kraljem in ministrom Lamarmorom. — Iz Krakova se piše, da rusovske železnice delajo priprave za to,   da   morejo   brž   veliko   vojakov   naložiti, kadar pride povelje od ruskega čara.    Pravijo,   da ru-sovska armada takrat prične pomagati avstrijski, kadar francozka laški ali pruski.   —   Angležka   vlada neki popolnoma vleče zdaj s francozko.    Ako   se  na   suhem in na morji vtakne toliko vlad v vojsko,   kje in kadaj ji bode konec? — Hrvaška deputacija se je imela 18. dne t. m. vrniti domii — brez porazumljenja.   „Pozor" pravi:    „Ako zdaj naši   poslanci   ne   opravijo,   kar je treba, ne bode Hrvatov nikdar več v Pest!" — in „Zastava" piše, da v eni poslednjih sej ste se oger-ska in hrvaška deputacija zelo sprli, ker je Deak očital Hrvatom,  da za njimi stoji kdo drug,  ki jih odvrača; prevzvišeni škof Strossmajer je   predrznega   govornika dobro okresal kazaje   na dogodbe   leta   1845.   in 1848. Ves razkačen je De&k zapustil sejo.    Iz sila počasnega postopanja ogerskega deželnega zbora je očitno, da mu je sedanje  Belkredi-Majlathovo  ministerstvo hud trn v peti   in da čaka le na to,   da   bi  okolščine časa
------    204    ------
odstranile ta dva ministra, ki sta na poti ustavi, ka" koršne Magjari žele. Ko je unidan v seji, ko so se obravnavale nadloge zavoljo letošnje slabe letine na Ogerskem, poslanec Tisa očitno rekel, da ogeraka ustava ne bode obveljala, dokler sedanje ministerstvo vlada, je stranka Deakova in una, še hujša od te, ploskala dobro! dobro! brez konca in kraja.