rt v* 0 Tj- = r<"> m СЛ = 0 c- On INTERVJU Bojan Dobovšek o kriminaliteti in korupciji str. 26-27 NASA TEMA SPORT Ogrevanje: v primežu med Za uvod senzacija v pravilnikom in logiko str. 12-13 Podčetrtku str. 17 St. 41 / Leto 71 / Celje, 13. oktober 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Pustimo si rasti krila Saj vemo, kako je s komplimenti. A včasih res mora priti kdo od zunaj, da nam pove, da ni vse tako črno, kot se zdi. V Slovenskih Konjicah avstrijski poslovnež egipčanskih korenin pravi, da je videl že cel svet. Nazadnje je za sedež podjetja in svoj dom izbral Slovenijo. Če se bomo tudi sami osredotočili na to, kar imamo in ne na tisto, česar nimamo, bomo gotovo poleteli. Z žirokopterji ali brez njih. AKTUALNO Brezdomstvo: zgodba, ki lahko v trenutku postane tvoja str. 3 GOSPODARSTVO str. 5 Sintal Celje v novi stavbi str. 4 LAŠKO Za intervencije dvesto tisoč evrov str. 7 KOZJE Le peščico slovenskih občin vodijo ženske str. 8 ŠENTJUR 13. vseslovensko srečanje kmetov str. 9 PORTRET Viktor Povše s skalpelom do Prešernove muze str. 28 KULTURA > Foto: SHERPA M ■r5- - ф! Razstava o slikarki Thei Schreiber Gammelin str. 31 2 AKTUALNO UVODNIK Na toplem - za kakšno ceno? ^ V 1 v ■ II" Srečni možgani se bolj Sonja Zajc: »Šole bodo morale biti bolj prožne pri organizaciji pouka« TATJANA CVIRN Z veliko razstavo v pokrajinskem muzeju je v teh dneh posebne pozornosti deležna nekdanja celjska someščanka, slikarka Thea Schreiber Gammelin, bolj znana kot sopotnica Alme M. Karlin. Resda je bila slednja bolj slavna, a pri nas šele v zadnjih desetletjih, medtem ko nekoč v šolah o njej nismo izvedeli niti najmanjše podrobnosti, kljub njeni izjemni življenjski poti. Seveda, če je pa pisala v nemščini in ji slovenščina ni šla najbolje. Še manj smo vedeli o Thei, v oddaljenem spominu je še vedno le lik visoke ženske z nahrbtnikom, ki je korakala iz mesta proti njuni hiški pod Celjsko kočo. Počasi se praznine v vedenju o obeh izjemnih ženskah polnijo, zamolčanost in spregle-danost sta po zaslugi prizadevnih raziskovalcev preteklost. Celjani lahko ponosno ugotovimo, da je v mestu živela vrsta zanimivih ljudi, ki jih premalo poznamo, s katerimi se ne ponašamo dovolj in ki jih ne znamo na dovolj privlačen način predstaviti drugim, zlasti turistom. Če tem težko prodamo idejo, da je Celje del zelene destinacije - s tem nazivom se namreč kot prva država na svetu po novem kiti Slovenija - bi lahko promocijo gradili vsaj na zgodbah o znanih someščanih: Veroniki in Frideriku, Almi in Thei... Zlasti v hladnih večerih se prilezejo kakšne romantične pripovedi, kakršne je imela rada tudi Alma. A kaj, ko nas v teh dneh bolj zaposluje resnična zgodba, ki se vleče kot jara kača. Ob začetku kurilne sezone nas je ministrstvo za infrastrukturo razveselilo še z eno spremembo pravilnika o delitvi stroškov ogrevanja v večstanovanjskih hišah. Približno pred letom smo na tem mestu zapisali, da nam je ministrstvo s takrat popravljenim pravilnikom zagotavljalo, da bo preprečilo nepravično razdelitev stroškov v bokih, kjer so se eni greli na račun drugih in pri tem tako pretiravali, da so stanovanja postala vlažna in plesniva. Pa so se očitno ušteli in ugotovili, da je lukenj v pravilniku veliko in da ta ne spodbuja k varčevanju, saj nisi nikoli točno vedel, kako naj se ogrevaš, da ne boš nazadnje kaznovan s plačilom po površini ogrevane površine in ne po porabi. Nov, zadnji poskus določa spodnjo mejo ogrevanja, tudi tisti najmanj zmrzljivi ali najbolj varčni bodo morali plačati določen del stroškov v stavbi. Pa je to res rešitev, ki bo prava za vse? Ali lahko država predpiše, kako toplo naj imajo ljudje v stanovanjih? Kaj pa, če nimajo denarja, da bi plačevali visoke položnice, in so raje na hladnem? Zdi se, da takšnih ni ravno malo in da poskusi urejanja stvari po poti zapovedi in prepovedi pač ne morejo biti uspešni. Je rešitev odklop od daljinskega ogrevanja? Sistem so mesta gradila desetletja in je z ekološkega vidika zagotovo ustreznejši kot vrsta posameznih kurišč. Za njim stoji tudi cel sistem javnih gospodarskih podjetij, ki polnijo občinske proračune, zato sprememb pač ni mogoče izpeljati kar čez noč, čeprav so se ponekod tega že lotili. Kdo ve, mogoče pa nazadnje lastnikom stanovanj v večstanovanjskih hišah ne bo preostalo drugega, čeprav si ne predstavljam, kako se bodo v konglomeratu najrazličnejših interesov sploh uspeli o čemerkoli dogovoriti. Ali lahko država predpiše, kako toplo naj imajo ljudje v stanovanjih? ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA / Misel tedna »Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč, in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njim sledovi njegovih del.« (Alma M. Karlin) Zavod RS za šolstvo slavi letos šestdeset let delovanja in tudi celjska območna enota je pred kratkim v Žalcu proslavila ta jubilej. »Zavod je bil ves čas pomembna vez med pedagoško teorijo in šolsko politiko na eni strani ter šolsko prakso in izkušnjami na drugi strani. Ves čas je skrbel za vpeljevanje sprememb v vzgojno-izobra-ževalni sistem,« pravi vodja območne enote mag. Sonja Zajc in dodaja, da se tudi v tem času glavne naloge niso bistveno spremenile. Temeljna oblika dela je svetovanje, s katerim želi zavod spodbujati profesionalni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev ter vplivati na kakovost njihovega dela. Pri tem spremlja novosti v drugih državah in skuša prenašati dobre učne prakse tudi v naše šole. »Posebej me navdušuje sistem odprte šole, ki sem ga videla na Škotskem, kjer so nam pokazali celo šolo brez učilnic. Pri nas bo treba urnike približati sodobnim pristopom, uvesti več skupinskega dela, povezovanja, odprtosti,« vidi Sonja Zajc glavne smernice za prihodnost. S katero novostjo se zavod v tem času še posebej ukvarja? V mnogih državah v Evropi že poznajo formativno spremljanje učencev, pri nas pa smo ga letos začeli sistematično uvajati v vse stopnje izobraževanja. V ta namen izvajamo izobraževanja v vseh študijskih skupinah in letos smo izdali publikacijo v obliki sedmih zvezkov, kjer preprosto razlagamo, za kakšno filozofijo pouka gre. Bistvo je, da učitelj izhaja iz učenčevega predznanja, interesov in področij, na katerih je uspešen, ter na osnovi tega gradi nadaljnji proces poučevanja. Se vam zdi to izvedljivo v razredih, kjer je veliko otrok, od tega nekaj takšnih s posebnimi potrebami? Kje naj učitelj najde čas in ener- gijo za ukvarjanje z vsakim otrokom posebej? Gre za premik v glavi, za nov koncept poučevanja, ki v ospredje postavlja učenca in spremljanje njegovega napredka. Ne mislimo, da bo učitelj vsakemu učencu naredil poseben meni, ampak da bo odgovornost za učenje počasi prenašal na učenca, ga učil samovrednotenja, samo-regulacije, načrtovanja svojega učenja. Verjamem, da je to izvedljivo, saj sem avtorica teh gradiv. Skupaj s svetovalci smo novost preizkušali v 39 šolah v projektu Didaktika ocenjevanja, ki smo ga izvajali na Zavodu RS za šolstvo. Zavedamo se, da je to proces in da bo trajal morda deset let. Učitelj mora imeti za takšno poučevanje čas, spoznavati mora učen- ca in voditi z njim kakovosten pedagoški dialog. Zato spodbujamo ravnatelje, da učitelji skupaj načrtujejo vzgojno-iz-obraževalni proces in se dogovorijo, kako bodo učne cilje in vsebine nadgrajevali ter poglabljali iz razreda v razred. To pomeni veliko skupinskega dela v šoli, odpreti je treba vrata učilnic, kar formativno spremljanje tudi omogoča. Pri nas je pouk še zelo popredmeten in šolske ure so običajno dolge 45 minut, čeprav bi lah- urah je priložnost za razvijanje različnih strategij učenja. Šole bodo morale biti v organizaciji bolj prožne. Je to izvedljivo? Zdi se namreč, da so šole zelo storil-nostno naravnane, pomembne so ocene, skoraj vsi otroci so odličnjaki, nihče ne ponavlja razreda. Bolj bomo morali razmišljati o dokazih o učenju in o učenčevih dosežkih. Odličnjak bo lahko tisti, ki bo razmišljal kritično, ki bo Ku vseuiiie v SKia- z,iiai ueuadiaii, iiiieijjieiiiaii, du s fleksibilnim predmetnikom šole izvajale bolj str-nj eno. V strnjenih učnih analizirati in bo izkazoval še druge spretnosti in veščine ter znanja na višjih ravneh. Šole bi lahko nadarjene učence bolj vključile v proces učenja in poučevanja, ne da bi delali več, ampak na drugačen način. Ali sodi v ta koncept tudi nacionalno preverjanje znanja (NPZ)? Nekatere spremembe so bile predvidene ... Mag. Sonja Zajc: »Vem, da je delo učiteljev zahtevno in da je zdaj drugače. Včasih me vprašajo, kdaj sem nazadnje učila, in povem, da pred dvajsetimi leti.« Na Polzeli je učila razredni pouk, se nato zaposlila kot svetovalka na zavodu, kjer je že deseto leto predstojnica celjske območne enote Zavoda RS za šolstvo. »Na Finskem imajo osebno mapo učenca, ki ga spremlja ves čas šolanja. Nimajo ocen. Bolj gledajo učne dosežke otrok. Če je dober na nekem področju, lahko na ta način nadomesti šibka področja in je tako bolj zadovoljen. Srečni možgani se bolje učijo.« Proti jugu še dolgo po starem V Celju in Žalcu »trasiranju« nove dvopasovnice proti Novemu mestu ne nasprotujejo - Celjani bi najprej zgradili celjsko obvoznico Predstavniki ministrstev za infrastrukturo ter okolje in prostor te dni na Celjskem predstavljajo izbrane variante trase hitre ceste proti Novemu mestu. Stroka je kot najprimernejšo ocenila varianto, imenovano OPN-VR. Gre za novogradnjo, ki je najkrajša, a hkrati tudi najdražja. Predlagana trasa je zasnovana kot dvopasovna cesta z možnostjo kasnejše razširitve in je v delu celjske regije umeščena po dolini Savinje do priključka Tremerje, po pokritem vkopu in predoru mimo Laškega in Rimskih Toplic do priključka Zidani Most. Ob tej možnosti, ki je po mnenju stroke najbolj optimalna, so predstavniki ministrstev predstavili še dve drugi možnosti. »Prva se nanaša na obnovo obstoječih cest, druga pa je kombinacija novogradenj in obnov,« je pojasnil vodja sektorja za investicije na direkciji za infrastrukturo Tomaž Willenpart. Glede na ekonomske zmožnosti države bodo pripravljavci projekta v zadnji fazi umeščanja v prostor vladi predlagali, da državni prostorski načrt sprejme po delih. Tudi projekt je, kot še pojasnjuje Willenpart, zasnovan tako, da se etapno zgradi tisto, kar se potrebuje, saj promet na posameznih odsekih zelo niha. Cena trenutno izbrane trase OPNVR je približno 900 milijonov evrov. S tem denarjem naj bi zgradili 57 kilometrov nove dvopasovne ceste. Kot so pojasnili pripravljavci in projektanti, je na tej trasi možno kadarkoli zgraditi še dodatna pasova, s čemer bi se gotovo povečala prometna varnost. Kakšen bi bil strošek širitve, na ministrstvih še ne vedo. Je pa smiselnost gradnje štiripa-sovnice vprašljiva, saj je prometa na tem delu manj. Najcenejša je sicer možnost obnove obstoječih cest. Ta bi po zdajšnjih ocenah znašala 679 milijonov evrov, obenem pa je to najdaljša povezava, dolga približno 110 kilome- AKTUALNO 3 e učijo Ta preverjanja bodo verjetno ostala, pri čemer na ministrstvu pripravljajo izhodišča, za katera je tudi zavod pripravil nekaj predlogov. Rezultate NPZ lahko šole koristno uporabijo za spremljanje dosežkov in uravnavanje vzgoj-no-izobraževalnega procesa v šoli in načrtovanje drugih aktivnosti, ki pripomorejo k izboljšanju. Letos so se vsi otroci v drugem razredu začeli učiti prvi tuji jezik, v prvem je to neobvezni izbirni predmet. Je takšno zgodnje učenje res nujno, ko še slovenščine ne znajo dobro? Moramo v korak s časom in z drugimi državami. Model, ki ga je uvedla Evropska unija, da se otrok uči materni jezik in dva tuja, je norma, ki bi jo moral naš mladostnik obvladati. Raziskave kažejo, da zgodnje poučevanje tujega jezika dobro vpliva na mnoge mentalne sposobnosti. Učni načrt je pri tem predmetu zelo odprt, učitelj povzema vsebine iz drugih predmetov, ves čas govori v angleščini, otrok posluša jezik in se že sporazumeva v preprostih oblikah. Otroci in starši so za učenje zelo motivirani. Na splošno velja, da otroci ne hodijo posebej radi v šolo in da tudi starši o njej nimajo dobrega mnenja. Zakaj? Vsi otroci si želijo v šolo in šola mora biti prostor, kamor radi hodijo. Starši naj šoli zaupajo, šole pa naj opravljajo svoje poslanstvo v miru s svojimi strokovnimi kompe-tencami. Poleg otrokove interpretacije je dobro slišati še učiteljevo in verjamem, da je skupaj mogoče najti rešitve. Verjetno vam kdaj očitajo, da je v teoriji vse enostavno in da nimate dovolj stika s prakso. Priložnosti za sodelovanje s šolami je precej, res pa si ga želimo še več. Do šol pridemo, če se vključijo v naše projekte ali nas povabijo. Pri uvajanju devetletke je bilo tega več, prihajali smo k pouku, zdaj prihajamo le, če je tako načrtovano v projektu ali če gre za takšno sodelovanje s šolo. V devetletki so se stvari spremenile glede na njeno zasnovo. Nekateri menijo, da na slabše, in se morda zato starši pogosto odločajo, da otroka še ne bi všolali. Kaj ugotavljate? Zastavili smo si nalogo, da bomo naredili raziskavo, zakaj je teh otrok vedno več. Starši navajajo, da otroci še niso zreli za šolo. Pojem zrelosti težko opredelimo, na splošno ugotavljamo, da imajo večji primanjkljaj na čustvenem področju. Učni načrt v prvem razredu upošteva različne sposobnosti otrok in je z njimi treba delati diferencirano. Predvsem pa izpostavljamo, da bi se morali povezati vrtci in šole, morda oblikovati strokovne aktive vzgojiteljic in učiteljev, ki bi si izmenjali metode dela, dejavnosti, ki so se izkazale kot uspešne. Je bilo všolanje šestle-tnikov po vašem strokovno zgrešeno, kot nekateri očitajo? Morda potrebujemo raziskavo, kaj je prinesla devetlet-ka. Po starosti všolanja nismo nekaj posebnega. Zasnova je bila dobra, spomnim se kotičkov v razredu, otroci so imeli priložnosti, da so lahko počivali na ležalnikih. Zdaj je tega manj. Ustvarjalnost učiteljev omejujejo tudi delovni zvezki in učbeniki. V šolah je vedno več otrok s posebnimi potrebami. Vaš zavod izdaja odločbe o usmerjanju teh otrok. Ste ugotavljali, zakaj jih je tako veliko? Število teh učencev raste in smo nekoliko nad evropskim povprečjem. Težko bi rekla, kaj na to vpliva, saj nimamo raziskav o tem. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA trov. Vmesna možnost povezave delno z novogradnjami in delno z obnovami bi bila dolga približno 103 kilometre, zanjo pa bi morali odšteti 828 milijonov evrov. V Celju bi cesto zgradili že včeraj V Celju si to cesto želijo in na izbrane možnosti nimajo posebnih pripomb. Nenazadnje je ta cesta v občinskem prostorskem načrtu predvidena že leta. Je pa res, da si bolj kot navezavo z Novim mestom želijo obvoznico, ki bi center mesta razbremenila tovornega prometa. Glede na predlog snovalcev naj bi najprej zgradili povezavo med Celjem in Laškim in v drugem koraku bodisi vzhodno bodisi zahodno obvozno cesto z navezavo na obstoječo avtocesto A1 Ljubljana-Ma-ribor. Večjih pomislekov nimajo niti v Žalcu, kjer opozarjajo, da bi bile v primeru gradnje priključka v Šentru-pertu - tega predvideva ena od preučevanih možnosti, ki za zdaj sicer ni v ožjem izboru - ob nesrečah in zaporah avtoceste lokalne ceste še bolj obremenjene. Precej več nejevolje je zaradi predlagane izbire v Laškem, kjer civilna iniciativa na čelu s predsednikom Francem Vindišarjem predlogu ostro nasprotuje. Med drugim iniciativa opozarja, da bi gradnja pomenila zaton tamkajšnjega turizma. O tem, kakšne rešitve in predloge sta predstavili obe strani - ministrstvi in civilna iniciativa - bomo poročali prihodnjič. LEA KOMERICKI Vsako leto, celo po večkrat, celjsko zavetišče za brezdomce obiščejo člani KUD Ofirovci in koledniki Laško. Tudi v ponedeljek so prišli in se poveselili s stanovalci ter z zaposlenimi. Zgodba, ki lahko v trenutku postane tvoja Majda Pevec: »Tudi jaz sem nekoč imela vse ...« Majda Pevec: »Spoznala sem tudi ljudi, ki niso hvaležni za to, kar jim je bilo dano. Sama imam danes še vedno tiste prijatelje, ki sem jih imela pred nesrečo. In mi včasih kdo reče, kako lahko zdržim v zavetišču za brezdomce. In odgovorim, da smo tu vsi pod eno streho. In hvala bogu, da jo sploh imamo.« Natančno pred letom je šestdesetletna Majda Pevec ostala brez vsega. Požar ji je popolnoma uničil stanovanje, v katerem je živela. Od takrat je v zavetišču za brezdomce v Celju. Hvaležna je, da so tam zanjo vrata odprta in da ji bodo nudili varno zavetje, dokler ne bo spet zaživela na svojem. »Eden mojih največjih ciljev danes je ravno to - da bi bila spet v svojem stanovanju. Vem, da mi bo uspelo,« je dejala. Ko smo se lani pogovarjali z njo, je imela ves čas solze v očeh, danes je drugačna. Polna energije, pozitivizma ne glede na okoliščine, ki so ji življenje drastično spremenile v pičlih petih minutah. In ko nesreča udari, udari vedno dvakrat, pravijo nekateri. Pevčeva se namreč že deset let bori z rakom, a se bolezni ni dala, čeprav je bolezen pred leti napredovala celo v četrti stadij. »Toda najhuje sem premagala s pozitivnim pogledom na svet,« razmišlja tudi danes. »Rada imam ljudi, živo besedo, naravo, sprehode in to je tisto, kar me drži pokonci,« še razloži. Drugi dom In v času, odkar biva v zavetišču za brezdomne osebe, se je njen pogled na svet še dodatno spremenil. »V tem času, odkar bivam tukaj,« začne pripovedovati, nato za trenutek umolkne, » ... sem spoznala zgodbe pravih brezdomcev. Njihove izkušnje, njihove težke zgodbe. Veste, tudi jaz sem nekoč imela vse. Delo, bila sem obrtnica, delala sem z veliko ljudmi, potem se je življenje naenkrat spremenilo. In brezdomstvo je naenkrat postalo moja zgodba,« razloži s tresočim glasom. S tem poudari slogan letošnjega svetovnega dneva brez-domstva, ki je bil 10. oktobra, ko smo Majdo in njene sostanovalce obiskali v celjskem zavetišču za brezdomne osebe. Tisti dan so vrata zavetišča odprli za obiskovalce, jim delili priponke s sloganom Lahko se zgodi tudi tebi, jim razkazali svoje izdelke, ki so jih izdelali sami, in jih povabili v svoj »drugi dom«. V zavetišču je trenutno štiriindvajset stanovalcev, večina je tam nastanjenih že nekaj časa. Vedno več ljudi brez doma Podatki kažejo, da naj bi število brezdomcev v Sloveniji že preseglo število štiri tisoč, uradna številka naj bi bila sicer dva tisoč, a v njo pogosto niso všteti tisti, ki jih deloži-rajo ali ostanejo brez doma zaradi nezmožnosti plačevanja najemnine. Najpogostejši razlogi, da nekdo ostane brez doma, so nasilje v družinah, ločitve, alkoholizem ali kot v primeru Majde Pevec nesreče. Je pa v zadnjem času med brezdomci vedno več mladih in ljudi, ki imajo težave z zdravjem. In če je še pred leti veljalo, da je med brezdomnimi osebami največ moških ali oseb z nizko izobrazbo ali brez nje, se počasi spreminja tudi to. Brez doma zaradi različnih okoliščin ostajajo tudi ljudje, ki so sicer zaposleni in visoko izobraženi. To opažajo tudi v zavetiščih, kjer nudijo nastanitev brezdomcem, in na centrih za socialno delo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Zavetišče za brezdomce ni zavetišče. Je dom. Prostor za bivanje, druženje in ustvarjanje. In mnogi stanovalci imajo umetniško žilico. To so obiskovalci, ki so si v ponedeljek prostore ogledali, tudi opazili. 4 GOSPODARSTVO Savinjsko-zasavska gazela 2016 je Plastika Skaza Razglasitev slovenske gazele leta bo 19. oktobra V Šolskem centru Celje so minuli četrtek podelili priznanja najuspešnejšim podjetjem v Savinjsko--zasavski regiji. Regijsko priznanje je že tretje leto zapored prejelo velenjsko podjetje Plastika Skaza, ki je bilo leta 2014 tudi že na slovenskem podjetniškem vrhu. Med nominiranci in regijskimi nagrajenci sta bili tudi podjetji Mega M in Petre. Plastika Skaza je tako postala peti finalist za letošnjo slovensko gazelo. Podjetje je že skoraj štirideset let razvojni partner multinacionalk z različnih področij, kot so bela tehnika, pohištvena in elektroindustrija ter avtomobilska industrija. Prav delež prihodkov iz avtomobilske industrije, ki trenutno znaša desetino, naj bi v podjetju kmalu povečali. Prihodke, 95 odstotkov jih ustvarijo na mednarodnih trgih, so od leta 2010 do 2015 povečali za 2,6-krat, in sicer z 12 na 31,5 milijona evrov. V petih letih so tako ustvarili 62 novih delovnih mest in dodano vrednost na zaposlenega povečali za tretjino. Podjetje je lani ustvarilo približno 31 milijonov evrov prihodkov, letos naj bi prodalo že za 36,4 milijona evrov izdelkov. Med srednjeročnimi cilji podjetja je, da bi do leta 2020 ustvarilo sto milijonov evrov prihodkov. Ob prejemu nagrade je izvršna direktorica Ana Laura Rednak povedala, da so v podjetju najpomembnejši ljudje. »Zaposlene vidimo kot most med podjetjem in kupci. Zavedamo se, da je kupec kralj in da ga lahko obdržimo le, če ga bomo upoštevali in ga spremenili v svojega poslovnega partnerja.« Kot je še poudarila Rednakova, še vedno sodelujejo s prvim poslovnim partnerjem in doslej niso izgubili nobenega kupca. Med prednostmi podjetja Rednakova vidi tudi glede spola uravnoteženo vodstvo - leta 2013 so za to prejeli tudi priznanje menedžer-kam prijazno podjetje. Med nominiranimi za sa-vinjsko-zasavske gazele sta bili tudi podjetji Mega M, specializirano za celovite rešitve na področju telekomunikacij in informatike, in Petre, ki se že približno četrt stoletja ukvarja z izposojo in s prodajo prireditvenih šotorov ter opreme in skladiščnih hal. Nominirance »zaslišal« Noe Srečno pot na izbor zlate gazele v Ljubljani, ki bo 19. oktobra v Cankarjevem domu, je zmagovalni gazeli med drugim zaželel tudi robot Noe. Ta se je na prireditvi v telovadnici Šolskega centra Celje o robotizaciji in digitalizaciji pogovarjal z Matijo Laznikom, dijakom četrtega letnika programa tehnik mehatronike. Laznik, ki je v pogovoru z direktorji Marija Petre, direktorica podjetja Petre, Laura Rednak, izvršna direktorica podjetja Plastika Skaza, in mag. Matej Meža iz podjetja Mega M Regijske gazele, ki so se po indeksu rasti prodaje med letoma 2010 in 2015 uvrstile na seznam stotih najhitreje rastočih podjetij, so v teh petih letih ustvarile 1.329 novih delovnih mest, prodajo povečale za 211 odstotkov in dodano vrednost za 175 odstotkov. Največ gazel s seznama najhitreje rastočih podjetij ima sedež v Celju (23), sledijo Litija z osmimi, Šentjur in Žalec s po sedmimi ter Trbovlje in Slovenske Konjice s po petimi. Druge gazele so raztresene po vsej savinjsko-zasavski regiji. podjetij preveril tudi možnosti in pogoje za zaposlovanje mladih, je med drugim član ekipe, ki je letos postala državna prvakinja v tekmovanju RoboBum v organizaciji Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Zaposlovanje je bilo rdeča nit tokratnega izbora, na katerem sta gazelam in tudi Šolskemu centru Celje dala priznanje tako celjski župan Bojan Šrot kot tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. »Gazele pomembno vplivajo na lokalno in širše okolje, saj s svojim pozitivnim zgledom dajejo navdih in vlivajo ljudem pogum in samozavest,« je dejal Šrot. Počivalšek pa je prepričan, da je most, ki ga letos gradi izbor s povezovanjem šolskih centrov in gazel, nujen tudi zato, da se mladi na lastne oči prepričajo, da lahko s trdim delom in z vztrajnostjo dolgoročno uspejo. Enako menijo tudi direktorji nominiranih podjetij. »Najtežje dobimo monterje, saj delajo v zahtevnih razmerah, tudi pri zelo nizkih temperaturah. In ker niso razvajeni, najdemo najboljše monterje prav med fanti, ki pridejo s podeželja, saj so navajeni delati. Želimo pa si tudi strojnike z visokošolsko izobrazbo,« je povedala Marija Petre, ki bo z možem prihodnje leto podjetje predala v upravljanje drugi generaciji. »Pri nas so dobrodošli diplomanti višjih strokovnih šol, ki jih z mentorjem iz podjetja in iz šole usposobimo za delo pri nas,« je povedal Matej Meža, medtem ko je Rednakova pojasnila, da so pri njih vrata na široko odprta vsem, ki so ambiciozni. LEA KOMERICKI Foto: GrupA Rešili prostorsko stisko Sintal Celje v novi poslovni stavbi - Naložba, vredna približno dva milijona evrov »Zaradi novih prostorov v Gajih bomo organizacijsko pridobili, svoje storitve izvajali še bolj učinkovito, imeli boljše pogoje za delo, predvsem pa bomo rešili prostorsko stisko,« je ob odprtju nove poslovne stavbe povedal Damijan Veber, direktor Sintala Celje. Vrednost investicije je dva milijona evrov, celotna stavba obsega 1.500 kvadratnih metrov, gradnja je trajala dve leti. Veber je povedal, da se jim sprva z gradnjo ni mudilo, v zadnjem obdobju pa so jo pospešili zaradi hitre rasti podjetja in prostorske stiske. Za celoten inženiring so po- skrbeli sami z namenom, da racionalizirajo stroške, izvajalcev del pa je bilo po njegovih besedah več. Dve desetletji del koncerna Podjetje, ki je največje in najstarejše na področju storitev varovanja v celjski regiji, deluje od leta 1980, do leta 1996 je delovalo kot Varnost Celje, zadnjih dvajset let pa je del koncerna Sintal. Družba samo v Celju z okolico varuje približno 2.200 poslovnih stavb, trgovin, javnih ustanov in tudi zasebnih domov. V celjski enoti podjetja je zaposlenih ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN 226 ljudi, skupno ima koncern 1.940 zaposlenih. Zaradi novih prostorov v Celju v podjetju ne bodo na novo zaposlovali. Gradnja novih prostorov Sintala Celje je bila v zadnjem obdobju med večjimi investicijami koncerna Sintal, pravi Veber: »Med temi so še naložbe v varno-stnonadzorne centre, širitev storitev v sorodne dejavnosti, nadgradnja lastnega radijskega omrežja in druge. Načrtujemo tudi investicije v poslovne prostore na še več območjih Slovenije,« je še povedal Damijan Veber. Lani je sicer koncern Sintal ustvaril 53,2 milijona prihodkov. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Terme Dobrna ob polletju z odliko Družba Terme Dobrna je v prvi polovici leta ustvarila 4,1 milijona evrov prihodkov, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in osem odstotkov nad polletnim načrtom. Polletni dobiček znaša 90.692 evrov, medtem ko je v prvi polovici leta 2015 dosegel vsega 625 evrov. V prvi polovici leta je družba za naložbe namenila skoraj 290 tisoč evrov, od tega največ za prenovo namestitvenih zmogljivosti v hotelu Vita. V prvih šestih mesecih Terme Dobrna beležijo 18-odstotno rast nočitev in dosegajo 76-odstotno povprečno zasedenost zmogljivosti. V družbi navajajo, da v prvem polletju dosegajo najvišjo medletno rast nočitev med zdravilišči, ki so vključena v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. Pomemben doprinos k uspešnemu polletju je prinesel razvoj medicinske dejavnosti, kjer skupaj z raziskovalnim inštitutom pripravljajo strateške smernice za nadaljnji razvoj medicinske dejavnosti v družbi, veliko si obetajo tudi od razvoja raziskovalne dejavnosti na področju rehabilitacijske medicine. Kljub Iii tri rasti prihodkov, kot še poudarjajo v družbi, ohranjajo stroškovno učinkovitost. LK Nova poslovna stavba Sintala Celje v Gajih avtoRoma Zanesljivost v vožnji Zaposlimo poslovodjo in prodajalca za prodajo rezervnih avtomobilskih delov. Lokacija opravljanja dela je v Celju. Za vse informacije pokličite 041 549 766 ali na povprasevanje@avtoroma.si • www.avtoroma.si GOSPODARSTVO 5 Spirit bo iz Slovenije poletel v svet Podjetje Trixy aviation je v Slovenskih Konjicah predstavilo nov model žirokopterja Žirokopterje - gre za hi-bride med ultralahkimi motornimi letali in helikopterji - so v Slovenskih Konjicah začeli izdelovali leta 2010. Model Spirit predstavlja veliko novost in je plod slovenske inovativnosti ter znanja. Glede na odzive iz sveta letalstva bo model še posebej zanimiv za letalske šole. Lastnik podjetja je avstrijski poslovnež egipčanskih korenin. Za svoje slovensko podjetje ima velike načrte. »Leta 2010 smo tu izdelali prvi prototip lastnega žirokopterja, danes pa smo mednarodno uveljavljeno podjetje, ki ga v letalski industriji odlikujejo kakovost, odlično oblikovanje in zanesljivost. Certifikat za prvi žirokopter smo pridobili v manj kot letu, kar je v svetovnih merilih rekordno hitro. Ampak vse to mi ne bi uspelo brez izvrstne ekipe sodelavcev,« je poudaril direktor Rainer Farrag. Slovenijo je odkril po naključju. Pred leti je poslovno sodeloval z znancem sloven-sko-avstrijskih korenin. Ta mu je v Sloveniji priskrbel proizvajalca tehničnih izdelkov, ki jih je Farrag potreboval v svojem podjetju. »Kakovost je bila zelo dobra, cena sprejemljiva in tako sem naročila le še stopnjeval. Nekoč me je kolega vprašal, če me zanima, od kod pridejo vsi ti izdelki. Rekel sem, zakaj pa ne. Vse ostalo se je zgodilo samo od sebe,« se nasmeje sogovornik. Ob prvem obisku je ugotovil, da gre za lepo, čisto in varno deželo, kjer bi lahko delal in živel. Zadnjih pet let je večino časa preživel v Sloveniji, Pri modelu Spirit gre za povsem nov zrakoplov, plod slovenskega znanja, ki so ga razvijali več mesecev. Njegova posebnost je, da sta sedeža vzporedno in ne drug za drugim. Po mnenju poznavalcev bo novost še posebej dobro sprejeta v letalskih šolah. Za tako mešanico ultralahkega letala in helikopterja je treba odšteti približno štirideset tisoč evrov. za stalno se je na Zbelovem naselil v zadnjem letu. Iskani inženerji in tehniki Kot pravi Farrag, Slovenija ni kapitalska destinacija, kjer bi se ustavil zaradi cenene delovne sile. »Resnica je, da najdem cenejše delavce celo v Berlinu v Nemčiji. A tu je veliko prednosti, ki to odtehtajo. Slovenci imajo drugačno miselnost, zelo si prizadevajo doseči svoje cilje in se dokazati. Stopnja izobrazbe v državi je zelo visoka, ljudje so prijazni. To je samo nekaj razlogov, da sem ostal tu. Če bi iskal poceni delavce, bi šel kamorkoli drugam.« Trenutno Trixy Avitation zaposluje 25 ljudi. V prihodnjem letu bo število zaposlenih po predvidevanjih podvojilo in to je šele začetek. »Potrebovali bomo inženirje, strokovnjake tehničnih ved in tudi administratorje ter strokovnjake za marketing in prodajo, pravne svetovalce, prevajalce ...« Širitev podjetja je odvisna predvsem od gradnje utrjene letališke steze na konjiškem letališču. Kot pravi Farrag, jim travnato vzletišče skoraj polovico leta ne dopu- šča testiranja v naravi. »Nova steza je za podjetje bistvenega pomena, posledično pa tudi za lokalno skupnost in širše. Če bomo hitreje rasli, bomo lahko tudi več zaposlovali.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Konjiški župan Miran Gorinšek, državna sekretarka Eva Štravs Podlogar, minister Peter Gašperšič in lastnik Rainer Farrag so prerezali trak pred novimi prostori na konjiškem letališču. Župan Miran Gorinšek o novi letališki stezi »Zadeva ni več odvisna od birokracije, ampak bolj od denarja. Občinski prostorski načrt bomo v drugem branju obravnavali ta mesec. Potem bo nekaj časa vzela še izdelava podrobnega prostorskega načrta. A zdaj dileme - ali letališče da ali ne - ni več. Zemljišče je trenutno v zasebni lasti in podrobnosti v zvezi s tem bo treba še doreči. Tehnično je zadevo možno izvesti do pomladi prihodnje leto. Realno lahko pričakujemo kakšen zamik, a upam, da bo projekt vseeno končan še v letu 2017.« »V to podjetje sem vložil milijone, da je postalo to, kar je danes. In Slovenije nisem izbral zato, ker je lepa, čista ali ker je tu prijetna klima. Vložil sem jih zaradi ljudi. Mislim, da so Slovenci drugi najbolj sposobni ljudje na svetu. Takoj za Japonci,« napol v šali pove Farrag. Inovator, inženir in lastnik podjetja Rainer Farrag »Živel sem po vsem svetu. Rodil sem se v Egiptu, imam avstrijsko državljanstvo, petnajst let sem živel v ZDA, tri leta v Veliki Britaniji, Aziji in še kje. Za sedež svojega podjetja in svoj dom sem izbral Slovenijo. Tu bi rad uresničil svoje sanje in ustvaril transportni sistem prihodnosti. Tu imam fanstastično ekipo, s katero mi bo to uspelo. Spirit bo iz Slovenskih Konjic in iz Slovenije poletel v svet.« HIŠNI SEJEM & 3. SEKAŠKO TEKMOVANJE Sobota, 15. 10. 2016 _ Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič o poslovnem gostoljubju Od 9. do 17. ure Latkova vas, Prebold Zabavali vas bodo IGOR in ZLATI ZVOKI. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. »Na našem ministrstvu si prizadevamo, da bi bila letalska industrija uspešna in bi se lahko razvijala. V ta namen smo podpisali več sporazumov z državami izven Evropske unije, nazadnje spomladi s Kitajsko. Ta sporazum že daje praktične rezultate in upam, da bo dal zagon tudi podjetju Trixy Aviation.« Kaj bo vlada naredila proti birokratskim oviram? Sprejemanje novega prostorskega načrta, ki v občini Slovenske Konjice omogoča gradnjo letališke steze, je trajalo deset let. Gospodarstveniki bijejo plat zvona - to je odločno preveč. »Kot smo slišali ob primeru Trixy Aviations, imamo v Sloveniji veliko adutov, ki privlačijo tuje investitorje. Vsekakor pa bomo morali še izboljšati administrativno okolje zlasti pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo proizvodnih objektov. Prav zdaj je v pripravi nova prostorska zakonodaja. Verjamem, da se bomo na novih podlagah sposobni hitreje odzivati na potrebe gospodarstva in tujih vlagateljev, od katerih so odvisna tudi nova delovna mesta.« V ČASU SEJMA V PRODAJALNI UNIFOREST RAZVESELJUJEMO S POPUSTI. T: +386 3 777 14 23 | E: prodajalna@uniforest.si | www.uniforest.si 6 IZ NAŠIH KRAJEV Težko pričakovana naprava MOZIRJE, NAZARJE, REČICA OB SAVINJI - V Zgornji Savinjski dolini gradijo tri osrednje občine novo čistilno napravo za odpadne vode za šest tisoč prebivalcev. V bistvu gre za njeno temeljito rekonstrukcijo. Obstoječa, v mozirskih Lokah, namreč služi le za tri tisoč populacijskih enot in je stara že tri desetletja. »Dotrajana je, po tehnološki plati zastarela in v zadnjem času zelo slabo deluje,« je pojasnil potrebo po novi čistilni napravi Marko Eberlinc iz Komunale Mozirje, ki opravlja upravljavski nadzor. Eberlinc ima na skrbi ravnanje z odpadki, kanalizacijo in čiščenje. Izkoristek naprave je v zadnjem obdobju manj kot polovičen. Za rekonstrukcijo so bili v preteklih letih pridobljeni projekti in gradbeno dovoljenje, občine pa so čakale na možnost pridobitve evropskih sredstev za sofinanciranje. Te možnosti ni bilo. Na gradbišču v mozirskih Lokah je živahno. Stari bio-diski so odstranjeni in bazeni toliko povišani, da so zaščiteni pred stoletnimi poplavnimi vodami. Prav tako je poskrbljeno za saniranje starih betonov. Trenutno gradi izvajalec objekt primarne obdelave, in sicer za mehansko čiščenje odpadne vode. »Ta objekt je zasnovan tako, da bo v največji mogoči meri odstranil vse mehanske delce. V njem bodo grobe in fine grablje, kompaktna naprava pa bo ločevala olja, maščobe in peske,« pojasnjuje Eberlinc. Ti bodo nato zbrani v zabojnike in odpeljani na drugo lokacijo. Vsa gradbena dela naj bi bila končana konec novembra, nato bo še postavljena tehnološka oprema. Po časovnem načrtu naj bi se začelo poskusno obratovanje nove čistilne naprave v Lokah takoj po novem letu. Gre za osemsto tisoč evrov vredno naložbo. Občine si bodo razdelile plačilo glede na število populacijskih enot. BRANE JERANKO Kdaj nadvoz za Kompole? ŠTORE - Občani že dolga leta opozarjajo na potrebo po gradnji nadvoza v Opoki, in sicer proti Kompolam. Obstoječa cesta, ki se odcepi od glavne ceste med Celjem in Šentjurjem, je namreč narejena čez leseni most čez Voglajno in železniško progo. Na potrebo po nadvozu so opozorili tudi na zadnji seji občinskega sveta, kjer so enega od svetnikov zanimali načrti. Občani menijo, da bi moral biti po dokončanju nadvoza na Lipo, ki je bil odprt pred osmimi leti, zdaj na vrsti še za Kompole. »Glede na to, da je priprava občinskega prostorskega načrta v zaključni fazi, so strokovne podlage za nadvoz v bistvu pripravljene,« je odgovoril župan Miran Jurkošek. Začetek nadvoza je predviden nasproti odcepa ceste za Ogorevc, približno dvesto metrov od obstoječega križišča za Kompole. Za gradnjo je potrebno še marsikaj, ne le denar. Tako je med drugim treba pripraviti projektno dokumentacijo. V severnem delu je zemljišče že v občinski lasti, v južnem ga mora pridobiti. »Upam, da na nadvoz ne bo treba čakati od šestdeset do sedemdeset let, kot smo morali na nadvoz za Lipo,« je komentiral župan. BJ Košarica z dobrotami spodnje paške doline ŠMARTNO OB PAKI - Prvo soboto v oktobru je bila že tradicionalna prireditev Bučni pozdrav jeseni. Tudi letošnja prireditev v Martinovi vasi je imela zelo pester program. Osnovne teme so bile namenjene trem rastlinam - ajdi, bučam in fižolu. Obiskovalci so lahko poskusili že skoraj pozabljene jedi iz teh rastlin. Različni udeleženci so pokazali različna jesenska opravila. Letos so na prireditvi predstavili še dve novosti. Ker si turistično društvo želi združiti lokalne ponudnike hrane in pijače, je letos organiziralo natečaj za izbor izdelkov za košarico dobrot spodnje paške doline. Vanjo so s pomočjo posebne komisije nadevali različne tradicionalne dobrote, ki so značilne za to dolino. To so pirini keksi, medenjaki, bučni nektar, bučna, jurkina marmelada in hmeljev liker, zeliščna blazinica, zeliščna sol, med in vino. Vsi izdelki so z lokalnih kmetij. Predsednica Turističnega društva Šmartno ob Paki Boža Polak je še dodala, da bodo košarico po potrebi dopolnjevali in da bo postala protokolarno darilo občine. Na prireditvi so tudi razglasili rezultate natečaja najbolj funkcionalno zasajenega in urejenega balkona. Tokrat so namesto rož izbirali najboljše kombinacije zelenjave in sadja, ki ju je mogoče vzgojiti na balkonih. Največ točk je dobila zasaditev Nine Berložnik. BGO Svet zavoda ZD je pred začetkom seje mestni svet pozval, naj v tem letu ne odloča o prenosu dobička v mestni proračun. Dobiček iz proračuna nazaj v zdravstvo Svetniki živahno o razporejanju »viška denarja« ZD Celje CELJE - Malo manj kot 170 tisoč evrov, ki jih je Zdravstveni dom Celje (ZD) lani ustvaril s tržno dejavnostjo, bo romalo v občinski proračun. Kljub nasprotovanju sveta ZD in dela svetnikov. Svet Mestne občine Celje je takšen sklep na prvi popočitniški seji izglasoval s sedemnajstimi glasovi za in z desetimi proti. Kot je v obrazložitvi povedala Polona Ocvirk, vodja oddelka za družbene dejavnosti v MOC, s tem predlogom v občini ne posegajo v način, obseg in pogoje dela zaposlenih in tudi ne v kakovost storitev za bolnike ZD: »Ta presežek se bo vrnil nazaj v zdravstvo, saj je namenjen za odkup stanovanj v Gregorčičevi ulici 6. To je eden od pogojev za občinsko investicijo v nove poslovne prostore ZD.« Ob tem je še poudarila, da gre pri dobičku predvsem za sredstva, ki jih je ZD ustvaril z oddajo prostorov v najem, ti pa so občinska last. V prihodnje sicer namerava občina po besedah Ocvirkove zaradi transparentnosti sama oddajati te prostore. Župan: o investicijah odloča lastnik Med tistimi, ki so nasprotovali prenosu dobička, je bila po pričakovanju svetniška skupina SMC. V njenem imenu je Dejan Žohar ponovno nasprotoval investiciji v Gregorčičevi ulici 6. Označil jo je za negospodarno in trikrat dražjo od investicije v prizidek k ZD, kar so sicer tam načrtovali. Še enkrat se je zavzel, da bi mestni svet odločanje o investiciji prepustil ZD. Temu je nasprotoval župan Bojan Šrot, ki je prepričan, da mora o in- vesticijah odločati ustanovitelj oziroma lastnik, kar je tudi normalna poslovna praksa. Marjan Ferjanc, svetnik SDS in direktor celjske bolnišnice, je opozoril, da ima ta predlog lahko napačno sporočilo, češ da je v zdravstvu velik presežek denarja. In to ravno v času, ko naslavljajo na vlado prošnjo za dodelitev sto milijonov evrov za normalno delovanje slovenskega zdravstva. S precej manj živahno razpravo so svetniki sprejeli tudi občinska podrobna prostorska načrta za Dečkovo naselje in Dolgo polje 3, kjer so med drugim predvideni gradnja stanovanj, podaljšek vezne ceste in ureditev parkirnih ter parkovnih površin. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (SHERPA) Glede krožišča bliže kompromisu CELJE - Po sestanku med predstavniki Mestne občine Celje (MOC), podjetja Jagros in vodstva MČ Dečkovo naselje glede sporne gradnje krožišča na območju načrtovanega trgovskega centra Jager, je očitno manj nejasnosti in vzpostavljen konstruktivni dialog pri reševanju te problematike. Primož Posinek, predsednik omenjene MČ, je poudaril, da je bila pri vseh sodelujočih izražena pripravljenost za iskanje najboljše rešitve pri umestitvi krožišča na Dečkovi cesti tako, da bo sprejemljiva za vse vpletene. Vodstvo MČ je na sestanku tudi predstavilo nova predloga, in sicer zamik osi predvidenega krožišča v smer proti bencinskemu servisu, s čimer bo zmanjšan gradbeni poseg v šolski prostor, ter postavitev ograje med načrtovanim krožiščem in obstoječim prehodom za pešce vzhodno od šole. Iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo pri MOC so nam sporočili, da umestitev trgovskega centra z vidika prostorskega načrtovanja ni sporna. Na občini tudi ne pričakujejo povečanja tovornega prometa, saj je že zdaj na tem območju več poslovnih dejavnosti, ki so vezane na to vrsto prometa. Dodajajo še, da bo med Dečkovo cesto in Ipavčevo ulico urejeno takšno krožišče, ki bo umirilo hitrost vozil na Dečkovi cesti, hkrati pa povečalo pretočnost prometa. Predstavnik investitorja, podjetja Jagros, je na sestanku povedal, da želijo, da bo trgovsko središče nova kakovostna pridobitev, nikakor pa ne želijo biti razlog za nezadovoljstvo okoliških prebivalcev. Na sestanku so se še dogovorili, da bosta investitor in projektant predstavila idejno zasnovo novega krožišča. RG IZ NAŠIH KRAJEV 7 Za intervencije dvesto tisoč evrov Svetniki o odpravljanju posledic avgustovskega neurja Poškodovana cesta v Širje, za katero v občini Laško upajo, da bo prevozna do začetka zime. LAŠKO - Občinski svet je na prvi popočitniški seji obravnaval poročilo o posledicah neurja, ki je prizadelo občino ob koncu avgusta, in izglasoval sklep, da za stroške intervencijskih del nameni dvesto tisoč evrov. Ocenjena škoda je sicer znašala približno 1,5 milijona evrov, vendar občina računa tudi na pomoč države. Večerno avgustovsko neurje z močnim deževjem in s točo je najbolj prizadelo območje Rimskih Toplic, Sedraža, Zidanega Mosta in Rečice. Poplavljeni vodotoki, naplavine in sproženi plazovi so povzročili največ škode na stanovanjskih stavbah in komunalni ter cestni infrastrukturi. Poškodovanih štirideset občinskih cest Zaradi posledic neurja sta bili neprevozni regionalni cesti Zidani Most-Hrastnik in Rimske Toplice-Hrastnik, poleg tega je bilo poškodovanih štirideset občinskih cest v skupni dolžini približno trideset kilometrov. Še vedno je neprevozna cesta v Marija Širje. Šest plazov ogroža ceste in stanovanjske stavbe v Sedra-žu, Rečici in Zidanem Mostu, velika škoda je nastala tudi na vodovodu in zajetju Jepiho-vec, kjer je odneslo malo več kot dvesto metrov cevovoda, je svetnikom poročilo občinske komisije, ki je ocenjevala posledice neurja, predstavil Andrej Kaluža, vodja občinskega urada za gospodarsko javno službo, okolje in prostor. Svetniki so v razpravi pohvalili hiter in učinkovit odziv ob intervenciji, v kateri so sodelovali civilna zaščita, prostovoljna gasilska društva, Komunala Laško in ostali izvajalci z gradbeno mehanizacijo, poleg tega pa kot prosto- voljci tudi občani, kar skupno pomeni približno 130 ljudi. Cesta v Širje prevozna do zime? Kot je povedal župan Franc Zdolšek, se je občina sestala s tremi ministrstvi in upa, da bodo držala zagotovila, ki jih je prejel od predstavnikov ministrstev, da bo cesta v Širje prevozna do zime, poskušali pa bodo usposobiti tudi nadomestno cesto. Dvesto tisoč evrov občinskega denarja bo namenjenega za čiščenje in popravilo neprevoznih javnih cest in dovoznih poti, za nujna sanacijska dela zaradi plazenja zemljin, čiščenje kanalizacije, deponiranje odpadkov in podobno. Občina Laško bo denar zagotovila iz stalnih proračunskih rezerv in s prerazporeditvami znotraj občinskega proračuna. Odlok o proračunu sicer določa, da o porabi denarja iz stalne proračunske rezerve nad sedemdeset tisoč evrov odloča občinski svet. ROBERT GORJANC Foto: Občina Laško Končno obnova mostu čez Bolsko VRANSKO - Po večletnem čakanju in zbiranju denarja sta Občina Vransko in država vendarle zbrali dovolj sredstev za začetek obnove povsem uničene dovozne ceste proti centru varne vožnje in za obnovo mostu čez Bolsko, kjer sta v povodnji pred dvema letoma ugasnili dve mladi življenji. Na Vranskem so si že vse od povodnji, ki je občino prizadela septembra 2014, prizadevali, da bi povsem uničen most in odsek ceste uredili, a je bilo denarja za zahtevno sanacijo vedno premalo. Čeprav finančna konstrukcija obnove, kot je povedal župan Franc Sušnik, še ni povsem končana, je izbran izvajalec v začetku oktobra začel obnavljati brežino Bolske. V postopku javnega naročanja je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano Gradbeno podjetje Žalec. Projekt obnovitvenih del je pripravilo celjsko podjetje Subra in zajema sanacijo brežin ter dna struge, ureditev poškodovanega dela javne poti z odvodnjavanjem in vertikalno prometno signalizacijo. Predvidena je še gradnja novega mostu. Predračunska vrednost obnove znaša 406 tisoč evrov, od tega znaša strošek sanacije ceste in brežin vodotoka malo več kot 220 tisoč evrov, preostalih 186 tisočakov bodo porabili za gradnjo mostu, ki bo Bolsko prečkal v enem razponu - svetli razpon bo znašal približno 22 metrov. Širina mostu bo 8,5 metra in bo vključevala dva vozna pasova, hodnika za pešce in hodnik za kolesarje. Kdaj naj bi bila obnova povsem končana, Sušnik še ne more povedati, saj vsega denarja zanjo še niso zagotovili. LK, foto: TT Županu ponovno potrdili mandat ŠMARTNO OB PAKI - Občinski svetniki so na zadnji seji izglasovali zaupnico županu Janko Kopušarju. Ta je namreč junija ponudil svoj odstop, saj je menil, da se je nabralo preveč stvari, s katerimi so nezadovoljni tako on kot tudi občani. Župan je na polovici mandata preveril, ali ima še zaupanje občinskih svetnikov. Na ponedeljkovi seji sveta občine je dobil potrditev, da se z njegovo politiko vodenja občine strinja dvanajst svetnikov, ki so mu dali zaupnico. Le ena svetnica je bila proti. S tem so svetniki podprli njegovo delo, a tudi prizadevanje za gradnjo hitre ceste. »Na nek način sem pričakoval, da me bodo svetniki podprli, vendar to ni razlog za olajšanje ali veselje. Vsi skupaj smo si naložili težko delo za naprej,« je podporo komentiral župan. Tretja razvojna os in posledično ulična vstaja, ki se je zgodila julija v Šmartnem, sta predstavljali največji povod za nezaupnico. Župan je dodal, da se bo kmalu sestal s ci- vilno iniciativo in izmenjal poglede na gradnjo hitre ceste. A ministrica za okolje in prostor in minister za infrastrukturo sta županu potrdila, da vlada koraka nazaj ne bo naredila in da bo državni prostorski načrt sprejet konec letošnjega leta. Župan je tudi poudaril, da glasovanje o zaupnici ni bilo politični manever in da je imel resničen namen odstopiti. Svetnica Mateja Ažman, ki župana ni podrla, je poudarila, da sklep, ki so ga na seji sprejeli, nima pravne podlage. Nespre- jemljivo se ji zdi, da so glasovali o nečem, kar ni zavezujoče. Po njenih besedah so v občini pomembnejše teme, o katerih bi morali govoriti. »Izpostavila bi zdravstveno oskrbo, ki je na dnevnem redu že štiri leta, enako tudi prometna varnost v občini in tretja razvojna os.« Sklep tako ni zavezujoč ne za župana ne za občinske svetnike. Glasovanje je bilo le moralna podpora za županovo nadaljnje delo. Svetniki pa so se strinjali, da se bo treba intenzivno pogovarjati s prebivalci Podgorja, ki bodo zaradi tretje razvojne osi utrpeli največjo škodo. BGO Šmarje je razprodano ŠMARJE PRI JELŠAH - Če se v občini nadaljuje saga, ko gre za prodajo in odkup Šmarskega hrama, ki med postopki dogovarjanja propada vsem na očeh, so v občini toliko bolj uspešni pri prodaji Gledališkega abonmaja. Čeprav gre za manjšo prodaja v primerjavi s Šmarskim hramom, pa ta nikakor ni zanemarljiva. Letos namreč Knjižnica Šmarje pri Jelšah in kulturni dom organizirata že 35. Gledališki abonma, ki sta ga že uspela razprodati. Letos bosta namesto vsakoletnih šestih kot darilo ob praznovanju jubileja gostila sedem gledaliških predstav. Kot pravi direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah Jože Čakš, se organizatorja vsako leto pri izboru predstav trudita biti v koraku s časom. S komedijo Branislava Nu-šića Žalujoča družina bosta zabavali igralski zasedbi SLG Ce- lje in Prešernovega gledališča Kranj. V novembru bo sledila komična melodrama Roberta Harlinga Jeklene magnolije v izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper. December bo na šmarske odpre prinesel komedijo Matilda, počak' avtorja Neila Simona, ki jo bo v izvedel Špas teatra. Januarja si bodo abonenti lahko ogledali Nostalgično komedijo Vinka Möderndorferja v izvedbi SLG Celje, februarja Staromodno komedijo Alekseja Nikolaje-viča Arbuzova v izvedbi SNG Maribor, medtem ko bosta marca organizatorja vabila na Katastrofalno večerjo Marca Camoletta in Michaela Nia-varana v izvedbi Gledališča Koper. Da bo jubilejno leto ostalo v spominu tudi abo-nentom, bosta organizatorja poskrbela z dodatno brezplačno komedijo Erika Ge-deona Večno mladi v izvedbi SNG Maribor, ki bo na sporedu aprila. Jubilejnih daril s tem še ni konec, je povedal Čakš. V decembru bosta organizatorja pripravila tudi presenečenje, še posebej za tiste, ki so abonenti šmarske-ga gledališča že vseh 35 let. EP Svetnica ponovno direktorica PODČETRTEK - Darija Štraus Trunk iz Imenega je začela v ponedeljek opravljati drugi štiriletni mandat direktorice Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz nje. Vlada je sprejela sklep o imenovanju konec septembra. Prva večja naložba, ki bo omogočena s sredstvi iz sklada, ki ga vodi Štraus Trunkova, bo gradnja odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke. Razgradnja Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje omenjenih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva bosta stala od 1,5 do 1,7 milijarde evrov. Direktorica sklada Štraus Trunkova je bila direktorica podjetja Inter mak v Podčetrtku, tam je vodila tudi podjetje A golf. Med drugim je bila poslovna svetovalka za nedepozitne investicijske produkte v Banki Celje. Poleg tega je Štraus Trunkova že tretji mandat svetnica Občine Podčetrtek. BJ Ф MESTNA THŽNICH CELJE domače dobrote sredi mesta VEM, k-«^--^--KAJ JEM! ttSKMSt — PRIDELANO DOMA — WWW.SIMBIO.SI I JJ 8 IZ NAŠIH KRAJEV ■ V V ■ I I ■ I IV" I ■■ v Le pescico slovenskih občin vodijo ženske KOZJE - Milenca Krajnc, županja Občine Kozje, je s Skupnostjo občin Slovenije pred dnevi gostila šesto srečanje županj slovenskih občin. Od 212 lokalnih skupnosti jih le šestnajst vodijo ženske. Na gradu Podsreda se jih je zbralo dvanajst. Gost ženskega omizja je bil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Soočenje s predstavniki računskega sodišča v ožji zasedbi je lahko izjemno koristno, so po vrsti ugotavljale županje. »Pogovarjali smo se o težavah v naših občinah. Najpogosteje se ukvarjamo s težavami financiranja oskrbe starejših, vrtcev, zavodov, skratka vseh zakonskih zahtev, ki nam jih nalaga država. Občine temu vedno težje sledimo in dolgoročno ta ureditev ne bo vzdržna,« je povedala Krajnčeva. Informacije iz prve roke, ki so jih dobile na tokratnem delovnem srečanju, so izjemno koristne in lahko preprečijo neljube posledice nepravilnosti v poslovanju občine. Tomaž Vesel z računskega sodišča je sicer poudaril, da zadnja leta z občinami, ki jih vodijo županje, večjih težav niso imeli. Opozorila, ki jih je izpostavil tokrat, veljajo za vse vodstvene delavce v občinah. »Eno temeljnih opozoril je vezano na javno-zasebna partnerstva, v katerih občine velikokrat prevzamejo nesorazmerno visoka tveganja. Ne moremo pa spregledati niti izjemno naraščajo- čih stroškov socialnih transfer-jev, ki jih župani ne bodo mogli reševati sami.« StO, foto: SHERPA »Če delaš strokovno in na dolgi rok ter poznaš razmere, iz katerih izhajaš, ni težko biti županja. Sama sem delala kot kmetijska svetovalka na območju občine Kozje. Pobudo za mojo kandidaturo so dali ljudje, s katerimi sem se dnevno srečevala. Ko sem dobila podporo še od svoje družine, sem to težko odločitev tudi sprejela. Ponosna sem, da mi je v prvem krogu uspelo premagati tri protikandidate. Zdaj je moj trud usmerjen v to, da izboljšujem razmere v teh krajih,« je povedala Milenca Krajnc. Poleg gostiteljice Milence Krajnc so se srečanja udeležile še županje občin Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Majšperk, Hrpelje-Kozina, Grad, Divača, Črna na Koroškem, Ljutomer, Črnomelj, Šmarješke Toplice, Turnišče in Dravograd. Ob koncu so si ogledale še Podsredo in Kozje. Lov za novim direktorjem se nadaljuje ŠMARJE PRI JELŠAH -Zdravstveni dom spet išče novega direktorja. Trenutni vršilki dolžnosti direktorja Ireni Nunčič se bo mandat iztekel februarja prihodnje leto. Svet Javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah je že objavil javni razpis za novega direktorja. Javni zavod Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah je dva mandata vodila Irena Nunčič. Šmarska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinskemu svetu predlagala, naj Nunčičevi ne poda soglasja za nov, tretji mandat. Komisija sicer odločitve ni pojasnila, saj tega od nje pravilnik ne zahteva. Nunčiče-va je bila decembra lani sicer edina prijavljena kandidatka za mesto direktorja tega zdravstvenega doma. Med šestimi občinami šmarske upravne enote je šmarski občinski svet ni podprl. Sicer se je o razlogih za takšno odločitev le šušlja-lo. Težavo naj bi predstavljali medosebni odnosi v Irena Nunčič je sicer uspela v Šmarju obdržati nujno medicinsko pomoč. zdravstvenem domu, kar je takrat komentiral tudi nekdanji župan Jože Čakš. Ta je poudaril, da zdravstveni dom posluje dobro, a če kdo čuti pritiske in meni, da gre za šikaniranje na delovnem mestu, so za ukrepanje pristojne službe. O razlogih so bolj konkretno šmarski občinski svetniki razpravljali na marčevski seji. Zaradi nesoglasja Občine Šmarje pri Jelšah je svet javnega zavoda 23. decembra 2015 sprejel odločitev o ponovitvi razpisa. Na ponovljen razpis se je prijavila le Nun-čičeva, o njenem imenovanju pa je šmarski občinski svet spet odločal na seji 2. marca 2016. Na tej seji so svetniki jasno izrazili razloge za svojo odločitev. Kot je pojasnila komisija, Nunčičeva od nastopa svoje funkcije v letu 2008 ni upoštevala mnenj in predlogov strokovne službe, odločitve in predloge je sprejemala brez posvetovanja z županom in s strokovno službo, načrti porabe sredstev za investicije so bili nepregledni in neusklajeni z občino, prav tako člani komisije niso strinjali z njeno poslovno politiko glede porabe sredstev za investicije, ki so iz leta v leto ostajali in se kopičili na računu zavoda. Še zaradi nekaterih drugih razlogov so na mar-čevski seji z desetimi glasovi za in devetimi proti svetniki podprli predlog komisije, da se Nunčičevi ne da soglasja k imenovanju za direktorico javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Nunčičeva je tako - od letošnjega februarja za največ leto - vršilka dolžnosti direktorja. Čeprav je do izteka še nekaj časa, je svet zavoda že zdaj objavil nov javni razpis za direktorja. Ta določa, da morajo zainteresirani prijave oddati najkasneje do 15. oktobra. Svet zavoda bo vloge pregledal in izbral najprimernejšega kandidata, ki ga bo moralo potrditi tudi vseh šest občin soustanoviteljic zdravstvenega doma. Mandat bodo izbranemu kandidatu ali kandidatki podelili za štiri leta. EVA POPOVIČ Foto: EP www.posta.si Spoštovani uporabniki poštnih storitev, 1 z 2. novembrom 2016 bomo spremenili delovni čas 2 pogodbene pošte 3314 Braslovče. £ J Delovni čas pogodbene pošte 3314 Braslovče: ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00 - 14.00 sreda: 8.00 - 17.00 sobota: 8.00 - 13.00 s Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na £ običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Nove KBM ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo TRR pri Novi KBM, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. KJ POŠTA SLOVENIJE Knjižnica se bo selila REČICA OB SAVINJI - Občina ureja novo knjižnico, ki se je morala v preteklosti že seliti. Gre za krajevno knjižnico, ki deluje v okviru Osrednje knjižnice Mozirje. Nova knjižnica bo v prostorih stare trške stavbe nekdanje hranilnice. Najprej je knjižnica domovala v prostorih vrtca, vendar se je morala zaradi povečanja števila otrok preseliti v stavbo osnovne šole. Potem ko se je povečalo število otrok še v šoli, je občina poskrbela za novo domovanje. Ureditev knjižnice v stavbi nekdanje hranilnice pomeni trajno rešitev. Tam bo v prvem nadstropju, njena ureditev pa bo občino stala šestdeset tisoč evrov. Knjižnica se bo lahko vselila čez približno mesec. Stavba, ki jo Rečičani imenujejo hranilnica, bo tako oživela. Že lani je občina v spodnjih prostorih odprla medge-neracijski center, razmišlja še o ureditvi prostora za Tic. Turizem na njenem območju se vedno bolj razvija, saj sta tam dva kampa, ki ju obiskujejo številni tuji turisti. Mansardo hranilnice bo namenila za ureditev stanovanj. BJ V Šmarju zbirajo rabljena oblačila ŠMARJE PRI JELŠAH - Krajevna organizacija Rdečega križa je po obnovi prostorov v stari šoli pridobila prostor za skladiščenje rabljenih oblačil. Ta so namenjena občanom v socialni stiski. Pri urejanju prostora so besedo dobili prostovoljci, ki so sami poskrbeli za police in obešalnike, na katerih so pregledno razvrščeni oblačila, obutev, posteljnina, igrače, torbice in ostalo. Tisti, ki ta oblačila potrebujejo, lahko v pritličju stare šole prostore obiščejo vsako prvo sredo v mesecu med 9. in 11. uro. Če imate doma čista oblačila, ki jih želite podariti, jih lahko odložite v poseben zabojnik ob stari šoli. Pri tem predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Sidonija Korpar opozarja, naj bodo ta kljub izrabljenosti dovolj ohranjena, da jih je še mogoče nositi. Ponavadi je namreč kar polovica prejetih oblačil, hišnega tekstila in obutve le še za odpad in neprimerna za nadaljnjo rabo. Župan Šmarja pri Jelšah Stanislav Šket je ob obisku in ogledu prostorov še obljubil, da bo kmalu urejen še en prostor v stari šoli, ki ga bo občina namenila za skladiščenje hrane za socialno ogrožene občane. EP IZ NAŠIH KRAJEV 9 »Špeh« se nabira drugje Ponikva in Slom sta gostila 13. vseslovensko srečanje kmetov ŠENTJUR - Pod geslom »dobra dela - zlati ključ do nebes« so se prisotni najprej zbrali pri maši, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Osrednji govornik na slavnostni akademiji pri Slomškovi rojstni hiši je bil dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. V tisočglavi množici so se tudi letos zbrali kmetje iz vse Slovenije. Težave, ki jih pestijo, so zelo podobne. Srečanju ob rob jih je povzel nekdanji šentjurski politik in kmet Jurij Malovrh. Prepričan je, da se kmetijstvu še nikoli ni tako slabo pisalo kot danes. »Odkupna cena govejega mesa je leta 2010 znašala 3,80 evra za kilogram, danes znaša od 2,80 do tri evre. Torej četrtino manj. V trgovini končni potrošnik tega sploh ne občuti. >Špeh< se torej nabira nekje drugje. Država to mrtvo hladno opazuje. Niti ministrstvo za kmetijstvo niti kmetijsko-gozdarska zbornica svojega dela nista opravila, kot bi ga morala.« Na drugi strani se kmetom velikokrat očitajo dragi traktorji, kmetijski stroji in novi hlevi. Kot pravi Malovrh, je to samo en konec palice. »Mladim kmetom ponudijo sorazmerno ugodne pogoje za nabavo vsega tega, a zadaj so »Najbolj me zbode argument, da nas k nečemu zavezujejo EU-direktive. Vedno se pokaže, da jih v Avstriji, Italiji in tudi na Hrvaškem berejo precej drugače. Sami se moramo postaviti zase. Tako kot to počne Madžarska. Ne samo ko gre za begunce, tudi ko gre za zaščito njenega kmetijstva in kmetijskih zemljišč, tam oblast zelo dobro ve, kaj hoče,« je kritičen Zupančič. »Če bi bila veriga preskrbe s hrano poštena, potem ne bi zavajali potrošnikov s poreklom blaga. Prav tako ne bi z dampinškimi cenami, s kanibalizmom v svoje javne zavode prodajali prehran-skih izdelkov, ki so sicer varni, a niso nujno zdravi. In to hrano uživajo naši otroci v vrtcih in šolah, bolniki v bolnišnicah, ostareli v domovih za ostarele,« je dejal dr. Jože Podgoršek. krediti, ki jih je treba plačati ne glede na razmere na trgu. Dobiček na kmetiji tako ne pripade kmetu za trdo delo, ampak ga poberejo banke. Ne vidim lepe prihodnosti za kmetijstvo, čeprav se v to področje vlaga veliko denarja. Nepovratna sredstva so dosegljiva le velikim proizvajalcem, hribovito podeželje je spregledano. Na Šentjurskem na primer se območja Prevor-ja, Kalobja, Planine počasi, a vztrajno praznijo, poti nazaj pa ni.« Za kmete je kriza postala kronična O vlogi kmetij sko-gozdar-ske zbornice so mnenja sicer deljena, a kot pravi predsednik Cvetko Zupančič, se težke situacije zelo zaveda. Če je bilo v času krize še nekako razumljivo, da svoj delež bremena nosi tudi kmetijstvo, v novih razmerah ni nobenega znaka, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Zaradi razmer na evropskih in svetovnih trgih, embargov, sistema kvot in posledično viškov hrane so odkupne cene ostale nesprejemljivo nizke. »Saj nekako še obvladujemo situacijo, vendar dolgoročno ne moremo govoriti, da se bo stanje v kmetijstvu izboljšalo.« Promocija in osveščanje potrošnikov o pomenu domačega, slovenskega kakovostnega blaga sta sicer dobrodošla, vendar težav z viški na trgu in nizkimi odkupnimi cenami ne moreta rešiti. Brez aktivnega posredovanja države ne bo šlo. »Država lahko ukrepa z razpisi, ima vzvode v predelovalni industriji, trgovini, tudi pri kmetih. Če bi bilo več nadzora, bi bilo tudi uvožene hrane verjetno manj.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Lions klub razpisuje štipendije SLOVENSKE KONJICE - Lions klub razpisuje štipendije oziroma finančno študijsko pomoč za visokošolske programe v tem študijskem letu. Za pomoč mladim talentom, mladim s posebnimi potrebami in mladim iz socialno ogroženih okolij v štipendijskem skladu namenja štiri tisoč evrov. Štipendijo lahko upravičenci pridobijo za največ eno študijsko leto od vključno drugega letnika dalje. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in kandidati z izkazano nadarjenostjo na določenem področju. K vlogi naj kandidati priložijo priporočila najmanj dveh priznanih strokovnjakov. Enako naj potrdila ustreznih ustanov priložijo tudi kandidati, ki živijo v težkih socialnih razmerah ali imajo zdravstvene težave oziroma posebne potrebe. Razpis je odprt do 30. oktobra. StO Vsi v 21. stoletje še ne morejo ŠTORE - Občina je sprejela načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije. Gre za osnovni in strateški dokument občine za ugotovitev stanja in njenih potreb po širokopasovni infrastrukturi. Svetniki so dokument sprejeli na zadnji seji občinskega sveta. Sprejeti načrt omogoča Občini Štore prijavo na razpise za sofinanciranje. Predstavnica odmaknjene Krajevne skupnosti Svetina je na seji občinskega sveta posebej opozorila, da tamkajšnje omrežje novih priključkov ne zmore več. BJ Za poletne smučarske skoke LJUBNO - Občina se pripravlja na ureditev naleta nove smučarske skakalnice. Na njej je bila v začetku leta že tekma svetovnega pokala v skokih za ženske. Od razvoja smučarskega skakalnega športa v tem kraju občina veliko pričakuje. Tako želi nalet nadgraditi z ledeno keramično smučino. To naj bi uredila še letos. Javni razpis za izvajalca je bil objavljen, čez nekaj dni bo sledilo odpiranje ponudb. Ta smučina bo na Ljubnem omogočala skoke tako v poletnem kot zimskem obdobju, ko bo z novo pridobitvijo priprava naleta bistvena lažja kot doslej. Naložba bo stala več kot dvesto tisoč evrov, zanjo pa se je občina prijavila na razpis za sofinanciranje, ki ga je objavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Prav tako računa na donatorska sredstva, največ denarja pa bo iz občinskega proračuna. Nova smučarska skakalnica, ki omogoča skoke do sto metrov daleč, je bila urejena konec preteklega in v začetku tega leta. Prav tako je bil zgrajen nov sodniški stolp, ki je v skladu z zahtevami mednarodne smučarske zveze. BJ C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si Za golaž in dobrote s kmetij so tudi tokrat poskrbeli člani Prostovoljnega gasilskega društva Ponikva in članice društev kmečkih žena z območja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje ob sodelovanju dijakov Šolskega centra Šentjur. IKI DNEVJ od ponedeljka do 30 in 22.15 ■ I V ■ V ■ I ■ ■ Učenje vse življenje ŠMARJE PRI JELŠAH -Vseživljenjsko učenje je pomembno, o čemer pričajo številni vpisi na univerze za tretje življenjsko obdobje. Slednje se je začelo tudi na univerzi v Šmarju pri Jelšah, ki deluje že sedmo študijsko leto. Izobraževalne programe na univerzah za tretje življenjsko obdobje obiskuje veliko starejših, zanimanje se je pokazalo tudi letos. Veliko predavanj in zanimivih krožkov ter delavnic vsako leto pripravijo tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Šmarje pri Jelšah. Vodja Jana Turk Šulc pojasnjuje, da pod njihovim okriljem delujeta dve enoti, ena v Kozjem in druga v Šmarju pri Jelšah. V Kozjem vsakih štirinajst dni in v Šmarju pri Jelšah vsak teden univerza pripravi predavanja, kamor povabi strokovnjake z različnih področij. Organizatorji pripravljajo potopisna predavanja, strokovnjaki predavajo o psiholoških temah in zdravstvenih področjih ter podobnem. Kot dodaja Turk Šulčeva, povečan vpis na univerze za tretje življenjsko obdobje pripisujejo predvsem dvema razlogoma. Prvi je vedno večje zavedanje, da se je vse življenje treba učiti, in drugi, da je vedno več upokojevanja, upokojenci pa se vedno pogosteje želijo naučiti kaj novega in se vključiti v neko družbo, kjer srečujejo podobno misleče posameznike s podobnimi interesi, ter v družbo, kjer čutijo varnost in pripadnost neki skupini. V Šmarju so za starejše najbolj zanimivi ter množično obiskani pohodniški študijski krožki, krožki tujih jezikov in tečaji joge za hrbtenico. EP 1ENSKA ARENA GOSTJA: Veselka Vukojević PeVec W IMBeD® x sreda, 19.10. ob 20.00 GOSTJE: skupina Calypso in Urška Grčar MlllUSi telemach ■ ^ kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 10 KULTURA Spomin na Kl(j)ub živi v digitalnem svetu Približno tisoč fotografij z ostalim gradivom je urejenih in objavljenih na SIRAnetu. Mladinski klub Celje, ki se je imenoval Kl(j)ub, je pred približno desetimi leti zaprl vrata in danes živi le še na dva načina. V spominih in v arhivskem gradivu, ki so ga v Zgodovinskem arhivu Celje digitalizirali. Zgodovinski arhiv Celje je jeseni 2015 pomagal pri pripravi gradiva za odmevno razstavo Bili smo Kl(j)ub. Po razstavi so želeli ustvarjalci razstave iz številnega gradiva narediti nek izdelek. »To pred nami niti ni knjiga, bolje bi se izrazili, če bi rekli, da je to izbor fotografij, ki jih je naredil Robert Hutin-ski, pobudnik akcije zbiranja gradiva. S to zbirko smo akcijo simbolično zaključili v tej t. i. analogni obliki. Dejstvo pa je, da bo spomin na Kl(j) ub živel v digitalni obliki gradiva, ki ga hranimo v našem arhivu,« je povedal direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj. Gradivo so v arhivu pridobivali na dva načina: z dona-cijami in izposojo. Vso gradivo so poskenirali in ga vnesli v vzajemno podatkovno zbir- ko informacijskega sistema slovenskih regionalnih arhivov. Približno tisoč primerov tega gradiva je zdaj vnesenih v ta sistem, ki si ga lahko vsakdo ogleda. »Pomembno je, da lahko vse te informacije dopolnjujemo. V naglici, ko smo zbirali gradivo, so bili nekateri podatki kakovostni, večina pa jih je bilo zelo površnih.« Po besedah Batagelja so gradivu, ki bi bilo prej ali slej verjetno obsojeno na pozabo, dodali novo vrednost, ki kliče k uporabi. BGO Rogatec v spominih Izšla je knjiga »Rogatec v spominih« Društva prijateljev Rogatca. Gre za zbirko prispevkov nekdanjih ali sedanjih prebivalcev mesta, ki so zbrali in zapisali spomine na svoj rojstni kraj ter osvetlili spomin na družbene razmere in podobo kraja v preteklosti. K vsebini knjige Rogatec v spominih je s svojimi zapisi prispevalo 53 avtorjev, članov društva, ki danes živijo tudi drugod po Sloveniji ali celo v tujini. V knjigi najdemo zapis spominov z različnih področij. Mnogo je osebnih in družinskih spominov na mesto, nekaj prispevkov pa opisuje različne tematske sklope, kot na primer nogomet, planinstvo, kulturno društvo ali železnico v Rogatcu. Društvo, ki šteje približno 170 članov, letos sicer praznuje petnajst let delovanja, a to ni vzrok za izdajo knjige. Razlogi se skrivajo drugje, je povedal soavtor knjige, sicer taj- nik društva Anton Dirnbek: »Veliko članov društva, kar dve tretjini, živi izven Rogatca. Mnogo jih je ostalo v Sloveniji, nekaj jih je v tujini. In porodila se je ideja, da bi bilo zanimivo zbrati spomine na naš Rogatec ter jih zabeležiti in izdati knjigo.« Založnik knjige je Zavod za kulturo in turizem Rogatec, knjiga pa bo na voljo v tem zavodu, v Muzeju Rogatec in na vsakoletnem srečanju članov Društva prijateljev Rogatca, ki bo letos 15. oktobra. Kot enega bolj zanimivih prispevkov v knjigi je Dirnbek izpostavil zapis Newyor-čana, ki je nekoč živel v Rogatcu. Ta je napisal primerjavo velikega jabolka z majhnim obmejnim mestom ter zagotovil, da Rogatec ponuja prav vse, kar ponuja New York. Knjiga je izšla v 250 izvodih. EP Foto: SHERPA Matej Čepin pred slikami, ki so poklon ameriškemu režiserju Davidu Lynchu. »Vesel sem, da imamo Twin Peaks v AQ galeriji« Po besedah Dirnbeka prispevki govorijo tudi o povezanosti Rogatca s sosednjo Hrvaško. Vezi so se pred časom ponovno okrepile tudi po zaslugi železniške povezave med Rogatcem in Džurmancem. »Matej je naredil malce drugačen, bizaren projekt. Zame je to hommage Davidu Lynchu,« so bile uvodne besede vodje galerije AQ Roberta Hutinskega ob razstavi slikarja Mateja Če-pina. Matej Čepin je celjski slikar, ki ima v bližini galerije, v Umetniški četrti, svoj atelje. Svoj pogled na svet in na čas, v katerem živimo, podaja v slikarskih delih. Tokratni naslov Slutgarden se je Čepinu utrnil ob poslušanju glasbe Marilyna Manso-na. »Naslove razstav dobim po naključju, spontano, ob poslušanju in gledanju medi- jev, spremljanju aktualnega dogajanja. Nekaj mi pade v uho, preide v moje misli. S to idejo se toliko časa ukvarjam, da vodi moje misli. Tudi tokrat se je zgodilo nekaj podobnega,« je povedal Čepin. Temačni in tesnobni svetovi so njegova stalnica. Kustosinja Tanja Kerič je v uvodnem govoru poudarila, da bi njegova dela povzeli s freudovsko besedo »Das Unheimliche«, kar v prostem prevodu pomeni domača tesnobnost. »Čepi-nov pogost motiv skritega opazovalca iz ozadja, ki hkrati predstavlja samega sebe, pri gledalcu vzbudi neprijetnost. Slutgarden ima več značilnosti prikritega simbolizma, ki je nazorno podan. Čepin poseže po konkretni motiviki erotike, ki stopa v območje pornografije. Preko polja seksualnosti se spušča v versko področje. Gledalcu vzbuja notranja vprašanja, zbuja dvom, nelagodje,« so bile besede kustosinje. Le kako ob vsem tem ne bi pomislili na filme ameriškega režiserja, ki vedno znova s temačnimi prostori in počasnimi posnetki nasilnih prizorov sprožajo tesnobnost in neprijetnost? BGO KULTURA 11 Razstava značk z nostalgičnim pomenom Na Velenjskem gradu je Muzej Velenje postavil na ogled razstavo Šaleške značke. Mogoče je videti več kot tisoč lokalnih značk in značk iz prostorov nekdanje Jugoslavije. Značke so dolga leta prihajale v velenjski muzej kot predmeti v sklopu drugega gradiva, svoje komplete zbirk značk so muzeju podarjali tudi številni posamezniki. Zbirka je nastajala sproti, brez kakšnega sistematičnega zbiranja. »Leta 1996 smo v muzeju odkupili 280 značk podjetja Gorenje in postavili temelje zbirke. Nabrala se je precejšnja kopica gradiva, ki je zahtevala ponovno ureditev zbirke. Ob njenem urejanju se nam je porodila ideja, da bi gradivo predstavili javnosti,« je povedala sodelavka Muzeja Velenje Mateja Medved. V zbirki so značke z območja celotne Slovenije in nekdanje Jugoslavije iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pozornost so posebej pritegnile šaleške značke. »Ugotovili smo, da teh značk ni malo, a po drugi strani nam jih kar precej manjka. Zato prebivalce doline pozivamo, da značke, ki nam manjkajo, prinesejo na razstavo.« Tisoč značk prejšnjega stoletja Na ogled je po besedah Mateje Medved več kot tisoč značk. »Značke smo tematsko razdelili, posebej močan sklop je iz podjetja Gorenje, Drobni kovinski premeti so zelo izpovedno gradivo. Muzealci pozivajo Šalečane, naj jim pomagajo zbirko dopolniti. gre za več kot štiristo značk. Na razstavi je najprej predstavljena njihova zgodovina, za osnovno literaturo smo uporabili star katalog Jane- Ko padejo maske, spoštovanje splahni Slovensko ljudsko gledališče Celje že vrsto let dobro sodeluje s Prešernovim gledališčem Kranj. Odlično sodelovanje sta v letošnji sezoni nadgradili s kopro-dukcijsko predstavo, in sicer s komedijo srbskega pisatelja Branislava Nušića Žalujoča družina. Družina se zbere po pogrebu strica na njegovem domu in vsak od sorodnikov je prepričan, da je prav on upravičen do dediščine. Takrat padejo maske, žalost, spoštovanje do pokojnika in ljudje pokažejo pravo naravo. »Nušić je bil v vseh svojih delih kritičen do družbe in do sistema. V tem razkriva pritlehne strasti ljudi, ki se na nek način razširijo na celotno družbo,« je povedala dramaturginja Marinka Poštrak. Režijo komedije sta upravnici celjskega in kranjskega gledališča zaupali režiserju Igorju Vuku Torbici, ki je kljub mladosti eden najbolj obetavnih režiserjev na ob- Komedija Žalujoča družina govori o pohlepu in zvitosti malega človeka. (Foto: Jaka Babnik) močju nekdanje Jugoslavije. Komedija, ki govori o pohlepu in zvitosti malega človeka, je doživela premiero v Kranju že septembra, celjska premiera je bila pretekli petek na odru SLG Celje. BGO Upokojenci ustvarjali v Rogaški Slatini Zveza društev upokojencev Slovenije v Rogaški Slatini je minulo soboto končala tridnevno likovno kolonijo. Še isti dan so v popoldanskih urah svoje likovne stvaritve na ogled postavili v Mestni galeriji v Kulturnem centru Rogaška Slatina. Likovna kolonija Zveze društev upokojencev Slovenije v Rogaški Slatini je letos četrto leto. Kot je povedala vodja akademije Ema Tibaut, so letos udeleženci rdečo nit ustvarjanja izbrali sami. Odločili so se in upodobili podobe ter zanimivosti Rogaške Slatine in njene okolice. Likovniki so slikali v Anini vili, ki je po besedah Tiba-utova nadvse primerna za ustvarjanje. »V hiši smo sami, na razpolago je celotna vila. Imamo prostor, čas in mir, vse, kar je pomembno za kakovostno delo,« je povedala Tibautova. V koloniji je letos ustvarjalo osemnajst umetnikov, kar je precej manj kot lani, ko se jih je prijavilo trideset. Tibautova to pripisuje kotizaciji, ki si jo najbrž lahko privošči vedno manj upokojencev, a dodaja, da je tudi to lepo število in da je kot vodja vesela vsakega, ki tja pride z veseljem do likovnega ustvarjanja. Umetniki so v Mestni galeriji v Kulturnem centru Rogaška Slatina razstavili osemnajst slik, ki si jih je mogoče ogledati do konca oktobra. EP za J. Švajncerja Naše stare značke iz leta 1983.« Značke poleg nostalgije nosijo tudi kopico informacij. »Pri študiju značk se je namreč izkazalo, da so ti drobni kovinski premeti zelo izpovedno gradivo, celo bolj, kot smo si ob začetku dela v ■ upali pomisliti. Obenem se je izkazalo, da se je do informacije, ki jo nosi značka - kdaj, ob kateri priložnosti je bila izdana - velikokrat težje dokopati, kot bi si kdo mislili. Ob postavljanju razstave smo prosili za pomoč številne informatorje in tudi zdaj, ko je razstava že postavljena, pričakujemo od obiskovalcev dodatne informacije, da bomo značke pra- vilno prebrati,« je še dodala Medvedova. Razstava je razdeljena v deset različnih sklopov, med njimi sta dva spominska, posvečena nedavno preminulemu in navdušenemu zbiratelju dr. Milanu Ževar-tu, znanemu slovenskemu zgodovinarju iz Šaleške doline. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Blaž Verbič Družina so strune na glasbilu V polnem večnamenskem prostoru Osnovne šole Pre-vorje je bila predstavitev prve pesniške zbirke Marije Polenek, ki jo je bolečina ob prehitri izgubi mame odnesla v svet poezije. 35-letna Prevorčanka je pri desetih letih izgubila mamo, kar je zelo zaznamovalo njeno otroštvo. Svojo bolečino in osamljenost je delila sama s seboj, dokler ni spoznala moči poezije. »Notranji strah, nezaupanje do ljudi in bolečina so me pripravili, da sem na papir izpisala prvo pesem. Ponosna sem, da sem kot školjka z biseri tudi jaz ustvarila svoj zaklad,« je povedala Marija Polenek. Svoje pesmi je naprej skrbno skrivala in jih hranila le zase. Čisto po naključju je v srednji šoli zaupala profesorici, da piše pesmi. Tako je dobila priložnost, da je prebrala prvo pesem pred svojimi sošolci in dobila prve pohvale. Po končani srednji šoli se je pridružila šentjurskim literatom in predstavila prve objave v njihovih zbornikih. »Predstavljam si, da je naša družina kot en instrument s strunami. Ko ena izgubi zvok, ko poči, melodija ne odzvanja enako lepo,« je Marija razložila naslov pesniške zbirke Strune življenja. V zbirki so pesmi izpovedne narave, rojene iz notranje nuje, bolečine, nemira in žalosti. Poleg branja Marijinih pesmi so večerno prireditev popestrile še citrarka Jasmina Levičar, mlada violinistka Lara Jager in vokalistka Mateja Bobek. BGO Foto: Osebni arhiv Marije Polenek Pesnica Marija Polenek in voditeljica večera Marija Frece Perc 12 NAŠA TEMA V primežu med pravilnikom in logiko Zagate in dileme ob začetku ogrevalne sezone Ob prvem občutno hladnejšem vremenu in padcu temperatur smo bili stanovalci v blokih zagotovo veseli, ko smo po nekaj dneh »prilagajanja« in »zmrzovanja« vendarle dočakali tople radiatorje. A zadovoljstvo ob začetku ogrevalne sezone je bilo najbrž kratkotrajno in ni moglo preiti v kakšno posebno navdušenje, ko smo pomislili, koliko bomo mesečno in v celem letu odšteli za prijetno toploto v stanovanju. Idile ob pogledu na pavšalne zneske na položnicah, ki jih plačujemo med poletjem in ki so občutno nižji od tistih v času pozne jeseni, zime in morda še mrzle pomladi, je konec. Ob začetku ogrevalne sezone najbrž večina Kaj storiti, da nas ne bo zeblo in da nas zaradi visokih računov ne bo bolela glava? občanov, ki živijo v večstano-vanjskih stavbah, vsaj bežno razmisli, če že ne pripravi temeljite strategije, kako bo ravnala v času ogrevanja, da bo znesek na položnicah čim nižji, stanovanje pa primerno ogreto. Zdi se, da je takšno formulo vsako leto težje najti. Potem ko je bila leta 2011 predpisana obvezna uporaba merilnikov toplote v večsta-novanjskih stavbah in ko smo mnogi kupili ne prav poceni termostatske ventile za radiatorje, smo domnevali, da smo le dobili bolj učinkovit in pravičen sistem. Takšen, ki bo preudarnemu stanovalcu zagotavljal, da ga ne bo zeblo in da računi za ogrevanje ne bodo previsoki. Štiri leta je bil »mir«, potem je pristojno ministrstvo za infrastrukturo presodilo, da pravilnik o delitvi stroškov toplote ni več primeren. Kljub temu da so državljani postali bolj varčni in se je odjem toplote zmanjšal za približno 15 odstotkov, nekateri pravijo, da so preveč varčni (čeprav naj bi bil eden od ciljev prav bolj preudarna raba energije). Tako tudi menijo, da je država prisluhnila izvajalcem daljinskega ogrevanja, ki so iz leta v leto prodali manj toplote. Podrobneje predstavljamo motive ministrstva za še eno prenovo lani prenovljenega pravilnika, glavne vsebinske spremembe, ki jih prinaša »pravilnik 2016«, in mnenja ter priporočila strokovnjaka. Morda pa bomo po predstavljenem vsi skupaj vendarle kaj bolj pametni in preudarni pri porabi toplote v novi ogrevalni sezoni in bodo izvajalci daljinskega ogrevanja in merilci na podlagi novih usmeritev države pravičnejši pri zaračunavanju toplote. Da nam ne bo še najbolj vroče takrat, ko bomo ugledali znesek na položnici. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Proti »toplotnim skrajnežem« Se da pri ogrev Na ministrstvu za infrastrukturo so se za prenovo pravilnika odločili na podlagi analize in pripomb stanovalcev »Glavna razlika je pri načinu reševanja primerov ekstremno nizke porabe oziroma ekstremno visoke porabe, izkazane z delilni-ki. Takšnih primerov je po naših ocenah sicer manj kot deset odstotkov,« so na ministrstvu za infrastrukturo odgovorili na naše vprašanje, zakaj je bilo treba spremeniti pravilnik že po prvi kurilni sezoni, odkar je začel veljati. Ob tem pojasnjujejo, da so se v prejšnji ogrevalni sezoni pojavile pripombe lastnikov stanovanj, da določila pravilnika, ki sankcionirajo pretirane varčevalce in pretirane zapravljivce toplote, niso najbolj ustrezna in bi lahko stanovalce celo odvračala od varčevanja. Lastniki stanovanja, ki bodo imeli ves čas kurilne sezone popolnoma zaprte radiatorje, bodo po novem za ogrevanje plačevali nekoliko več (prej 20 do 50 odstotkov povprečja na kvadratni meter, po novem 50 do 70 odstotkov končnega deleža stroškov). Tiste, ki nadpovprečno ali pretirano ogrevajo, bo novi pravilnik manj udaril po žepu (prej 300 do 420 odstotkov povprečja na kvadratni meter, po novem 200 do 260 odstotkov končnega deleža stroškov). Če je pravilnik iz leta 2015 omogočal razmerje med najvišjim in najnižjim stroškom glede na kvadratni meter za ogrevanje 21:1, po pravilniku 2016 to razmerje ne bo višje od 5:1, so pojasnili na ministrstvu. Neodgovornosti ne reši pravilnik Pravilnik oziroma obračun stroškov za toploto v večsta-novanjskih stavbah se dotika tudi področij, ki jih urejata gradbena in stanovanjska zakonodaja. Mnogo zadev v večstanovanjskih stavbah v praksi ni ustrezno urejenih, ocenjujejo na ministrstvu, takšno stanje pa se na koncu Če stanovalci neodgovorno odklapljajo radiatorje, potem bo takšne anomalije težko rešil še tako idealne pravilnik, menijo na ministrstvu za infrastrukturo. odrazi tudi pri rezultatih delitve stroškov za ogrevanje, ki jih ljudje zelo čutijo, čeprav pravi vzrok težav ni v tem pravilniku. Ob tem dodajajo, da pravilnika ne bi bilo treba spreminjati, če bi lastniki poskrbeli za ustrezno delovanje ogrevalnega sistema in določitev korekturnih faktorjev ter ogrevanje svojih stanovanj. »Če stanovalci nedovoljeno posegajo v ogrevalne sisteme, odklapljajo radiatorje, s centralnim ogrevanjem gre- jejo sanitarno vodo, namerno poškodujejo merilnike ..., posledic takšnega ravnanja noben pravilnik ne more idealno rešiti,« še opozarjajo na ministrstvu za infrastrukturo. Zatrjujejo tudi, da na vsebino pravilnika niso vplivala podjetja, ki izvajajo daljinsko ogrevanje in ki v zadnjih letih prodajo precej manj toplote. Po njihovih zagotovilih bo pravilnik tudi podjetjem, ki izvajajo daljinsko ogrevanje, zaradi pravičnejše metodologije delitve stroškov ter posledično manjšega števila reklamacij olajšal poslovanje s strankami. RG, foto: GrupA Z zmerno stalno temperaturo in s pravilnim prezračevanjem se da Ozaveščenost o primerni rabi energije se počasi uko-reninja tudi v slovensko podzavest. Čeprav je pri večini prvi dejavnik za varčevanje finančni in ne okoljski, je smotrno varčevanje vsesplošno dobrodošlo. O tem, kako »pametno« in pravilno varčevati z energijo, posameznike seznanjajo tudi v številnih svetovalnih pisarnah. Kar nekaj pisarn deluje tudi v širši celjski regiji, glavna naloga energetskih svetovalcev pa je, da z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za učinkovitejšo rabo energije. »Energijsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravajo svoj denar vlagati v zmanjšanje rabe energije,« pravi Nikolaj Torkar, ki vodi svetovalno pisarno v Celju. Največkrat ljudje iščejo informacije glede možnosti prijave na razpise in NAŠA TEMA 13 Kako se izračuna delež za ogrevanje? INa podlagi odčitkov iz delilnikov se določijo osnovni porabniški deleži posameznih stanovanj. Ti se nato korigirajo s korekturnimi faktorji, da se izniči vpliv lege, ter nato preračunajo na ogrevano površino. 4 Pri stanovanjih, p ri katerih odčitki z delilnikov niso na razpolago, se porabniški deleži določijo glede na delež njihove ogrevane površine. 3 Porabniški deleži stanovanj se navzdol omejijo na 40 odstotkov povprečne porabe toplote na kvadratni meter in navzgor na 300 odstotkov povprečne porabe. v Se en poskus pravične delitve stroškov Kakšne spremembe prinaša novi pravilnik? Konec letošnjega septembra so začele veljati spremembe pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah. Pravilnik je bil popravljen že lani novembra, z njim pa naj bi odpravili nepravično razdelitev stroškov ogrevanja med sostanovalci. Tisti najbolj varčni ogrevalnega sistema in tega ni 1 JI E тН I 3 lil 1 L.1 1 11 3 31 1 as i 31 ■ ■ SJ so se pogosto greli s pomočjo toplote, ki jo oddajajo cevi v stanovanjih, sploh če je njihovo stanovanje »v sendviču« med drugima dvema. Na račun hladnih stanovanj sosedov so morali več plačevati tisti, ki so svoje prostore normalno ogrevali. »Toplota fizično prehaja med posameznimi deli stavb in preko cevi skupnega Oblikovanje najbolj učinkovitega, varčnega in pravičnega sistema ogrevanja v blokih ni prav lahka naloga. mogoče preprečiti, zato se posamezni deli stavb delno grejejo tudi v primeru, če je stanovanje neogrevano oziroma so zaprti radiatorji,« so poudarjali na ministrstvu za infrastrukturo, ki je pripravilo pravilnik. Izračunali so, da to, če nekdo porabi manj kot 40 odstotkov povprečno porabljene toplote na kvadratni meter v stavbi, pomeni, da se je stanovanje grelo na račun toplote iz drugih delov stavbe. Od pretiranega k normalnemu varčevanju? Prvotni pravilnik iz leta 2010 je mnoge spodbudil k varčevanju z energijo. Uvedba delilni-kov je namreč omogočila plačevanje stroškov za toploto po porabi, čeprav zneski na položnicah niso povsem odvisni le od stanovalca, temveč nanje vplivajo tudi drugi dejavniki (poraba toplote v stavbi, lega stanovanja ...). Toda varčevanje je bilo ponekod pretirano, saj so se nekateri greli na račun ostalih lastnikov, povzročali škodo na skupnih delih stavbe in živeli v neustreznih bivalnih pogojih. To so na ministrstvu skušali popraviti z uveljavitvijo novega pravilnika leta 2015. Ta naj bi odpravil pretirano varčevanje z energijo, saj je določil spodnjo dopustno mejo za varčevanje. Nespodbudno Pokazalo se je, da predvsem 18. in 19. člen tega pravilnika delujeta nespodbudno na lastnike. Ko je bila presežena kvota tistih, ki niso ogrevali, ali v primeru, ko je imel samo en lastnik prekomerno porabo, so vsi lastniki stavbe prešli na obračun po površini. Lastniki so se zato začeli spraševati o smislu varčevanja, če vnaprej niso vedeli, ali bodo zaradi varčevanja nagrajeni ali bodo morda kljub temu plačali po obračunu glede na površino. Zgornja in spodnja meja Na ministrstvu pravijo, da nov izboljšan pravilnik onemogoča omenjene zlorabe in nepravičnosti ter odpravlja negotovosti pri lastnikih stanovanj, da bodo kljub varčevanju toploto plačali po površini namesto po meritvah delilnikov. Minimalni porabniški delež bo znašal 40 odstotkov povprečne porabe toplote, s čimer naj bi se onemogočalo, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov. To naj bi stanovalce spodbujalo k vsaj minimalnemu ogrevanju lastnih stanovanj. Določen je tudi maksimalni porabniški delež, ki bo znašal 300 odstotkov od povprečne porabe toplote. Korekturni faktorji Podrobneje so opredeljeni korekturni faktorji, ki omogočajo korekcijo osnovnih porabniških deležev zaradi vpliva izpostavljene lege. To naj bi spodbujalo k naložbam v energetsko prenovo blokov, saj če korekturni faktorji niso opredeljeni, stanovalci »v sendviču« niso zainteresirani za toplotno izolacijo ovoja stavbe. Tisti v vogalnih legah pa so nemočni, saj sami ne morejo toplotno izolirati fasade svojih stanovanj. Obstoječi korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika leta 2010, se lahko uporabljajo še do 1. januarja 2025, če se lastniki vmes ne bodo odločili za prenovo fasade, s čimer vplivajo na celotne toplotne izgube. TC Foto: SHERPA anju sploh varčevati? hranki bistveno nižji, kot si ljudje mislijo,« pravi energetski svetovalec. Bistvenega pomena za zagotavljanju primerne temperature v stanovanjih je pravilno prezračevanje. »Vsak dan, lahko nekajkrat dnevno, najbolje zjutraj in zvečer - odvisno od prostora in števila oseb v njem - za približno tri minute odpremo okna in grelna telesa v tem času ugasnemo.« Redno in ne predolgo zračenje prostorov je priporočljivo zaradi kakovosti zraka in plastičnih oknih. Stara okna imajo zaradi slabega tesnjenja »odličen« sistem samozrače-nja. Pozimi tako zapravimo ogromno denarja, saj toplota uhaja iz prostora. Hkrati iz prostora uhaja tudi odvečna vlaga. Ko okna zamenjamo z novimi, ki dobro tesnijo, ta v prostoru zadržijo tako toploto kot tudi vlago. Če v teh primerih stanovanja primerno ne zračimo, se vlaga »preseli« na stene in v obliki kapljic tudi na stekla. Nikolaj Torkar, vodja svetovalne energetske pisarne v Celju. pridobitve subvencije za obnovo. Prav energetska sanacija je, kot poudarja sogovornik, zelo pomemben korak k učinkoviti rabi energije in varčevanju. K varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer veliko prispevata tudi uporaba sodobnejših ogrevalnih naprav in večja uporaba obnovljivih virov energije. Ob tem Torkar poudarja smiselnost daljinskega ogrevanja v predelih, kjer je to mogoče. »Predvsem v mestnih središčih ogrevanje na drva ni dobro, smiselno, pri čemer je tudi manj zdravo,« pravi. Varčevanje s pravilnim prezračevanjem Če imajo lastniki individualnih hiš pri izbiri ogrevanja več možnosti in bolj proste roke, se je v večstanovanjskih stavbah treba dogovoriti. Tako glede načina ogrevanja kot tudi glede kasnejše uporabe. »Varčevanje na račun sosedov na način, da so naši radiatorji mrzli, ni smiselno, saj so pri- "Vsakodnevno jutranje zapiranje in odpiranje radiatorjev se v nobenem primeru ne izplača. Na tak način se ne varčuje.« tudi zato, da se izognemo nastanku zidne plesni. »Po energetski sanaciji starejših stavb in menjavi stavbnega pohištva smo te prostore popolnoma zaprli, kar ni dobro in tudi ne zdravo,« razlaga Torkar. Številni stanovalci v blokovskih naseljih večkrat tožijo tudi zaradi nastanka kondenza. »To je pokazatelj, da je v prostoru preveč vlage. Ta nastane ob kuhanju, likanju, sušenju perila, veliko k temu doprinesemo tudi ljudje, saj med spanjem izločimo tudi do liter vode iz telesa. Zaradi nepravilnega zračenja se stene v stanovanju ohladijo in na ta način se vlaga v prostoru spremeni v vodne kapljice, ki so najprej vidne ravno na steklu. Steklu vlaga ne škoduje, škoduje pa stenam in pohištvu, saj se na njih lahko hitro pojavi plesen. Pravilno zračenje je tako še pomembnejše pri novih Med službeno odsotnostjo radiatorjev ne zapirajmo Priporočena temperatura v stanovanjih je 20 ali 21 stopinj. Pri starejših, pravi Torkar, mogoče še kakšna stopinja več. V času odsotnosti lahko v stanovanju temperaturo znižamo za stopinjo ali dve, več ni priporočljivo. »Ko se vrnemo domov, želimo stanovanje hitro ogreti. Če je povsem ohlajeno, je za to potreben določen čas, hkrati pa je treba tudi grelna telesa nastaviti na višjo raven. Na nihanje temperature v stanovanju vpliva tudi primerna fasada, vendar se vsakodnevno jutranje zapiranje in odpiranje radiatorjev v nobenem primeru ne izplačata. Na ta način se ne varčuje.« LEA KOMERIČKI Foto: LK Spremembe prinesle tudi zmedo Kaj o novem pravilniku pravijo v podjetjih, ki odčitavajo delilnike? O višini stroškov ogrevanja v podjetjih, ki se ukvarjajo z odčitavanjem delilnikov, ne morejo govoriti, saj ne zaračunavajo porabe, ampak jo le odčitajo, podatke pa pošiljajo podjetjem, ki to porabo ovrednotijo stroškovno. O novem pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli pa imajo ta podjetja tudi različna mnenja. Nekaj smo jih zbrali. Pri Enerkonu na primer menijo, da nov pravilnik s svojimi določbami motivira stanovalce, da svoje stanovanje vsaj minimalno ogrevajo. Večja »pravičnost« delitve stroškov za toploto naj bi se izrazila predvsem v stavbah, kjer je v preteklosti prihajalo do prevelikega varčevanja ali do primerov nesorazmerno visokih porab. Korekcijski faktor se v izračunu delitve upošteva le v delu porabe, izražene z de-lilniki stroškov ogrevanja, še dodajajo pri Enerkonu. Še bolj bodo zapirali radiatorje? Tudi pri Robelu opažajo, da se večina stanovalcev pri ogrevanju obnaša racionalno, določeni pa pretirano varčujejo: »Delilniki so z našega vidika potrebni in koristni, težava je pri zakonodajalcu. Najprej je bila v Sloveniji slaba informiranost, potem so sledile stalne spremembe, ki so prinesle zmedenost in nezaupanje uporabnikov. Nov pravilnik pravičneje deli porabo v smislu, da spodbuja racionalno ogrevanje.« V podjetju Brunata, ki se v Sloveniji ukvarja z odčitavanjem delilnikov v večstanovanjskih stavbah, pa pravijo, Uvedba delilnikov za toploto je bila smotrna, saj omogočajo plačevanje v skladu z dejansko porabo, so prepričani v podjetjih, ki odčitava-jo vrednosti na delilnikih. da so ljudje bolje kot kdajkoli v preteklosti seznanjeni s pravilnim varčevanjem in zračenjem. »Objektu največkrat škodi stara ali razpadla izolacija. Reševanje problema slabe izolacije z močnejšim ogrevanjem je nesprejemljivo. Povprečna poraba energije v objektih je zelo različna, saj je odvisna od starosti objekta, lokacije in tudi načina ogrevanja.« Socialno šibkim naj pomaga država, da ne bodo zapirali radiatorjev In kaj so pri odčitavanju delilnikov v zadnjem času opazili? »V izpraznjenih stanovanjih so ponavadi radiatorji zaprti, vendar v njih ni vlage. Večji problem so stanovalci z nizkimi dohodki. Teh ne moremo z zakonom prisiliti, koliko morajo najmanj ogrevati. Danska v takšnih primerih zagotovlja državno pomoč, ki pokriva del stroškov ali celo celotne stroške za ogrevanje. Ljudje namreč ne morejo živeti na mrzlem, ker se to pozna pri večji odsotnosti z dela povečanih stroških za zdravstvo in na stavbi. S tega stališča je zadnji slovenski pravilnik lahko škodljiv, ker bodo ljudje z nizkimi dohodki bolj intenzivno zapirali radiatorje,« menijo v Brunati. »Delilniki so še kako dobrodošli in potrebni. Omogočajo plačevanje v skladu z dejansko porabo, posledica pa je varčnejše obnašanje stanovalcev. Najpogostejši prihranki na ravni stavbe so za 20 do 30 odstotkov. Zato je razumljivo, da je EU uvedla obvezno merjenje porabe ogrevanja za vse svoje članice. Pravica stanovalcev je, da plačajo le, kolikor porabijo. Kakršnokoli omejevanje ogrevanja, značilno za zadnji slovenski pravilnik, je v tem kontekstu nesprejemljivo,« še pravijo v Brunati. SŠol Foto: GrupA 14 KRONIKA Laubič je 33-letno žensko umoril ne le pred očmi njunega otroka, ampak tudi pred očmi mimoidočih. Ti so ženski želeli pomagati, a so bile poškodbe prehude. Izkravavela je na kraju dogodka. Kmalu: dve sojenji za dva umora Prihodnji teden na sodišču dve odmevni kazenski zadevi Prihodnji teden se na Okrožnem sodišču v Celju obetata dve sojenji za kaznivi dejanji umora. Sodili bodo Zvonetu Laubiču in Romeu Bajdetu. Oba sta umorila svoji partnerki -dobesedno na ulici. 39-letni Laubič je letos aprila 33-letno žensko, s katero sicer v času kaznivega dejanja nista bila v tesni zvezi, umoril na avtobusni postaji na Mariborski cesti ob Citycentru Celje. Policisti so ta umor opisali kot enega najbrutalnejših v zadnjih letih na Celjskem. Umor se je zgodil bliskovito in v naglici, ko sta nekdanja partnerja zapuščala trgovsko središče, kjer sta se sestala zaradi urejanja stikov v zvezi z njunim mladoletnim otrokom. Pri izhodu iz trgovskega središča sta se začela prepirati, Laubič naj bi nato stopil do svojega osebnega avtomobila, ki ga je imel parkiranega v bližini, iz njega vzel preklopni nož, stopil do žrtve in jo večkrat zabodel v različne predele telesa. Na policiji so po preiskavi potrdili, da je umor videl tudi otrok, ki je v tistem času sedel v avtomobilu. Laubič je po umoru odpeljal proti Slovenski Bistrici, vmes poklical policijo in se skupaj z otrokom predal tamkajšnjim policistom. Na zatožno klop bo sedel v torek, zaradi umora pa mu grozi najmanj petnajst let zapora. Obtoženi naj bi bil do partnerke nasilen tudi v preteklosti in je bil zaradi družinskega nasilja že pravnomočno obsojen na pogojno kazen. Umor po koncertu Najmanj petnajst let za zapahi pa grozi tudi 46-le-tnemu Romeu Bajdetu, ki je tik pred novim letom svojo 33-letno partnerko pretepel na velenjski ulici, na celjsko sodišče pa ga bodo pripeljali v sredo. Vzrok za umor naj bi bila ljubosumnost. In tudi njega so policisti v preteklosti zaradi nasilja že obravnavali in tudi ta umor je bil, kot so dejali preiskovalci, storjen na »grozljiv« način. Ženska ni imela možnosti niti da bi se branila niti da bi preživela pod nasilnimi rokami storilca. Umoril jo je zatem, ko sta zapustila koncert v velenjski Rdeči dvorani. Na Prešernovi cesti ji je zadal udarce v glavo, nato jo je zadavil. Po dejanju jo je odvlekel na stran, jo pustil tam, odšel po vozilo v bližnjo garažno hišo, se pripeljal nazaj in njeno truplo dal v prtljažnik avtomobila. Od tam se je odpeljal domov za nekaj časa, na družbenem omrežju objavil svoje opravičilo »za svoje dejanje«, nato pa truplo odpeljal pred velenjski zdravstveni dom, kjer je dežurni ekipi dejal, da je pripeljal »partnerko, ki jo je ubil«. 46-letnik naj bi bil do 33-letnice že večkrat nasilen, v preteklosti naj bi ga za krajši čas celo zapustila, a se je ponovno vrnila domov. Že pred leti naj bi bil Bajde pravnomočno obsojen zaradi nasilništva in tudi zaradi premoženjskega kriminala. Leta 2006 je bil fizično nasilen na velenjskem okrajnem sodišču. Takrat so mu sodili zaradi šestih kaznivih dejanj, med drugim tudi zaradi nasilja nad nekdanjo partnerko, ogrožanja varnosti in poškodovanja tuje stvari. Že pred tem je bil kar trikrat pogojno obsojen. SŠol Pretepel mladoletnega znanca Poškodbe zaradi udarcev v glavo Celjski policisti so zaradi povzročitve hude telesne poškodbe ovadili 18-letnika, ki je na avtobusni postaji v Celju konec preteklega tedna pretepel 17-letnega znanca. Pretep se je zgodil sredi dneva, razlog pa naj bi bil medsebojni spor. 18-letnik je oškodovanca s pestjo večkrat udaril v glavo. Gre še za enega v vrsti medvrstniških primerov nasilja v Celju. Celjska policija opaža, da je medvrstniško nasilje v Celju dokaj pogosto, vendar mnogi mladoletniki o njem ne spregovorijo oziroma ga ne prijavijo, dokler se ne zgodi primer, kot se je zgodil minuli teden, ko so nastale tudi telesne poškodbe. Še vedno se največkrat takšno nasilje zgodi v šolah ali njihovi neposredni bližini. Lokacije, na katerih pride do tovrstnih primerov, so pogosto tudi avtobusna postajališča ali železniške postaje, tudi zato, ker storilci tam praviloma vedo, kje bodo našli žrtev, če iščejo točno določeno osebo. Pred časom je 16-letnica ravno na železniški postaji pretepla enako staro dekle, da je moralo poiskati zdravniško pomoč. Se pa v zadnjem času pojavlja tudi nasilje med skupinami mladih. Lani in letos so celjski policisti že nekajkrat ukrepali, pri enem od nasilnežev so našli celo plinsko pištolo. Kljub ukrepom, kadar gre za mladoletnike, policija opaža, da so storilci največkrat povratniki Plačilni nalog na policistove zazna Pri večjih prometnih prekrških je običajno, da lahko kršitelja doma v nabiralniku čaka obvestilo o plačilnem nalogu. Največkrat je priložen tudi slikovni posnetek kršitve, če policisti kršitelja ne ustavijo in ni o kršitvi takoj obveščen oziroma z njo seznanjen. A drugače se je zgodilo našemu bralcu, čigar osebne podatke hranimo v uredništvu. Tega je doma presenetilo obvestilo s plačilnim nalogom zaradi nepripetosti z varnostnim pasom, čeprav ga policija ni ustavila niti kakorkoli pri kršitvi posnela ali fotografirala. Obvestilo je bilo naslovljeno nanj. Kako so policisti ugotovili, kdo je vozil, če niso imeli posnetka kršitve, voznika niso ustavili in nikjer v uradni evidenci, ki je povezana z vozilom, ni navedeno njegovo ime kot ime voznika ali uporabnika avtomobila? Kazen poravnal, a ima vprašanja ... Bralec je bil ob prevzemu poštne pošiljke sprva prepričan, da gre morda za kazen, ki bi lahko bila povezana z njegovim motorjem, ki je edino registrirano prevozno sredstvo na njegovo ime, a je kmalu ugotovil, da ne gre za to. Policija naj bi bralca, ki je z nami delil svojo izkušnjo, opazila v Celju, ko naj bi vozil avtomobil, ki je v lasti njegove mame. Pri tem naj bi naredil prekršek in s policije takoj dobil plačilni nalog. Naj pojasnimo, da je bralec kazen poravnal, zanimivo pa se mu zdi, kako so na policiji ugotavljali, kdo je vozil vozilo. Lahko bi vozil kdorkoli drug. Njegovo identiteto je policija ugoto- Na celjski policiji pravijo, da od lastnice vozila niso zahtevali podatkov o tem, kdo je vozil njeno vozilo. »Policist zatem, ko je zaznal kršitev v prometu, ni opravljal nadaljnjega nadzora, ampak na policijski postaji takoj opravil ugotavljanje identitete voznika. Pri tem je v evidenci preveril tudi podatke o ožjih družinskih članih.« Na vprašanje, kako je možno, da je policist ugotovil identiteto našega bralca, ki ima v vseh uradnih evidencah fotografije, na katerih nima brade, kot jo ima danes, poleg tega ima v ožjem družinskem krogu še osebe, ki so mu zelo podobne, pa odgovarjajo: »Če bi policist bil v dvomu, bi obvestilo poslal lastnici vozila, da pove, kdo je sedel za volanom v času zaznane kršitve. Vendar tega ni storil, saj je iz uradne evidence identiteto kršitelja nedvomno ugotovil.« vila na podlagi uradnih evidenc, do katerih, kot pravijo na PU Celje, je policist, ki je kršitev ugotovil, imel dostop. Enako tudi do evidence ožjih družinskih članov lastnice vozila. Voznik naj bi storil prekršek v Prešernovi ulici v Celju 20. septembra. Na policiji so nam povedali, da sta kršitev, torej nepripetost z varnostnim pasom, opazila policist kolesar iz Policijske postaje Celje in občinski redar. »Takrat sta opravljala usklajen nadzor prometa ravno zaradi Evropskega tedna mobilnosti, ki je bil v tistem času. Torej je kršitev zaznal tudi redar,« so nam na vprašanje o opisu dogodka odgovorili s Policijske postaje Celje. Bi ga lahko vseeno ustavil? V obvestilu o kršitvi, ki ga je bralec prejel, je zapisano, da je pripeljal v ulico, v vozilo sprejel drugo osebo, nato polkrožno obrnil in odpeljal dalje. Na policiji sicer pravijo, da policist voznika ni ustavljal, ker je ta odpeljal dalje in ga ni mogel ustaviti varno. Čeprav gre za ulico, kjer hitrost vozil ni velika. Je pa policist nato na policiji na podlagi registrske oznake vozila, ki si jo je zapisal, preveril lastništvo avtomobila in ga tudi ugotovil. A ker je avto v lasti ženske, je v evidencah preveril ožje družinske člane in med njimi opazil moškega, za katerega je po spominu domneval, da je voznik. Zato mu je napisal tudi plačilni nalog. Tu so se bralcu postavili naslednji vprašanji: do katere mere lahko policisti dostopajo do osebnih podatkov zaradi takšne kršitve v območju, kjer je jasno, da nekdo nima prevelike hitrosti vožnje in bi ga lahko ustavili? In koliko ljudi je policist v tistem dnevu videl in ustavil, da lahko z gotovostjo trdi, da je obraz, ki si ga je zapomnil, ravno obraz našega bralca - brez slikovnega dokaza? Lahko preverjajo Na Policijski upravi Celje so nam povedali, da so Kršitev našega bralca je opazil na ulici policist kolesar. Fotografija je simbolična. (Foto: SHERPA) KRONIKA 15 podlagi osebne sve Zaradi prometnega prekrška omogočen dostop tudi do evidence družinskih članov Koliko voznikov, ki so nepripeti z varnostnim pasom se dnevno pripelje v Prešernovo ulico v Celje? pogoji za policijsko ukrepanje in izdajo plačilnega naloga po ugotovitvi kršitve cestnoprometnih predpisov za uporabo varnostnega pasu »neposredna zaznava ali zaznava kršitve s tehničnim sredstvom in ugotovitev na podlagi zbranih obvestil in dokazov«. Ta uradni odgovor pomeni, da ni nujno, da pri tem obstaja dokaz, ki je posnet s fotoaparatom ali z videokamero. »Policist lahko iz evidence registriranih motornih vozil pridobi podatek o uporabniku vozila, zoper katerega izvede ukrep po določenem zaporedju. Pri tem lahko pošlje obvestilo lastniku ali uporabniku vozila, da izjavi, kdo je vozil. Lahko pa policist po potrebi opravi dodatne poizvedbe, kot so ugotovitev identitete po evidencah, razgovor z domnevnim kršiteljem in podobno,« so nam odgovorili na PU Celje. Iz evidenc lahko policija torej dobi podatke o lastništvu vozila in uporabniku. Toda v primeru našega bralca, je bilo za policijo dovolj policistova zaznava kršitve. Ker je pri Izdajo plačilnega naloga na način, kot se je to zgodilo v primeru bralca, omogoča tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije. tem za volanom videl moškega, po njihovem mnenju ni bilo potrebe po pogovoru z voznikom ali obvestilu lastnici vozila, da bi se ta izjasnila, kdo je avto vozil. To bi bilo potrebno denimo takrat, kadar bi občan opazil kršitev, jo prijavil policiji in bi ta iskala kršitelja. Glede na to, da je policist kršitev opazil, nato pa iz uradnih evidenc kršitelja prepoznal, se je policija odločila za plačilni nalog, ki ga je poslala njemu. Vendar do evidenc lahko policist dostopa z zakonskimi omejitvami. Po naših podatkih naj bi veljalo, da policist, če ima denimo o prekršku fotografijo, iz katere izhaja, da je voznik vozila moški, nima pogojev za pregled družinskih članov ženskega spola. Toda na policiji dodajajo, da pri kršitvah šteje tudi osebna zaznava, pri čemer sta v primeru v Prešernovi ulici kršitelja opazili dve uradni osebi. Poleg policista tudi občinski redar, ki bi v nadaljnjem postopku pritožb nastopal kot priča dogodka, torej bi lahko potrdil, ali je za volanom dejansko sedel naš bralec ali kdo drug. Kazni se tako ne bi mogel izogniti. EP, SŠol Za pojasnilo, do kod sežejo pooblastila policije pri pregledu uradne evidence za ugotavljanje prometnih prekrškov, kot ga navajamo v članku, smo se obrnili tudi na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Ta odgovarja: »Pod predpostavko, da so bile dane okoliščine takšne, da so onemogočale izdajo plačilnega naloga na kraju samem, je bila dolžnost kot tudi pravica policista, da obravnava zaznani prekršek in v postopku ugotovi relevantna dejstva, med katera sodi tudi vprašanje, kdo je storilec prekrška. Za namene ugotavljanja za postopek relevantnih dejstev pa sme pri tem obdelovati osebne podatke iz uradnih evidenc«. Vendar je tudi v takšni situaciji treba upoštevati načelo sorazmernosti, še dodaja pooblaščenka, ki ne dopušča, da uradna oseba, ki vodi prekrškovni postopek, pridobi ter vpogleda v celotno zbirko fotografij. »Pač pa mora na podlagi dokazov kot tudi morebitnih pojasnil, ki jih v postopku posreduje lastnik vozila, krog potencialnih kršiteljev zožiti na minimum.« Tudi na Celjskem založene oporoke Ko je v javnost prišel podatek o odkritju nerazglaše-nih oporok na nekaterih slovenskih okrajnih sodiščih, se je odzvalo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Prvi primer takšne nepravilnosti so odkrili na Okrajnem sodišču v Novi Gorici, nato so pregled vseh tovrstnih postopkov opravili na vseh slovenskih sodiščih. Tudi na okrajnih sodiščih v celjskem sodnem okrožju. In tudi tu so našli napake. Na Okrajnem sodišču v Celju so odkrili osem nerazgla-šenih oporok, na sodiščih v Velenju in Šmarju pri Jelšah po en primer in na žalskem sodišču pet primerov. Gre za takšne primere, ki bi lahko imeli materialnopravne posledice za stranke. To pomeni, da obstaja velika možnost, da so bile zaradi napak sodišč, kjer so bile oporoke deponirane, oškodovane. Sodišče takšne nepravilnosti povezuje tudi s spremembami v delovanju prvostopenjskih sodišč iz obdobja izpred več desetletij. Sodišča so vse oporočne dediče iz odkritih nerazglašenih oporok tudi obvestila, da lahko svoje pravice iz pozneje najdene oporoke, če želijo, uveljavljajo v pravdi. Prosil za pomoč in žalil policiste Celjski policisti bodo zaradi kaznivega dejanja zlorabe znamenj za nevarnost ovadili 64-letnega moškega iz Celja. Moški je namreč pretekli teden iz Pohorske ulice v Celju lažno zaprosil za nujno medicinsko pomoč. Na kraju se je nato nedostojno in žaljivo vedel do policistov, zato so ga pridržali. Storilec je bil tudi pod vplivom alkohola. Je nesrečno padla? Občani in gasilci so v ponedeljek nekaj minut pred 17. uro v potoku Mestinjščica v Sodni vasi na območju Podčetrtka našli truplo. Gre za 85-letno žensko, ki naj bi jo včeraj že nekaj časa iskali. Okoliščine smrti še preiskujejo. Zaenkrat ne kaže, da gre za sum kaznivega dejanja, ampak za nesrečo. Po sanitarni obdukciji bo znano, kaj je bil natančen vzrok smrti. Truplo so iz vode potegnili prostovoljni gasilci iz Pristave pri Mestinju. Silver im ™ -Naše gore Štumf- www.silverline.si ^terijs^ nogavice SILVERLINE J POKLIČITE NA 27,90 EUR 080 30 25 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuD alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Zakaj je Euroservis najboljša izbira za vas? Avtoservisna mreža Euroservis je del svetovne mreže Eurogarage. To pomeni, da boste avtoservise našli na več kot šest tisoč mestih v Evropi in Južni Ameriki. Servisi izvajajo storitve v skladu z najnovejšimi trendi in smernicami v avtomobilski industriji. V vozila vgrajujejo originalne rezervne dele oziroma originalu enakovredne rezervne dele. Zato skupina združuje vse pini.« Tako je skupina Groupa-tisto, kar ste vedno iskali za uto International pravzaprav svoj avto: od osnovnega hitrega servisa do rednega pregleda in vrhunskih popravil. Skupina Groupauto International deluje po načelu: »Moč skupine vedno preseže seštevek moči posameznikov v sku- omrežje številnih specialistov za distribucijo rezervnih delov in storitev za osebna in tovorna vozila, tovornjake in prikolice. Euro servis Celje, d. o. o., na Bežigrajski cesti (nekdanji Av- tocenter Košak, d. o. o.) je eden izmed prvih v Sloveniji, ki se je leta 2012 pridružil združenju avtoserviserjev Euroservis, kjer pridobiva znanje in podatke za kvalitetno popravljanje (najnovejših) vozil po navodilih njihovih proizvajalcev. Inovacije so del vsakdana Mehaniki v mreži se s težavami, novostmi in zanimivostmi na področju avtomobilske industrije srečujejo vsak dan. Tako inovatorji na področju mobilnosti niso le tisti, ki avto zasnujejo, ampak so tudi pro- izvajalci avtomobilskih delov, ki jih določeni proizvajalci vgrajujejo. Poleg avtoservisnih storitev vam v svoji poslovalnici nudijo še zavarovanje in registracijo vozil. V drugi polovici oktobra pričakujejo odprtje Ergo zavarovalnice (podružnica v Sloveniji), ki bo imela prostore pri njih in bo nudila možnost zavarovanja vozil. V koraku s časom Ker so Euroservisi vpeti v veliko globalno mrežo avtomobilskega poprodajnega trga, tako na področju rezervnih delov kot tudi na področju servisnih storitev, lahko njihovi mehaniki v vsakem trenutku dostopajo do pomembnih informacij. Tako mreža Euroservis skrbi za potrebna znanja, ki jih lahko v času hitrega tehnološkega napredka avtomehaniki pridobijo v najkrajšem možnem času. To pa pomeni, da so mehaniki v mreži Euroservis resnično dobro podkovani in bodo s svojim znanjem znali rešiti še tako zapleten primer. Promocijsko besedilo Obujte svoje vozilo v zimske škornje še pred zimo V Euro servisu Celje vam nudijo akcijske cene pri nakupu zimskih pnevmatik Kelly Tires, montažo in centriranje gum pa dobite že od 20 evrov naprej (z vključenim DDV). r- ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3325 PLANINA PRI SEVNICI +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET ASFALTK L fMLjgcl ГШСА . (jrwtnfavuh 1, iL"' mm DELOVNI ČAJ: /m. - pet.: odl do- 1II.uk; mir.: o&i.&trW.urt INOVOMAT I AVTO STEKLO CENTER Д V PROSTORIH AVTO CELJA Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedi«? г №№ji www.nt-rc.si Obiščite nas na spletni strani! TEL: 041693394 PRODAJA IN SERI/IS TRAKTORJE!/ novi tednik Vedno г mwji • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - zglihali<.« Na tisto, kar so jima nevestini prijatelji pripravili zvečer, pa vseeno nista bila pripravljena. »Približno deset fantov z vasi nama je prišlo proti večeru zapet po-doknico. Bilo je tako ganljivo, da se mi še danes zasolzi oko,« pripoveduje Rafaela. Naslednjič je na poroki jokala, ko se je poročil sin Miro. »Še danes mi je nerodno, ker sem si cel obred brisala solze, ampak me je res ganilo,« se smeje. Svojima otrokoma sta v njunih zakonih najbolj iz srca zaželela srečo. »Res pa si moraš srečen zakon ustvariti sam. Nihče drug tega ne more storiti namesto tebe,« resno dodata. »Da ga dolgo uživaš, so nekaj zaslužni dobri geni, nekaj pa zdravniki,« se zasmeje Miroslav. Glede na to, da je njegova sestra dočakala 102 leti, je v bistvu še pravi mladenič. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA /V J v .. пр —^ №... - -Č Rafaela je pred dnevi obeležila 88. rojstni dan, Miroslav bo februarja naštel 87 let. A to so zgolj številke, ki čilemu in bistremu paru življenja ne omejujejo prav posebej. штш Rafaela in Miroslav že 67 let pijeta kavo v najboljši družbi. RAZSTAVA 31 tovna popotnica in pisateljica Alma M. Karlin, na desni slikarka Thea Med postavljanjem razstave o Gammelinovi. Na fotografiji je eno od njenih velikih platen. Ob njem je avtorica razstave, kustosinja Schreiber Gammelin (fotografija je iz rokopisne zbirke NUK). Barbara Trnovec. Slikarka iz sence velike popotnice Dolg do Thee Schreiber Gammelin je izpolnjen - V pokrajinskem muzeju velika razstava o slikarkinem življenju in delu Z razstave o Thei Schreiber Gammelin. O nevsakdanji Celjanki pripovedujejo različni pričevalci. Večina starejših Celjanov in okoličanov se je še dobro spominja. Na celjskih ulicah so Theo Schreiber Gammelin srečevali z nahrbtnikom in s psom na povodcu. Najbolj preprostim ljudem se je zdela čudaška, saj niso vedeli, da mora nakupljene stvari iz mesta znositi daleč na hrib nad Pečovnikom. Tja, kjer sta nekoč živeli skupaj s svetovno popotnico Almo M. Karlin. Za druge, ki so jo dobro poznali, je bila slikarka Gammelinova izjemna ženska. In res je bila. To je mogoče spoznati na veliki razstavi o njej, ki je od včeraj na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje. Thea Schreiber Gammelin (1906-1988) je bila hči evangeličanskega duhovnika in je preživela mladost ob Baltiškem morju, v Nemčiji. Študirala je slikarstvo ter potovala po Evropi. Nekega dne je bilo zanjo usodno poslušanje berlinskega radia, kjer je prisluhnila predstavitvi potopisa Celjanke Alme M. Karlin. Thea je nato pisateljico leta 1931 obiskala v Celju, kjer se je rodilo njuno prijateljstvo, ki je trajalo do smrti. Gammelinova ga je označila kot »duhovno skupnost« in Almo kot »sestrsko dušo«. Obe sta bili teozofinji. Evangeličanka Gammelinova je pozneje postala katoličanka in celo članica tretjega reda sv. Frančiška Asiškega. Med Celjani je vzbudila pozornost tudi v svojih poznejših letih, ko je postala kot starejša ženska študentka teološke fakultete in je na Go-milskem poučevala verouk. Med drugo svetovno vojno je delovala kot protinacistka nemške narodnosti, v Koz- janskem odredu je bila kot partizanska kurirka ranjena. A je, kljub temu da je bila zelo ustvarjalna osebnost, vse do danes ostala v senci velike Alme M. Karlin. Razstava in film Razstava in dokumentarni film o Thei Schreiber Gammelin, o tej nevsakdanji Celjanki. »Ko sem pred dvema letoma v depoju med inventuro zbirk odkrila štiri njena platna, sem spoznala, da je skrajni čas, da se še bolj posvetimo tudi Thei,« je povedala avtorica razstave in filma Barbara Trnovec, kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Celje. Trnovčeva se je raziskovanju življenja in dela Gammelinove posvečala že v preteklosti, vendar ne toliko kot za sedanjo veliko razstavo. Letos sta za kulturo na Celjskem pomembni obletnici, saj je minilo 110 let od rojstva Gammelinove in 85 let od njenega prvega prihoda v Celje. Tako je v pokrajinskem muzeju že pred dvema letoma nastala zamisel, da bi pripravili leta 2016 prvo pregledno razstavo o Thei Gammelin. Trnovčeva je začela zbirati podatke in predmete. »Letos sem našla ogromno novih podatkov in zbrala njena številna dela,« je povedala. Uspelo ji je zbrati več kot petdeset likovnih del Gammelinove, od najzgodnejših iz njenih najstniških let in vse do zadnjega obdobja njenega življenja. Nekaj svojih likovnih del je Gammelinova sama izročila muzeju, še nekaj jih je muzej pred dvema letoma odkupil. Trnovčeva je eno od njenih del našla tudi v celjski teozofski knjižnici, več del je bilo pri dedinji Gammelino-ve in v štajerski metropoli. Poenostavljeno povedano je mogoče likovno ustvarjanje Gammelinove ločiti na obdobje iz časa pred srečanjem z Almo, na čas skupnega življenja z njo ter čas po njeni smrti. Iz slednjega je mogoče najti zelo malo del, med njimi sta dve krajini, ki ju je Trnovčeva našla v štajerski metropoli. »Ti sta mi povedali, da se je ob koncu življenja vrnila na svoj začetek, tako v likovni govorici kot v duhu,« je ugotovila avtorica razstave, ki je vložila ogromno dela. Zadnje delo Gammelinove je krajina z naslovom Baltik. Tako zbran ustvarjalni razpon je omogočil odlično oceno del Gammelinove, ki jo je podala akademska slikarka in restavratorka Jasna Radšel iz pokrajinskega muzeja. Veliko novih podatkov Trnovčeva je največ podatkov o Gammelinovi pridobila iz zbirke, ki je v lasti dedinje umetnice, iz župnijske kronike v Nemčiji, berlinske državne knjižnice in nemškega zveznega arhiva. Prav tako je uporabila neobjavljene spomine Gammelinove (Dve življenji - en cilj) in pričevanja ljudi, ki se zanimive celjske umetnice še osebno spominjajo. V petdesetminutnem filmu Trnovčeve se je zvrstilo dvanajst pričevalcev, med njimi eden iz Nemčije. Gre za avtorja knjige Matthiasa Burkhardta iz Nemčije, ki je napisal v Nemčiji izdano knjigo o Gammelinovi, predstavljeno na več kot tristo straneh. Njen naslov je Sli-karka-partizanka-mistikinja. Trnovčeva je pripomnila, da ji je bil pri iskanju različnih virov delno v pomoč tudi v Novem tedniku objavljen zapis, da pripravlja razstavo. »Thea Schreiber Gammelin je izjemno zanimiva oseba, prav tako kot Alma Karlin. Na nek način nenavadna in v svoji drži pokončna,« jo je med dolgotrajnim raziskovanjem spoznala kustosinja. »Med postopkom raziskovanja me je dvakrat ganila do solz. Mogoče bodo ljudje, ko si bodo ogledali razstavo, sami opazili, kdaj je to bilo,« je dodala kustosinja. Spoznala jo je kot izjemno srčno žensko, globoko verno, ki je za razliko od marsikoga v skladu s tistim, v kar je verjela, tudi živela. Bila je nasploh nevsakdanji človek, z različnimi videnji. Avtor knjige Burkhardt je na začetku svojega raziskovanja ob Baltiku še srečeval nekatere ljudi, ki so se je spominjali. »Je to tista ženska, ki je napovedovala smrt?« so mu odgovarjali nekateri pričevalci, ki so vedeli zanjo. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Na razstavi je več kot petdeset likovnih del Gammelinove. Na fotografiji avtorica razstave in dokumentarnega filma Barbara Trnovec. 32 REPORTAŽA Dvorec diša po kavi in sladicah Po poti novih zgodb dvorca Dvorec Gutenbuchel so pred letom odprli za javnost. Nato so v njem lokalni pobudniki organizirali dve večji razstavi, prva je bila za advent, druga za veliko noč, pretekli konec tedna so ob sklopu Dnevi evropske kulturne dediščine na dvorcu pripravili dogodek z naslovom Nove zgodbe dvorca. Če se na prvi pogled zdi, da dvorec sameva in da je čez leto zaprt ter osamljen, ni tako. Med letom so lokalni avtorji in glasbene skupine v njem in v okolici posneli tri glasbene videospote. Letos je bil na dvorcu tudi civilni obred poroke pod krošnjami magnolije. Skoraj vsak konec tedna je bilo tudi fotografiranje porok v baročnem parku. Prav poroke so lokalne ljubitelje dvorca spodbudile, da so tokrat pripravili zgodbo. Osrednji dogodek je bil odprtje razstave Nike Oremuž z naslovom Kofetarica. Na povabilo Narodne galerije so v Lončarskem centru Ba-hor naredili rekonstrukcijo skodelice, ki jo na sliki Ivane Kobilice z naslovom Kofeta- rica drži prijetna gospa. Vsako skodelico posebej je poslikala mlada slikarka Nika Oremuž, ki se je na dvorcu predstavila tudi z drugimi umetniškimi deli. V nedeljo so poročni »spektakel« pripravili fotograf Aljoša Videtič, modna kreatorka in oblikovalka Tina Princ in oblikovalka dekorja Nadja Šubert. Poročno dekoracijo je pripravil Simon Ogrizek, ki je ponovno navdušil z nenavadnimi aranžmaji. Obiskovalci so si lahko na dvorcu privoščili tudi poseb- Tqrta vernem? Zakaj pa ne, .menijo v Slaščičarni Lili. Na dvorcu so se predstavili z veganskimi tortami. no ponudbo sladkih dobrot in okusne kave. Vsako polno uro si je bilo mogoče dvorec ogledati pod vodstvom Mateje Kumer, osebe, ki je zaslužna, da dvorec dobiva nove zgodbe. »Tokrat je bil dvorec odprt štiri dni. Obiskalo ga je približno 370 ljudi različnih generacij. V svojih ogledih sem želela poudariti, da če hočemo biti napredni, inovativni in sodobni, moramo poznati zgodovino svojih prednikov. Vošnjaki so bili za mesto Šoštanj izjemno pomembna družina in tudi od njih se lahko veliko naučimo za svojo prihodnost.« Kumrova je tudi poudarila, da so bila tudi tokrat vsa dela opravljena prostovoljno, z veliko mero srčnosti in predvsem veselja do dvorca. BARBABRA GRADIČ OSET Foto: GrupA Dvorec, ki je bil nekdanje domovanje znamenite šoštanjske družine Vošnjak, je zdaj v lasti ministrstva za zdravje. V občini bi radi, da se lastništvo dvorca preda ministrstvu za kulturo, ki bi ga preneslo v upravljanje občini. Žal se v zadnjem letu glede lastništva ni še nič spremenilo. »Dvorec postaja žal vedno bolj zaraščen. S pomočjo upravnika, Psihiatrične bolnišnice Vojnik, ga poskušamo vsaj malce vzdrževati. Upravnik ima veliko razumevanje do dediščine in nam dovoli, da na tem dvorcu pripravljamo podobne prireditve,« je povedala Mateja Kumer in dodala, da je bila tokratna zgodba napoved adventne razstave. Upa, da takrat s kakšnim finančnim dodatkom. NAGRADNI NATEČAJ 33 Zmagovalci prevzeli nagrade Vrtnarstvo Žolnir trem najbolje uvrščenim namenilo darilne bone Minuli petek je Jakob Žolnir, »steber« Vrtnarstva Žolnir iz Celja, lastnikom treh najlepših zasaditev balkonskih rož, ki so sodelovali v našem nagradnem natečaju, izročil nagrade. To so darilni boni, ki jih lahko nagrajenci izkoristijo v roku enega leta. Vrtnarstvo Žolnir ima sedanje prostore ob glavni cesti v Gorici pri Šmartnem od leta 2001. Že približno desetletje pred tem je Jakob Žolnir svojo poslovno vrtnarsko pot začel doma. Tam so imeli namreč ob kmetiji dovolj zemlje za tovrstno dejavnost. Sprva se je ukvarjal z vzdrževanjem, načrtovanjem in urejanjem okolice hiš in poslovnih prostorov, od leta 1995 pa še s predelavo in prodajo okrasnih rastlin, zelenjadnic in grmovnic. V Vrtnarstvu Žolnir lahko kupite posebno zemljo, zmešano po lastnem receptu in primerno za različno uporabo. V teh dneh se tako kot tudi po drugih vrtnarijah pri njih police šibijo od pestre jesenske ponudbe. »Zdaj so aktualne zlasti zasaditve na grobovih. Pri nas lahko kupite lončene krizanteme, ciklame, jesensko reso, vijolice, navadne in viseče mačehe. Zlasti te so zelo priljubljene, zrastejo namreč tudi do šestdeset centimetrov,« pove Jakob Žolnir. V ospredju nagrajenci Edi Teržan, Monika Javornik in Branka Kolar. V ozadju člani družine Žolnir - Jakob, Anita in Janez. Družinski posel lurgije v Ljubljani, v prostem času pa tudi kitarist. Prav v tistem času, ko smo si z nagrajenci ogledovali pisano cvetlično ponudbo, ga je pičila osa. A telesne poškodbe pri delu v vrtnariji so redke, z nasmehom na obrazu pravi Janez: »Pogosteje so >na udaru< lončki in rože.« V petek, med našim obiskom, je manjkal samo najmlajši sin, gimnazijec Matevž, ki gre tako kot njegov starejši brat po glasbenih (in maminih) stopinjah, igra namreč klavir. A kot kaže v tem trenutku, povedo vsi ostali trije člani družine, bo najbrž prav on tisti, ki bo prevzel očetov posel. Vsak dan po vrnitvi iz šole namreč pride v vrtnarijo in skrbno pregleda, ali gre vsem njegovim varovankam v rastlinjaku in na prostem dobro. Žolnirjevi so srčni, prijazni in odprti ljudje. To zagotovo čutijo ne zgolj kupci, marveč vse rastline, s katerimi imajo opravka. MRL Foto: GrupA od osnovnih šol. Kljub temu pomaga pri delu s cvetočimi V delo v vrtnarstvu je vpe- lepoticami, kolikor ji dopušča ta, vsaj posredno, cela družina čas. V petek je očetu Jakobu Žolnir. Jakobova žena Anita pomagal sin Janez, ki je štu Fotografijo prvouvrščene zasaditve je poslal Igor Javornik iz Babnih Brd. Na podelitvi nagrade se je izkazalo, da za cvetličnimi mojstrovinami stojijo pravzaprav tri ženske. Nagrado je prevzela njegova žena Monika Javornik: »Vsako leto zasadimo tiste rože, ki so nam pač takrat najbolj všeč. Ponavadi je tako, da ima vsaka od nas (Monikina mama Marjana Bevc in sestra Mateja) svojo najljubšo barvo, in tista potem cveti na njenem balkonu.« Očitno je, da se tudi barvno ujamejo, saj je s fotografij, ki nam jih je poslal ponosen Igor, razvidno, da vse cveti v lepi harmoniji. Zasaditev Edija Teržana iz Celja, ki se je pošalil, da je skoraj sosed Vrtnarstva Žolnir, je v našem natečaju zasedla drugo mesto. »Ideje za vsakoletne zasaditve poiščem v katalogih in časopisih. Fotografije spravim in potem v vrtnarstvu povprašam, če imajo takšne rože,« pravi. Kombinacije rož in barv izbere skupaj z ženo, vzdrževanje rož pa je potem povsem v njegovih rokah. Sodeč po fotografijah, ki nam jih je med natečajem poslal, ima »zlate roke«. Branka Kolar, mama Blaža Kolarja, ki je sodeloval v natečaju in zasedel tretje mesto, pravi, da pri njih brez rož ne morejo: »Nekoč smo poskusili brez rož, ker je z njimi veliko dela, ampak smo konec maja vseeno kupili sadike. Rože nam veliko pomenijo. Imamo ogromno kmečko dvorišče in več posamičnih zasaditev, ki niso vse v istem stilu. Ko načrtujemo zasaditev, se že doma odločimo, kaj bomo kupili, potem pa ponavadi iz vrtnarije odnesemo nekaj povsem drugega.« Rožam v vrhuncu sezone namenijo tudi po 45 minut dnevno za zalivanje in gnojenje. Kadar je treba še kaj očistiti, traja seveda še dlje. Rože to ljubezen in trud Kolarjevih bogato nagrajujejo. 34 REPORTAŽA Donacijo je poveljniku Gasilske zveze Slovenije Franciju Petku (skrajno desno) izročil Gregor Štampohar, poslovni direktor Skupine Tuš (na sredini). Na fotografiji predstavniki vseh desetih prostovoljnih gasilskih društev s Celjskega in iz Posavja, ki bodo z donacijo nabavili novo opremo. »Takšno čelado bi imel tudi jaz.« РЧ V ■ I I V 1 ■ V I ■ g "V Reševanje bo lažje in se hitrejše Donacija za nakup opreme za reševanje na vodi in iz nje Minulo soboto je podjetje Tuš petim prostovoljnim gasilskim društvom s Celjskega in petim iz Posavja predalo donacijo, ki so jo zbrali v akciji Za življenja gre. Z denarjem bodo gasilci kupili opremo za reševanje na vodi in iz nje. Donacijo so na Celjskem prejela prostovoljna gasilska društva Celje - Gaberje, Slovenske Konjice, Zreče, Dobrna in Laško. Predvsem gasilci iz Laškega se zaradi preteklih poplav zelo dobro zavedajo, kako pomembna je oprema za reševanje v primeru povodnji. Akcija Tuševega zbiranja denarja še ni končana, saj bo trajala vse do konca novembra, denar pa bo namenjen še drugim gasilskim društvom po Sloveniji. V soboto se je končal en del projekta. Prostovoljni gasilci so za donirana sredstva hvaležni. »Predvsem zato, ker bo ta denar v resnici namenjen za pomoč ljudem, ne samo nam, gasilcem,« je na Poveljnik GZ Celje Janez Senica. Samo v celjski zvezi, ki združuje štirinajst gasilskih društev, je več kot dva tisoč gasilcev. Od tega jih je šeststo operativnih, kar pomeni, da posredujejo na terenu in so štiriindvajset ur na dan v pripravljenosti. sobotni prireditvi v Celju povedal poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. V zvezi bodo opremo nakupili in jo glede na potrebe omenjenih društev, ki jim je donacija namenjena, tudi razdelili. Gre predvsem za škornje, čelade, vrvi in reševalne jopiče, a tudi druge dele opreme, ki je za reševanje na vodi in iz nje nepogrešljiva. Država, ki pogosto pozabi nanje Trenutno so sicer prostovoljni gasilci na Celjskem opremljeni solidno, res pa je, kot je že ob ob dnevu gasilca, ki je bil v Celju konec septembra, povedal predsednik GZ Celje, da trenutna opremljenost zadošča minimalnim standardom. »Oprema, ki jo bomo dobili zdaj, je pomembna ravno zato, ker je specialna, torej za reševanje določene vrste, takšne opreme pa v društvih primanjkuje,« pravi poveljnik GZ Celje Janez Senica. Področje, kjer bi prostovoljni gasilci na Celjskem prav tako potrebovali novo opremo, je tudi Donacija za deset prostovoljnih gasilskih društev celjske in posavske regije je znašala 10.200 evrov. Tuševa dobrodelna akcija Za življenja bo trajala še do konca novembra. gašenje požarov v naravi. Medtem ko podjetja in ljudje zbirajo denar za prostovoljne gasilce, se ti ne morejo znebiti občutka, da država pogosto pozabi nanje. »Na ravni države nas pogosto hvalijo in se spomnijo na nas najbolj v primeru naravnih nesreč, kot je bil žle-dolom. Potem se ne moremo znebiti občutka, da kaj kmalu vse potihne. A ne gre samo za finančna sredstva, ampak bolj za druga odprta vprašanja, na katera opozarjamo gasilci,« dodaja Senica. Med temi vprašanji je tudi boljša ureditev statusa prostovoljnega gasilca. SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA Med obiskovalci sobotne prireditve v Celju smo opazili tudi malega Nika Motoha, ki so mu celjski poklicni gasilci pred meseci izpolnili srčno željo, da bi za en dan postal gasilec, o čemer smo takrat poročali. Nik je pri svojih letih prestal že več kot trideset posegov, saj ima kronično ledvično bolezen. A jo premaguje tudi z ljubeznijo do gasilstva. Oprema slovenskih prostovoljnih gasilcev nikakor ni slaba, a je pogosto dotrajana, zato društva denar iz tovrstnih donacij vedno porabijo za opremo, ki jo v določenem trenutku najbolj potrebujejo. Gasilska društva, ki so v soboto donacijo prejela, so pred Planetom Tuš na ogled postavila svoja vozila, ki so požela ogromno zanimanja predvsem med mladimi. In v zadnjih letih na ravni Gasilske zveze Slovenije opažajo, da se članstvo zvišuje ravno zaradi mladih. Zanimanja za gasilstvo je ogromno predvsem na podeželju. KULINARIKA 35 Priprava mesa Piščančje prsi sem narezala na večje kose, kakršne sem želela, da gostje dobijo na krožnikih. Lahko bi naredila več manjših, ti bi bili na pogled bolj lični, sama pa sem se odločila, da bom naredila velike in na enem krožniku postregla le enega. Meso sem popoprala, mu dodala malo česna v prahu in ga posolila. Piščanca sem spekla na visoki temperaturi. Visoka temperatura je pomembna, da se na mesu zaprejo pore in tako ostane bolj sočno. A če sem iskrena, še vedno iščem pravo razmerje med temperaturo in časom pečenja. Moje meso ni suho, a lahko bi bilo bolj sočno. Imate nasvet? EVINA KUH'NA x Ni vse zlato, kar se sveti Kot je zapisano v uvodu, je pri imenu potrebna le velika mera domišljije. Da se zavitek lahko imenuje »zlat«, sem potrebovala le eno jajce. Dobro sem ga premešala, tako da sta rumenjak in beljak tvorila enovito snov in se v posodi nista ločila. S čopičem sem namazala zavitke, tik preden sem jih dala v pečico. Namig: Namažite toliko, da bo prekrita celotna površina, a s količino ne pretiravajte, saj ne želite pečenega jajca na površini svojih zavitkov. Peka in postrežba Uporabila sem papir za peko, z njim prekrila pekač, nanj položila zavitke in pekla na 180 stopinjah do zlato rumene barve. Predlagam, da postreže-te še vročega, tako da je sir ob prerezu še tekoč. Če je piščanec dovolj sočen in se dobro spaja s sirom, menim, da dodatki niso potrebni. Sicer pa lahko na krožnik dodate žličko kisle smetane ali majoneze. V vsakem primeru nikakor ne pozabite na kozarec dobrega belega vina. Pa dober tek! Moja kuha Pršut in sir Pope-čeno piščančje meso sem ovila najprej v sir in nato v pršut, ki je zadržal tekoč sir ob piščancu. Namig: Pred začetkom poskusite sir in pršut. Obe sestavini sta lahko zelo slani, zato jima prilagodite količino soli na piščancu. Ne ponovite moje napake! Sama sem meso posolila, kot to storim ponavadi, a pozabila, kako slan je pršut. Bodite torej skromni s soljo, pršut bo naredil svoje. Namig: Kupite narezan sir in velike rezine pršuta, sicer boste imeli težave pri ovijanju mesa. Testo Nobene znanosti. Testo sem razvaljala, ga narezala na trakove, v katere sem zavila piščanca s pršutom in sirom. Ker je bilo testo na enem koncu pretanko, se je strgalo, čez luknjo pa je med pečenjem tekel sir. Nastala je dvojna škoda: prvič sira ni bo v notranjosti, drugič pa v pečici zažgan sir s svojim vonjem ni pozitivno prispeval k vzdušju v jedilnici, o katerem sem pisala v uvodu. Želela sem skuhati za dve osebi, na koncu se je izkazalo, da bi se najedli vsaj trij e, saj je hrana precej nasitna, kar pa je odvisno tudi od količine sira. V trgovini sem pustila približno sedem evrov, pri čemer nisem kupila najcenejšega in niti približno najdražjega pršuta. V ceno tudi ni všteto vino, sama sem ponudila polsuho belo vino. Priprava je hitra ter, razen zavij anja sira in pršuta okoli vročega piščanca, povsem enostavna. Tisti, ki ne marate sira, ga iz jedi preprosto izpustite, piščancu pa lahko za boljši okus dodate malo žajblja (vendar nikar k siru). Razmišljala pa sem tudi o drugačnih polnilih, na primer o lososu in špinači ali čem podobnem ... ne vem ... mogoče prihodnjič. EVA POPOVIČ, foto: EP Prvi vtis je pomemben. Restavracija ga sicer naredi že s stavbo, v kateri deluje, s prijaznim (ali neprijaznim) osebjem ter celotnim vzdušjem, ki ga pričarajo vonjave, ki se vijejo iz kuhinje, glasba in oprema. Zelo pomemben je tudi jedilnik. Kadar je jedilnik težji kot moja torbica, ki vsebuje skoraj vse potrebno za preživetje v divjini in večerno operno predstavo, mu posvetim še posebej veliko pozornosti. Če je razlog za njegovo težo paleta listov, ki ponujajo vrsto podobnih jedi z drugačnim imenom, pri čemer vsaj pošteno polovico ponudbe predstavljajo pice, name ne naredi posebnega vtisa. Kadar pa je na jedilniku skrbno izbrana ponudba jedi, s katerimi so gostinci pripravljeni zastaviti svoj ugled, mi prebiranje predstavlja poseben užitek. Ta imena! Človek potrebuje dobro mero domišljije, da lahko gobova juha postane jesenska harmonija z lisičkami v kruhovem gobanu, testenine s tuno pa zazvenijo kot italijanski užitek z jadranskim vetrcem. Po izobrazbi sem novinarka in tržnica in kot slednja se zavedam, kaj vse je mogoče prodati. Pomembna je domišljija, misliti je treba izven okvirov in treba je biti drugačen - ali ljudi vsaj v to prepričati. V naslednjih vrsticah vam bom zaupala, kako sem piščanca, listnato testo, sir in pršut spremenila v nekaj posebnega: - MENU - Zlat zavitek -— j e hrustljavega jI piščanca s soljo pršuta in aromo mlečne zgodbe, s katero boste prepričali še Iga j tako zahtevnega -— ' gosta. —---n*n->- - \ Sprehod med trgovskimi policami Iz trgovine sem prinesla listnato testo, piščančje prsi, pršut in sir. Potrebovala sem še papir za peko, jajce, sol in poper ter česen v prahu. Pri listnatem testu in piščančjih prsih nimam posebnih nasvetov. Testo je lahko zamrznjeno, če le imamo dovolj časa, da ga pred kuhanjem odmr-znemo. Predlagam dober kraški pršut, pri siru pa sem bila pozorna, da preveč močen okus ni popolnoma »povozil« piščanca ali se »tepel« s pršutom. Ko sem vprašala za nasvet v trgovinah, sem dobila ogromno odgovorov: ovčji sir, parmezan, chamembert, ker je lahek in ne preveč intenziven, ter ementaler. Zelo različni predlogi torej. Sama sem se odločila za ementalerja in izbira je bila odlična. 36 REPORTAŽA Podsredo je v dveh dneh obiskalo približno šestnajst tisoč obiskovalcev. I L-v Jablane so kraljevska dediščina Kozjanskega parka V Podsredi že sedemnajstič s praznikom počastili kozjansko jabolko Približno šestnajst tisoč obiskovalcev se je v zadnjih dneh sprehodilo čez trg v Podsredi, ki je bil ponovno premajhen za vse, ki so hoteli priložiti košček v mozaik ene najodmevnejših sejemskih prireditev v regiji. Lep odziv so doživeli tudi Aškerčev večer in vse ostale prireditve, ki so jih organizatorji iz Kozjanskega parka nanizali v tednu pred tem. Več kot 160 ponudnikov je kupce vabilo predvsem z domačimi ekološkim pridelki in izdelki tradicionalne ljudske obrti. Večina jih je z območja Kozjanskega parka, vsako leto pa se za stojnice zanimajo tudi ponudniki iz cele Slovenije in celo iz tujine. Že osmo leto so na sadjarskem tronu ustoličili najbolj skrbnega lastnika visokodebelnega sadovnjaka. Z S skupno blagovno znamko Sožitje - Kozjanski park se odslej lahko predstavlja dvanajst ponudnikov. Od letos tudi Ivan Preskar, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli in Ekološka kmetija Čadej. Za novimi nosilci znaka direktor Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič. stvo in turizem Celje. Najdaljši jabolčni olupek pa je znova uspel Martinu Magdalencu. Letošnja dolžina 430 centimetrov je zavidanja vredna, a daleč od njegovega rekorda, ko je jabolko uspel raztegniti kar na 5,40 metra. Na prireditvi so podelili tudi tri nove pravice do uporabe skupne blagovne znamke Sožitje -Kozjanski park. S tem certifikatom kakovosti in biosfer-nega porekla se zdaj ponaša še dvanajst upravičencev. Obiskovalci so si med drugim lahko ogledali še gobarsko razstavo, razstavo 52 sort starih jabolk, razstavo slapov biosfernega območja Kozjan-sko-Obsotelje, na odru pa se je predstavilo kar dvesto nastopajočih, med drugim tudi gostje iz pobratenega nemškega Za naziv najboljšega »štrudlmojstra« se je potegovalo kar devet ekip. Ponudba na stojnicah je bila pristna domača in dovolj pestra, da je vsakdo našel nekaj zase. r I A nazivom carjevič leta 2016 se ponaša Alojz Antolovič z Bizeljskega. Najboljši »štrudlmojstrci« sta med devetimi ekipami postali Marjeta Teržan in Sara Brecl iz Srednje šole za gostin- zavarovanega območja Oberer Bayerischer Wald. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Ob gostiteljih in visokih gostih je na sadjarski prestol kot osmi carjevič sedel Alojz Antolovič z Bizeljskega. NAMIG ZA IZLET 37 Mogočna trdnjava med bujnimi vinogradi Grad Riegersburg je največja znamenitost avstrijske vzhodne Štajerske Z načrtovanim sobotnim družinskim izletom na grad Riegersburg smo pravzaprav skušali opraviti popravni izpit. Ko smo pozimi obiskali odlično čokoladnico Zotter v neposredni bližini tega gradu, zanj namreč niti vedeli nismo. Izkazalo se je, da smo s tem »popravcem« dobili izjemno pristen in presenetljivo bogat vpogled v tamkajšnje dogajanje v 17. stoletju, ki so ga zaznamovali turški vpadi in čarovniški procesi. Avto smo parkirali ob vznožju griča, na katerem stoji ta »najmočnejša trdnjava krščanstva«, kot grad opisujejo zgodovinski viri. Soglasno smo se odločili, da se bomo na vrh 482 metrov visoke vulkanske skale, na kateri kraljuje, podali peš. Odločitev ne bi mogla biti bolj pravilna. Že vzpon je bil doživetje zase, zlasti v tej jesenski soboti, ko nas je ves čas opajal vonj zrelega grozdja. Okolice gradu namreč ne krasijo bogati cvetlični nasadi ali brezhibna angleška trava, marveč obilje neštetih vinskih trt. Nikoli zavzeta zgradba Grad je bil prvič omenjen leta 1122. Takrat ga je zgradil Rüdiger von Hohenberg, odtlej so ga stalno povečevali. Današnjo veličastno podobo, ki jo lahko občudujemo iz vseh strani, od koder je omogočen pogled nanj, mu je dala baronesa Elisabeth Katharina von Galler, znana O Katharini Paldauf kroži več legend. Najbolj znana govori o tem, da so pri njej začele rože cveteti sredi zime, zaradi česar naj bi jo zažgali kot čarovnico. kot »Gallerin«. Ta mogočna zgradba je v času turških vpadov služila kot utrdba za prebivalstvo in nikdar ni bila zavzeta. Od leta 1822 je v lasti družine Liechtenstein. Ob vzponu smo šli skozi nekaj dobro ohranjenih zaščitnih vrat, ki so zavojevalcem preprečevala dostop do grajskih prostorov. Skozi številne strelne line in obzidje se nam je na vse strani odpiral pogled na okoliške griče, porasle z gozdovi in zasajene z vinogradi. Vmes smo se ustavili še pri čebeljih panjih, na viteškem polju in spominskem vojnem pokopališču. Tam je postavljen tudi pranger, ki so ga moji fantje z navdušenjem preizkusili. Domiselni prehodi Tik pred vstopom v grajsko poslopje je treba najprej prečkati širok in globok jarek. Oskrbniki gradu ga niso napolnili z vodo, marveč so ga pustili zarasti s travo. Kot svojevrstno zanimivost tam gojijo nekaj prašičev in kuncev. To je bila ponovno točka, od koder je bilo treba otroke spraviti z dobršno mero prepričevanja. Drugi jarek je napolnjen z vodo, v kateri plavajo precej velike ribe. Ko je moja mladež pogledala navzdol, je priznala, da ne bi želela pasti v to grajsko past. Ko smo končno prišli do poslopja, smo se sprehodili skozi tri sodobno urejene muzejske zbirke. V grajskem muzeju je predstavljena zgodovina gradu iz 17. stoletja, pestra zaradi turških vpadov in čarovniških procesov. Meja Osmanskega cesarstva je bila od gradu oddaljena zgolj dvajset kilometrov. Zgodovinski viri pričajo, da je imela gospoda tega gradu v 17. stoletju 1.500 podložnikov, ki so večinoma živeli v skromnih razmerah. Morali so delati za graščaka in plačevati različne davke, kot protiuslugo pa so v primeru turške vojne dobili zavetje na gradu. Ženski zgodbi Ves čas se v muzejskih zbirkah prepleteta zgodbi žensk, ki sta vsaka po svoje povezani z Riegersburgom. Prva je že Do gradu lahko pridemo peš, s panoramskim dvigalom ali po plezalni steni. V tem času po pešpoti tako diši po grozdju, da bi bilo škoda, če bi izbrali katero drugo možnost. Iz Celja do Riegersburga smo potrebovali uro in pol zmerne vožnje z avtomobilom. Do Šentilja smo potovali po avtocesti, tam smo se usmerili čez star mejni prehod proti Lipnici. V Vogauu smo se usmerili proti Feldbachu in zatem proti Riegersburgu. Za vse ljubitelje odlične čokolade je obvezen postanek tudi v čokoladnici Zotter. omenjena baronesa »Gallerin«, ki je pomembno zaznamovala svoje obdobje na gradu. Dvakrat je ovdovela in se ločila od tretjega moža, ki je bil trideset let mlajši od nje. Na interaktiven način je prikazan njen spor z glavnim župnikom Riegersburga. Očitala mu je, da je slab in da ji nasprotuje. Projekcije prikazujejo oba, kako obtožujeta drug drugega, in sicer vsak na svojem koncu sobe. In če je del mojih potomcev z odprtimi usti strmel v ta besedni dvoboj v jeziku, ki ga še ne razume, je par drugih majhnih oči strmel v baronesino posteljo z »ne-besom«, majhne orgle iz leta 1675, lepo skrinjo in nosilnico. Druga ženska je Katharina Paldauf, na največjem procesu v tistem času obtožena čarovništva. Muzej čarovništva nam podrobneje predstavlja mračno obdobje preganjanja čarovnic. Vrhunec je bil veliki proces v devet kilometrov oddaljenem Feldbachu (1673-1675). Takrat je bilo 95 žensk in moških obtoženih, da so pričarali neurje s točo. Za raziskavo teh čarovniških pojavov je takratni cesar imenoval vladnega komisarja, grofa Purgstalla, zeta baronese »Gallerin«. V sodni dvorani si lahko ogledamo sceno čarovni-škega procesa, v vrtu čarovnic pa manjši nabor strupenih in nestrupenih zelišč ter rastlin. Ljudje so verjeli, da so čarovnice izdelovale mazila, da bi lahko z njihovo pomočjo letele na metlah. Ob naštevanju teh drobcev iz čarovniških zgodb je več kot trem mulčkom »stala dlaka pokonci«. Veličasten vhod v grad, pod mostom pa je globok jarek. Viteška dvorana je bila zgrajena okrog leta 1600. Odlikujejo jo prelepe lesene intarzije na stropu in vratih v renesančnem slogu. V tem prostoru je zelo nazorno prikazan tudi prizor pijančevanja, ki naj bi trajalo nepretrgoma tri tedne v aprilu 1635. Bela dvorana je poletna jedilnica v baročnem slogu, zgrajena leta 1658 pod vodstvom baronese »Gallerin«. Stropne slike je narisal eggenbur-ški dvorni risar Johann M. Otto. Tako je mali obiskovalec preizkusil pranger . ... obiskovalka pa je iskala grajske princese v votlini. Otipajte in preizkusite sami! Od blizu in na nazoren način nam muzejska zbirka prikazuje, kaj so bili strahovi in grožnje takratnega časa: neurja in toča, kuga in druge bolezni, divje živali ter Turki in Madžari. Brez olepševanj smo izvedeli, kakšno je bilo v tistih časih mučenje in kakšne so bile kazni. Do leta 1776 je bilo namreč mučenje zakonsko dovoljeno sredstvo za izsiljevanje priznanj domnevnih zločinov. V muzeju orožja smo si ogledali oklepe, sablje, meče, puške in pištole najrazličnej- ših tipov. Za razliko od drugih muzejev, kjer sta dotikanje in fotografiranje razstavljenih predmetov prepovedana, je v tem muzeju posebej zaželeno, da obiskovalec predmete otipa in preskusi. Sinova sta tako rade volje preizkusila različne čelade. Polni novih znanj o zgodovini, ki nam je sicer blizu, a obenem tako daleč, smo se ob koncu ogledov spustili nazaj v staro trško jedro. In ob tem modrovali, da je škoda, da takšnih ogledov ne moremo doživeti na naših tleh. MRL 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Božično-novoletni in jubilejni koncert ob 65-letnici (Foto: Gordana Fonda) www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Sedem desetletij s celjskimi Žabami (12) Prva petletka zadnjega desetletja V letih po šestdesetletnici je orkester z dirigentom Davidom Jarhom do aprila 2010, ko je dirigentsko palico prevzel Roman Fonda, koncertiral v Celju, Žalcu, Štorah, Šentjurju, Rogaški Slatini in Marezigah. Tam se je udeleževal največjega festivala big bandov v srednji Evropi. Je pa bil to še čas, ko so Celjani zvečer na božični dan prisluhnili božičnemu koncertu, zadnjič na božič leta 2011 ob 65-letnici. V tem obdobju so kot gostje z Žabami nastopili vokalni solisti Janez Bončina Benč, Anžej Dežan, Alenka Godec, Uroš Perić, Miha Alujevič, Boštjan Dermol, Nuša Derenda, Maja Slatinšek, Nuška Drašček in Mia Žnidarič. Predsedovanje sta v tem obdobju od Romana Fonde za dve leti prevzela Saša Kužnik (2009) in Tomaž Majcen (2010). Nadaljevanje prihodnjič. SREČKO MAČEK Alma M. Karlin: Modri mesec Potovanje v duhovni svet V teh dneh, ko so v Pokrajinskem muzeju Celje odprli razstavo o slikarki Thei Schreiber Gamelin in so se je v pripovedi spominjali tisti, ki so jo poznaU, sem prebirala roman Modri mesec njene »sestre po duši«, Alme M. KarUn. Celjska pisateljica, poliglotka in svetovljanka je namreč s Theo preživela zadnja leta svojega življenja, nazadnje sta bivali v skromni hišici v Pečovniku. Modri mesec je zadnji Almin objavljeni roman (leta 1938). Na prvi pogled avanturistično obarvana zgodba ni poseben literarni presežek, v nekaterih elementih pa lahko v njej prepoznamo del Almine življenjske zgodbe, saj je vrsto let preživela na potovanju po daljnih deželah in spoznavala način življenja in mišljenja tamkajšnjih ljudi. V knjigi naj bi se kazalo tudi njeno teozofsko razmišljanje, ugotavljajo nekateri. Njeno raziskovanje in pisanje naj bi imelo širši pomen, kot pravi v Modrem mesecu: »Otrok tuje rase, pot te bo vodila nazaj v deželo zahajajočega sonca in med ljudi, ki živijo tjavdan, po- AIM A KARLIH MODRI MESEC topljeni v vsakdanjost, utrujeni kot kljuse, ki vleče svoj voz proti domu. Ti pa jih boš predramila, pokazala jim boš rože, ki cvetijo zanje ob poti, poučila jih boš, kako naj svoje od prahu pekoče oči spet dvignejo k zvezdam. Zato te je poklical k sebi Modri mesec, simbol večnega, za katero je tisoč imen, kljub temu pa ostaja Eno.« Zgodba pripoveduje o mladi nemški deklici Rini, ki je pri petnajstih letih izgubila mamo. Da bi izgubo lažje prebolela, se je s svojim očetom, ki se je ukvarjal s trgovino, preselila na Kitajsko. Tam se je spoprijateljila s fantom z imenom Yin Mo, čigar oče je vodil trgovino čajev. Yin Mo je postal Rinin vodnik po mestu Kanton. Z njim je vsak dan odhajala raziskovat mesto in navade Kitajcev. Hkrati se je tudi učila kitajskega jezika. Nekega dne sta obiskala Tempelj obilja, kjer je Rina po naključju slišala pogovor v nemščini. Neznanec, ki ga je zaradi videza poimenovala Grozni, je od Kitajca skušal izvedeti, kje je pot do Modrega meseca. Radovednost Rini ni dala miru in ugotovila je, da naj bi to bil samostan, v katerem živijo menihi, ki naj bi imeli skrivnostno magično moč. Samostan je dobil ime po mesečevem kamnu, ki izžareva modro svetlobo in je simbol večnosti. Rina je ugotovila, da tudi njo kliče Modri mesec, saj ji je na enem od potepanj po mestu skrivnostni menih podaril mesečev kamen, zato se je odločila, da bo tudi sama poiskala samostan. Ko sta z Yin Mojem zasledovala Groznega, sta se po naključju znašla na njegovi ladji, ki je bila namenjena k Modremu mesecu. Grozni ju ni več izpustil, saj naj bi po izročilu do tja uspeli priti le ljudje s čisto dušo, to pa naj bi imela oba O avtorici Celjska pisateljica nemškega rodu Alma M. Karlin (12. oktober 1889-15. januar 1950) se je že pri osemnajstih letih odpravila na študij jezikov v London in se tam družila z mnogimi učenjaki, poligoti in te-ozofi. Po krajšem bivanju v skandinavskih deželah je odšla na večletno potovanje okoli sveta (Južna Amerika, Japonska, Kitajska in Tajvan, Južno morje ter Indonezija, Tajska, Burma, Indija in Pakistan). Denar za stroške potovanja si je služila sproti, kot učiteljica tujih jezikov, pisateljica, novinarka in tolmačka. Njen opus obsega več kot dvajset objavljenih knjig in številna krajša dela. Po vrnitvi domov je napisala tridelni potopis Samotno potovanje, Doživeti svet in Urok južnega morja. Spomine na drugo sveto vojno je opisala v knjigi Moji izgubljeni topoli. otroka. Pot jih je nato vodila po Biserni reki in naprej po kopnem vse do Tibeta. Grozni je na poti umrl in Rini je s pomočjo kamna in domačinov uspelo priti do samostana, od koder se je po napornem potovanju vrnila duhovno bogatejša in s sorodno dušo, Karlom-Heinrichom, ki je prav tako kot ona doživel mistično izkušnjo v tibetanskem samostanu. TC Prvi povojni maturanti I. gimnazije v Celju ALBUM S CELJSKEGA Leta 1946 so zaradi komaj končane vojne vihre pristopili k maturi na celjski gimnaziji fantje in dekleta nekoliko različne starosti; nekateri kot redni dijaki in nekateri kot hospi-tanti. V teh dneh praznujejo resnično častitljiv jubilej, sedemdesetletnico mature. Vsi še živeči (in teh je približno petnajst) so stari devetdeset ali več. Skoraj vsi na fotografiji so bili študijsko in poklicno izjemno uspešni; končali so različne fakultete in se kot zdravniki, inženirji, profesorji ... močno uveljavili. Najbolj zagotovo Zvonko Fazarinc, ki je v ZDA ustvaril briljantno kariero, bil profesor na prestižnem Stanfordu in eden vodilnih v Hewlett-Packardu. Na fotografiji so ob takratnem ravnatelju dr. Pavlu Blazniku (sedi šesti z leve) še profesorji Emil Klinc (četrti z leve), dr. Pavel Strmšek (peti z leve) in Jožko Trobej (sedmi z leve). Takrat prihodnji znanstvenik Zvon-ko Fazarinc je prvi z desne v drugi stoječi vrsti. Na srečanju generacije, ki je bilo v drugi polovici letošnjega septembra, se je neposredno iz Združenih držav Amerike po skypu vključil v dogajanje. Fotografijo je za gimnazijski arhiv prispevala takratna maturantka (tretja z leve) in kasneje dolgoletna gimnazijska profesorica matematike Ivica Žerovnik (roj. Stojan), I. gimnazija pa jo s ponosom posreduje javnosti. Več o znanstveniku Zvonku Faza-rincu lahko preberete v članku Ko postane vrhunska znanost povsem preprosta, ki je bil objavljen v knjigi Znameniti Celjani na strani 80 (Fit media 2004). Za objavo pripravil: dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. BRALCI POROČEVALCI 39 Skozi čas - okoli nas V okviru vseevropske akcije Dnevi evropske kulturne dediščine smo se na OŠ Frana Roša tudi letos posebej posvetili dediščini našega mesta in okolice. V soboto, 8. oktobra, je bila na šoli prireditev z naslovom Skozi čas - okoli nas. Učitelji in učenci smo skupaj s starši ter ostalimi krajani obudili spomin na grofe Celjske, spoznavali življenje na gradu, hodili po stopinjah Alme M. Karlin in se sprehodili skozi čas vse do življenja naših starih staršev. Na začetku prireditve je vse navzoče pozdravila veličastna Barbara Celjska. Spomnila nas je, kakšno je bilo življenje v času grofov Celjskih in manjkale niso niti tiste sočne podrobnosti o skrivnostnih smrtih članov njene družine. Enako pomemben je bil govor naše ravnateljice Mojce Kolin in seveda naše gostje, Bernarde Gaber, svetovalke za zgodovino na ZRSŠ, OE Celje, ki nas je prijazno počastila s svojim obiskom. Z branjem odlomka iz knjige Alme M. Karlin smo se pre- selili na Fidži in izvedeli, kaj vse je pisateljica doživela na svojih potovanjih. Seveda se je na prireditvi tudi pelo in plesalo. Učenci so poskrbeli, da smo se vrnili nazaj v tiste dobre stare čase, ko je bilo še vse drugače ... Ko so fantje puncam peli podokni-ce, ko je mladina z veseljem pomagala staršem pri opravilih na polju, ob večerih pa so skupaj sedli h krušni peči ter peli ljudske pesmi ... Hitro pa nas je iz sanjarjenja prebudila živahna glasba in skupaj s plesalci naše šole smo se zazibali v ritmih charlestona, twista in sodobne glasbe. Se sprašujete, kako sodobna glasba sodi v tematiko prireditve? Preprosto, tudi to je dediščina za naše zanamce. Delavnice Prireditev pa je bila le uvod v dogajanje, ki je sledilo. Učenci, njihovi starši ter ostali obiskovalci so bili povabljeni v razrede, kjer so ustvarjali v različnih delavnicah. Najmlajši in njihovi starši so izdelovali strašila, ptičke ter šivali gumbke in tako pozdravili jesen. Drugošolci so se skupaj s starši igrali že pozabljene igrice, tretješolci pa so pripravili in predstavili življenje na gradu in se pogovarjali o starih orodjih, predmetih, katere so v preteklih časih uporabljali. V jedilnici šole so se povabljeni in učenci oddelkov četrtih in petih razredov učili srednjeveških plesov, kasneje pa so veselo odplesali vsak v svoje učilnice, kjer so v različnih delavnicah nadaljevali s kreativnim ustvarjanjem. Najbolj pogumni so se to hladno jutro podali po srčni poti do drevesne hiške v celjskem mestnem gozdu, spet drugi pa so raziskovali okolico šole. V prijazno toplih učilnicah so učenci šestih in sedmih razredov predvajali film o Almi M. Karlin, ki so ga ustvarili sami ter skupaj s starši zaplesali. V številnih delavnicah so izdelovali freske, ob pomoči prijaznih mentoric prepletali venčke, iz gline izdelovali skulpture gradov, manjkala ni niti hrana, ki je bila na krožnikih naših grofov. V veliki predavalnici so deve-tošolci uprizorili scenarij po romanu Danes grofje Celjski in nikdar več in obiskovalci so bili navdušeni. Ta dan je bilo dogajanje zelo pestro, poučno in zanimivo. Vsi sodelujoči ter povabljeni smo neizmerno uživali. Na naši šoli se dobro zavedamo, da so naša življenja na vsakem koraku prežeta z dediščino vseh prednikov, zato jo bomo z veseljem poustvarjali tudi prihodnje leto. Vabljeni tudi vi! OŠ Frana Roša Najlepši Tu je oktober in moj veliki finale! Kako lepo se bo pogledati v ogledalo in si priznati: »Najlepši si!« Seveda, vse mačke smo lepe, od prve do zadnje, samo nimajo vse uradnega potrdila z žigom. Moja kariera se je začela nekaj let nazaj, ko so me prvič odpeljali v Celje na mednarodno razstavo pasemskih mačk. Mojega skrbnika so uspeli pregovoriti, naj me ne skriva pred svetom in naj me postavi na ocenjevalni oder. Ko je končno prišel ta dan, sem izvedel, da sem krasen. Sodnica me je označila za polarnega medvedka in me nemudoma predlagala za najlepšega na vsej razstavi. Verjetno imata moja snežno bela dolga dlaka in moja neskromna velikost svoj delež pri tem vtisu, ampak jaz ji takrat enostavno nisem verjel. Kaj pa ona ve o lepih mačkah, da me tam hvali in vzdihuje ...? Resda so me kasneje vsi prisotni sodniki soglasno izbrali za najlepšega, ampak ... Jaz najlepši? Naslednji dan mi je druga sodnica, ki je najverjetneje večerjala s prvo, dodelila enako oceno. Spet me je predlagala za najlepšo mačko na razstavi, 4P X» kasneje pa so vsi sodniki to še enkrat soglasno potrdili. Črviček mi ni dal miru, zato sem šel še na eno razstavo. Saj razumete, kjer je dvakrat dvom, poskusiš v tretje, da se izkaže resnica. Ampak usoda je želela, da sem v tretje dobil svoje prvo uradno potrdilo, da sem najlepši. Gospe, ki se razumejo na mačke, so mi dodelile moj prvi mačji plemiški naslov - premier. Seveda te stvari začnejo zanimati, treba si je razjasniti, kako je s tem in kako se svet pravzaprav zares vrti. Ugotovil sem, da obstajajo štirje različni nazivi, jaz pa sem šele pri prvem, komaj sem se za eno stopnico dvignil nad mačke, ki so lepe le neuradno. Do vrha so še tri stopnice in na njih sedi mnogo drugih uradno lepših mačk. Moja lepota mi ne bi oprostila, če bi dopustil, da to ne- Шт- « " j i i "i! gJIJЛ"»'1 '. ■ J za naslednji mačji plemiški naziv - international premier. Ali še kdo dvomi, da sem lep? Sledil je težji korak - za tretji naziv sem moral prepričati kar šest sodnikov v treh tujih državah. Tudi to mi je seveda uspelo in znašel sem se tik pod vrhom, kamor je vodila še bolj strma pot - moral sem navdušiti še devet sodnikov. Bilo je lažje, kot je bilo videti, in že je tu veliki finale - preostal je le še en sodnik, ki me bo vzel v naročje, stisnil k sebi in občutil tisto nežno toplino, ki jo oddajamo le res posebne mačke. Postal bom supreme premier, nekaj, kar si zasluži čisto vsaka mačka, a žal doseže le redka. Zgodilo se bo le enkrat v mojem in vašem življenju, pridružite se mi na mednarodni razstavi pasemskih mačk v Celju 15. in 16. oktobra, naj se nam to zgodi skupaj! MAČEK HARI л vzdržno stanje ostane. Šel bom do vrha! Na naslednjih razstavah je bilo mnogo vzdihovanja sodnic s solznimi očmi in kot bi mignil, sem dobil še tri potrdila 40 BRALCI POROČEVALCI Projekt Tri m: mesto-mladi-mobitel »Okolje, v katerem živimo, je ena največjih dobrin, ki jih imamo. Z gradbeništvom oziroma gradbenimi objekti (stavbami, cestami, mostovi, komunalnimi objekti ...) posegamo v prostor. Ti posegi morajo biti premišljeni in odgovorni, za kar poskrbimo z varstvom okolja.« To je nekaj besed iz promocijske zgibanke Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje, šole, ki je prepoznavna v širši Savinjski regiji po izobraževanju kadrov za najpomembnejše panoge prihodnosti - zeleno gospodarstvo, krožno gospodarstvo in trajnostno gradbeništvo - in po številnih projektih. Na osnovi dosedanjih projektov in dobre ideje šola sodeluje v aktivnostih Meseca prostora, ki združuje dogodke in aktivnosti, ki obravnavajo vprašanja prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, graditve in stanovanj. Vsako leto oktobra ga pripravi ministrstvo za okolje in prostor. Z letošnjim sloganom Spreminjajmo mesta, ne podnebja! spodbuja dejavnejše spoprijemanje mest s posledicami podnebnih sprememb in opozarja na vlogo celovitega prostorskega ter urbanega načrtovanja, projektiranja, arhitekture in gradbeništva pri tem. Prilagajanje podnebnim spremembam je tudi priložnost za ozelenitev mesta, izboljšanje infrastrukture, trajnostno prenovo zgradb in sosesk, uveljavljanje ino-vativnih rešitev na področju trajnostne mobilnosti, energetske oskrbe. Je priložnost, ki jo mesta lahko izkoristijo za to, da postanejo prijetnejša za bivanje in privlačnejša za podjetja. Delavnice V času Meseca prostora 2016 bodo po Sloveniji različni dogodki in aktivnosti, ki obravnavajo vprašanja prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, graditve in stanovanj. Med pomembnejšimi aktivnostmi in projekti so tisti, ki so namenjeni šolajočim otrokom in za podporo izobraževalnim ustanovam. Zato je srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja pripravila delavnice za osnovnošolce, ki jih je poimenovala Tri m: mesto-mladi-mobitel. Vsebina oziroma cilj tehniškega dne je, da učenci v svojem kraju poiščejo - po njihovem mnenju in pripravljenih navodilih šole - dobre arhitekturne in gradbene rešitve. Po skupinah obravnavajo različna bivalna okolja svojega kraja: ulice in naselja, sprehajalne poti, parke, mestna središča, javne zgradbe, okolice šole, kulturne znamenitosti in športne objekte. Namenoma iščejo boljše rešitve ureditve. Opaženo zabeležijo in fotografirajo, nastalo gradivo pregledajo že v okviru tehniškega dne in nekaj najizvirnejših fotografij ter misli osnovna šola pošlje Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC, ki bo gradivo uredila in predstavila na dnevu tehniških delavnic, 25. oktobra. Kakovostne in zanimive rezultate bo šola posredovala občini posamezne šole. Projekt se je začel 4. oktobra v IV. osnovni šoli, 6. oktobra nadaljeval v OŠ Vojnik, sledile bodo šole v Štorah, Rogatcu ... IP Fotografija je z ene od delavnic v IV. OŠ, kjer so bili tako učenci kot učitelji mentorji navdušeni nad spoznavanjem prostora na drug način. Tekmovanje mladine GZ Žalec V Športnem parku v Žalcu je bilo 25. septembra v organizaciji Gasilske zveze Žalec, Gasilskega poveljstva občine Polzela in PGD Andraž organizirano tekmovanje mladine GZ Žalec. Hkrati je bila zadnja (četrta) tekma lige mladine Savinjsko-Šaleške regije. Desetarji najboljših ekip na tekmovanju mladine Gasilske zveze Žalec Kulturniki Škofje vasi letos z novostjo Kot vsako leto so tudi letos kulturniki iz Škofje vasi sodelovali na prireditvi Dobimo se v mestu, ki jo je organiziral Zavod Celeia Celje v sodelovanju z NT&RC in je bila letos malo prej kot sicer. Dve ali tri leta zapored so prikazovali žganjekuho, ribanje zelja za kisanje, pletenje košaric ali opletanje steklenic, izdelavo omel za pometanje žerjavice v krušni peči pred peko kruha. Obiskovalcem, ki so se vedno radi ustavili ob njihovi stojnici, je gospa Vera tokrat postregla z domačim koruznim kruhom in s pecivom ter prav tako z doma pripravljenim borovni-čevcem in drugimi aperitivi ter dajala vse potrebne informacije o njihovem delu. Letos pa so predstavili tudi novost. Simon Vogrinc, ki na tej priredi- tvi nikoli na manjka, je prikazal trenje lanu. Lan je sam posejal, vzgojil, požel in ga pripravil za trenje. Povedal je, da se to delo oziroma pridelava lanu pet počasi vrača na podeželje, za kar je tudi veliko zanimanje. Seveda niso zaostajali tudi ostali sodelujoči: z žga-njekuho g. Lojzi in s pripravo zelja za zimo g. Dušan, ki mu je pridno pomagala gospa Štefka, tako da je bilo pri tej stojnici ponovno zelo živahno in zanimivo. Spodbudno je, da člani Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škofja vas ohranjajo te običaje in to tudi posredujejo tistim, ki sicer ne bi morda nikoli spoznali raznih kmečkih opravil, ki so jih opravljali pred mnogimi leti, nekatere opravljajo še sedaj. Zahvala pa gre tudi organizatorjem te prireditve, ki dajejo možnost vsem, ki se želijo predstaviti. Le tako naprej! FH BRALCI POROČEVALCI 41 Radeške mažorete Sloveniji priplesale zmago Med 22. in 25. septembrom je bilo v Vinkovcih na Hrvaškem evropsko prvenstvo mažoret. Na prvenstvu je sodelovalo 1700 mažoret iz 13 držav. Radečanke so po dveh naslovih evropskih viceprvakinj že v začetku sezone suvereno in samozavestno najavile naskok na najvišjo stopničko. Čeprav niso bile v vlogi favoritinj, so na nepopisno veselje tisočglave množice slovenskih navijačev z vrhunskimi točkami premagale vse nasprotnice, med njimi tudi do sedaj nepremagljiv in favoriziran Zagreb in postale evropske prvakinje. Poleg skupinskega naslova so Radečanke domov prinesle še štiri zlate, eno srebrno in dve bronasti medalji v kategoriji solistk in parov, ter eno peto in sedmo mesto v kategoriji kadetov. S temi rezultati, ki so plod večletnega dela, ima radeški klub največ osvojenih lovorik v Evropi in je tako postavil nov mejnik v zgodovini mažoretnega plesa. MT »Oldbeginnersi« hitijo proti novim ciljem Leta sicer vztrajno deset-kajo naše vrste, ampak se ne damo. Že triindvajsetič nam je uspelo konec avgusta spraviti pod streho teniški turnir dvojic. Na teniških igriščih AD Kladivar smo gledali zanimive igre preizkušenih mojstrov, saj nas je bilo prvič navijačev malo več kot aktivnih igralcev. Po razglasitvi rezultatov smo bili vsi zelo uspešni v kulinaričnih veščinah in analizah iger. Ob pozni uri smo si ob lepi slovenski pesmi zaklicali: »Leta 2017 bo še bolj veselo!« OTMAR-OMI KOŠTOMAJ Ш Cuprabla Na tekmovanju GZ Žalec je sodelovalo 39 ekip. Najboljši so bili: med pionirkami in mladinci Andraž nad Polzelo, med pionirji Drešinja vas 2 in med mladinkami Grajska vas. Letos je bila v Savinjsko-Šaleški regiji organizirana že deseta liga gasilske mladine. V ligi so vsako leto organizirana štiri tekmovanja, v vsaki gasilski zvezi po eno (Prebold, Šaleška dolina, Zgornja Savinjska dolina in Žalec). Po desetih letih ugotavljamo, da je bila odločitev prava, saj je v prvem liga-škem tekmovanju leta 2007 sodelovalo 29 ekip, letos pa že 62. Rezultati se poznajo tudi na državnih tekmovanjih, ki so vsaki dve leti in kjer so enote iz naše regije vedno v samem vrhu. Letos so bile na državnem tekmovanju 12. junija v Kopru kar štiri ekipe med dobitniki medalj (mladinci in pionirji PGD Lokovica, mladinke PGD Andraž nad Polzelo in pionirji PGD Drešinja vas). V Sloveniji je sicer 17 gasilskih regij, zato je to zelo velik uspeh. Konec septembra sta bili še zadnji dve tekmi desete lige: v soboto v Latkovi vasi (Gasilska zveza Prebold) in v nedeljo v Žalcu (Gasilska zveza Žalec), kjer je sodelovalo 62 ekip. Na zadnji tekmi so bili najboljši: med pionirkami Andraž nad Polzelo, med pionirji Lokovica 1, med mladinkami Grajska vas in med mladinci Lokovica. V skupnem seštevku vseh štirih tekem so bili letos najboljši: med pionirkami Kaplja vas, med pionirji Drešinja vas 2, med mladinkami Andraž nad Polzelo in med mladinci Lokovica. Na podelitvi je bil poleg predsednika sveta Saša regije Janka Žuntarja, poveljnika regije Francija Rančigaja, predsednikov, poveljnikov in predsednikov mladinskih komisij vseh štirih gasilskih zvez v imenu županov petih občin Spodnje Savinjske doline prisoten podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. Navedeni funkcionarji in gostje so podelili pokale in medalje. SABINA SORČAN Foto: FRANCI ČRETNIK Škropljenje sadovnjakov po obiranju Bakterija (Erwinia amylovora)-hrušev ožig ffl . Jv. Jablanov škrlup I / kJüH. A Jablanov škrlup-močna okužba Škropljenje opravimo s pripravkom Cuprablau Z v odmerku 2 kg/ha (škropimo po spravilu pridelka). Prgblau Z zmanjšuje potencial jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis), ki prezimi v obliki askospor v odpadnem listju, z uporabo pa bistveno zmanjšamo potencial glive za prihodnje leto. CuprablapZ pospešuje olesenitev lesa, odpadanje listja, s tem zmanjšuje možnost zimske pozebe, ki lahko poveča napad jablanovega raka (Nectria galligena). Cuprablau Z uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti (Taphrina deformans) in rožičavosti češpelj (Taphrina pruni). Breskve in češplje poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem. Hkrati pripravek .Cuprabfou Z zatira tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Jablanov rak k www.cinkarna.si Kontaktni številki: 051 367 008 / 031 504 512 42 VRTNARIMO PnM^ik ffil^e^ Vrtnfcrke, Tudi oktobra v vrtu veselo Čeprav je pomlad tisti letni čas, ko vse cveti, je tudi jesen primerna za sajenje in sejanje. Res je, da smo že pošteno zakorakali v oktober, a to ne sme biti izgovor za prazne vrtičke in travnike. Septembra smo sejali zimsko solato in motovi-lec, a tudi rukolo in azijske listnate rastline, ki smo jih posejali v vrste, saj jih tako najlažje režemo, oskrbujemo in varujemo pred plevelom. Mogoče se je kdo odločil in jim mesto namenil celo med vrstami prezimne solate. A pozor! Ker rukola in azijske listnate rastline botanično sodijo v rod križanic, prihodnje leto na istem mestu ne smemo gojiti cvetače, zelja ali drugih zelenjadnic iz skupine kapusnic. Oktober je čas za čebulo in česen, za slednjega lahko tudi kasneje. Za česen je oktober najbolj primeren, saj za odebelitev in deljenje v stročke potrebuje nizke temperaturo. Čeprav ga nekateri sadijo že konec septembra, strokovnjaki opozarjajo, da je to za naša tla in podnebje prezgodaj. Treba je vedeti tudi, da čebule in česna ne gnojimo s hlevskim gnojem, temveč uporabimo organsko gnojilo, prav tako ne pretiravamo s kompostom. V oktobru tudi ne smemo pozabiti na varstvo čebulnic. Približno do sredine oktobra por, drob-njak in stoletni luk najbolj ogrožata čebulna muha in porova zavrtalka. Zaščitimo jih lahko s koprenami ali preprosto s starimi zavesami. Pred letečimi škodljivci svoj rastoči pridelek zaščitimo kar z rumenimi lepljivimi ploščicami, ki zaradi barve privlačijo muhe, ki se zalepijo na lepljiv premaz in tako ne dosežejo rastlin. Oktober in november sta primerna tudi za sajenje sadnega drevja. Obdobje je odvisno od lege in temperature, pomembno vodilo pa mora biti, da zemlja še ne sme zmrzovati. In še nasvet: preden v sadilno jamo posadimo drevo, s škarjami raztrgamo zunanje koreninice, saj te rastejo v krogu v obliki lonca in lahko rastlino zadušijo. Okusna zaloga vitaminov za zimo Kivi lahko v teh dneh zasadimo tudi sami Ni boljšega od tistega, kar zraste doma. Tudi kivi spada med tiste domače sadeže, ki jih lahko jeseni, tik preden se temperatura zraka spusti pod ledišče, naberemo in shranimo v domačo klet. Potem jih po potrebi nosimo v toplejši del stanovanja in uživamo v sadežih, ki so polni vitaminov in imajo odličen okus. Če si zamislimo nasad kivi-ja doma, je zdaj ravno pravi čas, da kupimo in posadimo sadike. »Izberite sončno mesto na prostem ali ob hiši. Naj ima dovolj prostora, da boste lahko postavili tudi pergolo ali postavili opornike ter napeljali žico. Kivi ima namreč podobno rast kot vinska trta,« pripoveduje Alen Kovačič, poslovodja v Vrtnem centru Arboretum Medlog. Že ob nakupu bodimo pozorni na to, da bomo kupili eno moško sadiko in tri ali štiri ženske. To bo po mnenju našega sogovornika ravno prava kombinacija, da bo moška sadika lahko oprašila vse ženske. Čeprav so zadnje čase izjemno priljubljene nove sorte Kivi obrezujemo spomladi, podobno kot vinsko trto. Pri tem pustimo glavne »šparone«, ki so dovolj močni in lepi, da kiviji dozorevajo na njih. Na fotografiji je levo kivi, desno vinska trta. križancev z rdečim, rumenim ali zelenim mesom, se večina vrtnarjev raje vrača k starim sortam. Plodovi križancev so namreč zelo majhni. Na prvi plod je treba čakati kar dolgo Za kupljeno sadiko pripravimo dovolj veliko sadilno jamo, v katero dodamo kompost in fino vrtno zemljo. Sadiko posadimo in jo prive-žemo ob kol. Kovačič svetuje, naj spomladi postavimo opornike in napeljemo žico podobno kot prt trti. Kivi namreč raste hitro in bujno. Zato ustvari tudi težo. Ta rastlina kivija je že v odrasli dobi. Lastniki jo gojijo na žicah, speljanih med oporniki. Letos pridelka zaradi pomladne pozebe žal ni bilo. Ker je zlasti v našem podnebju pričakovana življenjska doba zlasti ženske sadike kivija deset do dvanajst let, je pametno, da na vsake štiri do pet let nasad pomladimo s kakšno novo žensko sadiko. Humovvt "Dekorativna , mešanica sot___J SgbSl«4SP™1"™i",' s CINKARNA www.cinkarna.si 13. ČE od 16. ure cvet 14. PE list 15. SO list 16. NE list do 13. ure, polna Luna ob 7. uri 17. PO od 15. ure plod 18. TO korenina 19. SR korenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. ŽIVALSKI SVET 43 »Psa sta kot sesalca, vse izgine v njunih gobcih. Ko je bil Thor manjši, sem mu dal strok pečene koruze. Ko ga je že nekaj časa grizel, sem mu ga hotel vzeti, a je hitro celega pogoltnil. Počez mu je obtičal v želodcu, da sva šla trikrat na slikanje, da se je videlo, če se razgrajuje.« Sebastijan Strašek in Thor iz Kinološkega društva reševalnih psov Celje sta bila tretja na svetovnem prvenstvu v iskanju pogrešanih oseb v naravi. Za žogico in priboljšek pripravljen na vse Sebastijan Strašek in labradorec Thor v svetovnem vrhu reševalnih dvojic »Za vodnika reševalnega psa je najbolj pomembno, da v iskalnih akcijah najde pogrešano osebo, stopničke na svetovnem prvenstvu pa so potrditev dobrega dela posameznika in društva,« strne Sebastijan Strašek pomen osvojenega tretjega mesta na 22. svetovnem prvenstvu v delu reševalnih psov, ki je bilo konec septembra v Italiji v organizaciji IRO Mednarodne organizacije za reševalne pse). S komaj triletnim la-bradorcem Thorom ste se odlično odrezala pri iskanju pogrešanih v naravi. Strašek je tako dopolnil bogato bero vrhunskih uvrstitev članov Kinološkega društva reševalnih psov Celje na svetovnih tekmovanjih. Po lanski zmagi Ne-venke Štor z Neli je to še en izjemen uspeh članov društva, ki je za tovrstne dosežke, nudenje pomoči ob naravnih nesrečah in iskanju pogrešanih oseb spomladi prejelo bronasti grb Mestne občine Celje. Naporna jutra Že za uvrstitev na svetovno prvenstvo je treba izpolniti določene pogoje in na posebnih IRO-izpi-tih zbrati vsaj 270 točk od 300. »Šolanje reševalnega psa ni tako naporno, pes je narejen, da išče in lovi, vodnik ga le preusmeri, da išče človeka, za kar je nagrajen s hrano ali z igračo,« pojasnjuje Strašek in doda, da precej več časa in truda zahteva priprava na tekmovanje. Ker se iz Celja na delo vozi v Gorenje, je tako zgodnje jutranje ure izrabil za treninge, saj je želel popoldneve posvetiti sinu. »Namesto jutranjega sprehoda sva imela kakovosten trening, s katerim sem psa bolj zaposlil.« Vadila sta na letališču v Levcu ali na poligonu društva, v gozdu - skratka na različnih mestih, kar je priporočljivo ob takšnih treningih. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov - poslušnosti in vodljivosti ter iskanja treh oseb, ki jih je bilo treba najti v pol ure v štiri hektarje velikem gozdu. Sebastijan pravi, da so pri končni uvrstitvi odločale malenkosti in sreča. »Letos je imelo prvih šest tekmovalcev odlične ocene. Midva sva za iskanje dobila 191 od 200 točk. Prvi dve osebi sva našla v gozdu v petih minutah, potem sem ubral napačno taktiko in sva izgubila nekaj točk, nekaj pa tudi zato, ker sva v zadnji minuti našla zadnjega pogrešanega in Thor ni lajal čisto tako, kot bi moral.« Vse to namreč sodniki ocenjujejo. Potrebuje zaposlitev Toda Thor je še mlad in ob njegovih naravnih talentih ter Sebastijanovi vnemi bosta zagotovo dosegla še veliko uspehov. Črnega lepotca manekenske postave njegov lastnik ni izbral po naključju. »Gre za angleško delovno linijo labradorcev, ki pri nas ni tako znana. Ti psi imajo odličen nos, veliko energije, primerni so za lov in delo v policiji. Zato so legla vzrediteljice na Madžarskem, od koder je tudi Thor, že dve leti vnaprej rezervirana.« Sebastijan je tako s Thorom delal že od malega, potem ko se je morala njegova zlata prinašalka Tisa, prav tako reševalna psička, upokojiti zaradi zdravstvenih težav. Če je bila psička najprej izbrana kot hišni pes in se je Sebastijan šele kasneje, ko je šel z njo v pasjo šolo, odločil za reševanje, je bil nakup Thora precej bolj premišljen. Točno je vedel, kaj želi in kakšne lastnosti naj bi imel novi kuža. Pri tem je pomemben tudi njegov značaj, ne le pasma, pravi sogovornik. »Thor ima veliko energije, ni pa agresiven. Za družinskega psa ni najbolj primeren, saj potrebuje veliko zaposlitve, da z njim ni težav. Energijo lahko sicer preusmeri v uničevanje in druge neželene oblike obnašanja, če se dolgočasi.« Doma in na tujem Sebastijana so že v rani mladosti navdušili reševalci, ko je videl njihovo predstavitev, in od takrat je želel imeti reševalnega psa. S Thorom sta sodelovala že v kar nekaj iskalnih akcijah, vendar za psa ni razlike, ali gre za trening ali za pravo iskanje, vedno je pripravljen, saj je to zanj največji užitek. »Najprej se mu skriješ za drevo in sčasoma dobiva vedno težje naloge. Pri tem moraš najti nagrado zanj, nekaj, kar obožuje, saj bo vedno vse naredil za svoje boljše počutje. Thor je nor na žogice in bo vse naredil, da bo to nagrado dobil,« opisuje svojega psa Sebastijan, ki ga na srečo pri njegovi dejavnosti podpirajo tudi v službi. Delovne izkušnje je nekaj let nabiral tudi na Nizozemskem in bil tudi tam aktiven kot vodnik reševalnega psa. »Tam morajo biti psi povsod na povodcu, le v posebnih parkih jih lahko lastniki spustijo.« Anekdota, ki je s tem povezana, kaže, da ima Sebastijan tudi smisel za šalo, čeprav bi si lahko nakopal kazen. »Ko je šel pes ob meni brez povodca, me je redar ustavil, češ da mora biti pod nadzorom. Sem mu zagotovil, da je, saj hodi ves čas ob meni. Ni bil zadovoljen, želel je, da ga dam na povodec. Res sem ga dal in ročaj povodca dal psu, da ga je nosil v gobcu, češ, zdaj pa je pripet.« TATJANA CVIRN Foto: GrupA 44 ZA ZDRAVJE »Dal bi vse, da bi lahko hodil« Za Borisa Severja cerebralna paraliza ni ovira, da ne bi zaživel samostojno Celo življenje živi z njo. Cerebralna paraliza je razlog, da je na invalidskem vozičku. Toda to stanje ga ni pahnilo v črnogledost. Nasmejan in dobre volje nam pove, da je njegova največja želja, da bi zaživel samostojno, v svojem stanovanju. »Včasih starši niso razumeli, da bi rad živel samostojno. Ker so menili, da ne bi zmogel. A jaz vem, da bi lahko. Ker imam neznansko željo. Od otroštva sem bival v zavodih in stanovanjskih enotah, vendar mi to predstavlja odskočno desko v samostojnost,« nam pove z nasmehom. Zadnjih devet let biva v stanovanjski enoti celjskega Centra Sonček v Štorah. Pri vsakdanjih opravilih potrebuje pomoč, vendar se večinoma giba sam. Pred časom je še stal na nogah. »A po operaciji kolenskih vezi se je stanje malo poslabšalo in so mi to, da bi stal na nogah, odsvetovali. Tudi zaradi možnosti, da bi prišlo do izpaha kolka,« nam pojasni. Sever ne skriva še ene želje. Da bi bili v družbi bolj enakopravni. Prizna, da je družba o cerebralni paralizi danes bolj osveščena. »A kljub temu še vedno ni tako, kot bi moralo biti. Ljudje s cerebralno paralizo bi se morali lažje vključiti v družbo in normalno zaživeti. Tudi dekleta imajo danes predsodek, saj se bojijo, da bi tudi otrok imel cerebralno paralizo, kar ni mogoče,« dodaja Sever. In ima prav. Cerebralna paraliza nikakor ni dedna. Le ljudje imajo premalo znanja. »Včasih imam čuden občutek, ko grem po ulici. Nekateri celo rečejo >kako je fino, ko se voziš, jaz bi se tudi<. Če mi to reče otrok, ne zamerim, saj vem, da je njegovo obnašanje odvisno od vzgoje staršev. A če kdo starejši reče kaj takšnega, potem nimam dobrega občutka. Dal bi vse, da bi lahko hodil. Ampak tako pač je in stanja ne morem spremeniti.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Cerebralna paraliza ni bolezen To vam bo pojasnil vsak strokovnjak s področja zdravstva ali področja skrbi in nege oseb s tem stanjem. Je motnja gibanja, drže ali koordinacije, ki je posledica nenapredujoče okvare ali po- škodbe nedozorelih možganov. Človek je v tem stanju nezmožen v celoti nadzorovati mišice in koordinacijo gibov. Beseda cerebralna pomeni, da je vzrok težav v možganih in ne v mišicah. Zato je izredno pomembno, kateri del možganov je poškodovan oziroma okvarjen. Med znaki cere- bralne paralize so krči v mišicah, nehoteni gibi, težave s premikanjem, zaradi česar so nekatere osebe s cerebralno paralizo tudi na invalidskih vozičkih. Težave imajo lahko še s požiranjem ali z govorom. Stranske težave so lahko tudi pri zaznavanju, vidu, sluhu ali govoru. Opozorilni znaki za cerebralno paralizo so, če otrok: V Celju deluje Center Sonček, ki je pretekli teden organiziral dan odprtih vrat. Letos so člani opozorili na to, da morajo tudi invalidne osebe ne glede na svoje telesne in intelektualne sposobnosti imeti enake možnosti za življenje, in sicer v sožitju z okoljem. Kot pravijo, je ključ do enakopravnega življenja tudi univerzalna dostopnost do javnih objektov, blaga in storitev. V celjskem Centru Sonček je vsak dan od deset do štirinajst uporabnikov, nekateri prihajajo le občasno. V Štorah ima Sonček tudi stanovanjsko bivalno enoto. ■Predvsem nosečnice pazite na svoje zdravje, novopečene mamice pa pozorne na simptome morebitne cerebralne paralize pri svojih otrocih. Zdravniki so tu zato, da vam pomagajo tudi z nasveti ^ in odgovori na vaša vprašanja, y pJ NASVET TEDNIKOVEGA ZDRAVNIKA kadar pri otrocih opazite kaj nenavadnega. Pravočasno iskanje pomoči lahko ublaži stanje cerebralne paralize, nasveti pa pomagajo tudi, kadar so starši v dvomih o zdravju otrok.« M THERMANA lusko OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - I) K. OSTEOPAHJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSININ.ANDREJ@GMAlLCOM V_/ Med možnimi vzroki oziroma tveganji za pojav cerebralne paralize pri otroku pri treh mesecih ne drži glave pravilno pri desetih mesecih ne sedi samostojno pri osemnajstih mesecih ne hodi samostojno pri treh do štirih mesecih ne zmore razpirati pesti pri šestih mesecih ne zmore dajati stvari v usta pri treh mesecih ne ^ zmore osredotočiti pogleda na obraz ali s pogledom slediti predmetu, ki se premika ima težave z močnim slinjenjem s požiranjem OTROŠKI VRTILJAK 45 Otroci vedo, kaj je zeleno zlato Na prireditvi so sodelovali otroci, stari od drugega do petega leta. Otroci iz Vrtca Šempeter se zadnjih nekaj mesecev s pomočjo igre učijo o rastlini Savinjske doline - hmelju. Kot rezultat svojega znanja so minuli četrtek pripravili likovno razstavo in kulturni program na Falentovi domačiji v Šempetru. Vzgojiteljice v Vrtcu Šempeter se zavedajo, kako pomembno je otrokom posredovati nova znanja. A hkrati vedo tudi, da so otroci v vrtcu še premajhni za klasično učenje. Tako so se odločile in otrokom pripravile pravo doživetje, malčki pa so spoznali, kako so včasih ljudje nabirali hmelj, kakšni so bili ob tem običaji, kako takšna dela Hmeljarski starešina in hmeljarska princesa prihajata iz domačega Šempetra in sta se z veseljem družila z otroki. opravljajo danes in za kaj se hmelj uporablja. Otroci so obiskali Falento-vo domačijo v Šempetru, ki je dom pomočnice vzgojiteljice Alenke Vrenko. Kot idejni vodji in nosilki projekta sta Vrenkova in vzgojiteljica Irena Lesjak ob pomoči ostalih vzgojiteljic poskrbeli, da so otroci bogatejši za nova znanja. S pomočjo igre, pesmi, plesa ter opazovanja in sodelovanja pri starih običajih so vedoželjni otroci ob koncu projekta v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine pripravili kulturni program. Na prireditvi so sodelovali otroci petih starostnih skupin. Dnevi evropske kulturne dediščine letos so letos že šestindvajsetič, tokrat pod geslom »Dediščina OKOli« nas, Vrtec Šempeter pa se je projektu pridružil že drugo leto zapored. Na hmeljarski »likof« je Vrtec Šempeter v okviru medgeneracijskega sodelovanja povabil tudi glasbeno skupino Šenbis, hmeljarskega starešino in hmeljarsko princeso ter folklorno skupino iz OŠ Šempeter. EVA POPOVIČ Foto: SHERPA nOsti preisoJskihOtfok. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. Z, veseljem , vas bomo ' Obiskali.. Korenjake na fotografiji smo vprašali, kaj pravzaprav je zlato in zakaj se hmelju reče zeleno zlato. Odgovori so bili suvereni. Zlato je tisto, kar se sveti, hmelj pa je zeleno zlato zato, ker je zeleno kot pivo, so dodali mladi nadebudneži, ki ga menda ne marajo preveč. Vrtec Šempeter je pripravil tudi razstavo svojih likovnih del, ki so si jo tako v dopoldanskem kot popoldanskem času z veseljem ogledali starši. »Savinjska dolina, najlepša dežela, kar pomnim jih kdaj,« je odmevalo sredi Šempetra, ko je do besede prišla skupina Šenbis. 46 RAZVEDRILO ANEKDOTE M MODROSTI Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šali nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Kakor luna Učiteljica pri spolni vzgoji vpraša: »Janez, ali že imaš dekle?« Janez: »Ne še, a bi jo rad imel.« Učiteljica: »Kakšno pa bi imel?« Janez: »Takšno kot luna.« Učiteljica: »A tako lepo?« »Ne, takšno, da pride zvečer in zjutraj izgine.« Barvanje Štefan se odloči prebeliti stanovanje in se spomni, da je njegov prijatelj Miha, ki ima približno enako veliko stanovanje, tega lani že prebelil. Zato ga je vprašal, koliko barve je kupil. »50 kilogramov,« je povedal Miha. Štefan je res kupil toliko barve, prebarval stanovanje in ko je končal, se je jezil: »Miha, kako si ti barval? Meni je ostalo 35 kilogramov barve.« Miha: »Saj jo je meni tudi!« Pred dopustom Odpravila sva se na dopust. Vključil sem telefonski odzivnik, pokril kletko s kanarčkom in spustil mačko na dvorišče. Žena je poklicala taksi, ki je dokaj hitro prišel pred hišo. Ko sva zapuščala hišo, se je mačka nekako med nogami izmuznila nazaj v hišo. Nisva je želela pustiti v hiši, ker se neprestano trudi požreti kanarčka. Žena je vstopila v taksi, jaz pa sem se vrnil v hišo, da bi mačko ponovno pregnal na dvorišče. Medtem je že zbežala v zgornje nadstropje. Medtem ko je žena čakala v taksiju, ni želela, da bi taksist izvedel, da bo hiša nekaj dni prazna, zato je pojasnila, da sem se vrnil v hišo zato, da bi voščil lahko noč njeni mami. Čez približno 10 minut sem končno sedel v taksi. »Žal mi je, ker ste tako dolgo čakali,« sem rekel. »Neumnica se je skrila pod posteljo. Z dežnikom sem jo moral drezati v rit, da je prilezla ven. Potem se je odločila, da pobegne, pa sem jo zagrabil za vrat. Začela je praskati, tako da sem jo zavil v odejo, da me ne opraska. Ampak uspelo mi je! Na koncu sem jo odvlekel po stopnicah in jo vrgel na dvorišče. Upam, da se nam ne bo spet posrala pred vrata!« Tišina v taksiju na poti na letališče je bila neopisljiva. Hitri Na pogovoru za službo: »V vašem življenjepisu piše, da ste hitri v računanju. Koliko je 17x19?« »36.« »Ampak to ni niti blizu pravilnemu odgovoru!« »Je bilo pa hitro!« Romantika »Pridi zvečer. Vino in večerja ob svečah.« »Joj, kako si romantičen!« »Kje pa, samo elektrike ni!« Brisača Micka vpraša Franca: »A si vzel brisačo?« On jezno: »Kdaj se boš naučila, da se brisača ne nosi na dopust, ampak z dopusta domov?« Pomoč Ob treh zjutraj pri Jožetu nekdo potrka na vrata hiše. Gre pogledat in vidi, da pred vrati komaj stoji pijanček, ki prosi Jožeta, da naj ga malo porine. »Ob treh zjutraj? Ni teorije!« besno odgovori Jože in zaloputne vrata. Marica ga ob vrnitvi v spalnico vpraša, kdo je bil. »Ah, pijanček, ki je želel, da ga porinem.« Marica: »Pa si mu pomagal?« Jože: »Nisem nor, saj vidiš, koliko je ura, pa še lije kot iz škafa!« Marica: »Sram naj te bo! A se ne spomniš, da nama je pred mesecem avto odpovedal sredi noči in sta naju rešila dva prijazna fanta, ki sta naju porinila?« Jožeta je malo sram, obleče se in gre k vratom ter zakliče: »Halo, si še tu?« »Sem,« se zadere pijanec. »A še rabiš pomoč? Te porinem?« »Ja, prosim!« »Kje pa si?« »Evo, tu na gugalnici!« Ko je bilo nemškemu kanclerju Konradu Adenauer-ju (1876-1967) 81 let, mu je nek svetovalec predlagal, naj si izbere naslednika. S hlinjenim začudenjem je Adenauer odgovoril: »Saj imate kar prav, lahko bi se ponesrečil z avtom ...« Francoski kirurg Antoine-Josph Lamballe (17991867) je zatrjeval, da je za življenje dovolj tretjina tistega, kar pojemo. »Čemu pa koristita drugi dve tretjini?« ga je vprašal prijatelj. »Da žive zdravniki,« je odgovoril Lamballe. Komediograf Branislav Nušić (1864-1938), dolgoletni upravnik beograjskega narodnega gledališča, je bil zaradi svoje dobrodušnosti zelo priljubljen. Kljub temu se je včasih tudi razburil. Nekoč ga je nek mlajši igralec tako vrgel iz tira, da se je razhudil: »To je resnično škandal! Že sedem let igrate pod mojim nadzorom, a vendar niste zmožni odigrati vloge navadnega razbojnika! Česa ste se od mene sploh naučili?« Vir: splet Definicije Definicija dveh besed, s katerimi naši župani te dni najpogosteje opletajo: - proračun - spisek želja, - rebalans proračuna - prilagajanje življenju ali natančneje padec na realna tla. Tehnika Kaj nam bodo samovozeči avtomobili? Kar človeštvo danes potrebuje, so stanovanja, ki se sama očistijo! 6 3 8 9 1 8 2 5 7 1 6 3 5 6 8 3 4 5 2 5 4 3 9 2 9 1 4 6 Niso stranke tiste, ki so najpomembnejše. Najpomembnejši so zaposleni. Če boste skrbeli zanje, bodo oni skrbeli za stranke. (Richard Branson) Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Zimo bi bilo treba ukiniti Jesen je prišla v naše kraje, kmalu bo tu zima, stara znanka, ki jo mnogi sovražijo. Drugim spet je ljuba. V začetku tedna se je pojavila novica, da je Roglo pobelil sneg ter jo odel v nekaj centimetrov belo odejo. Turistični delavci in smučarji na mraz seveda komaj čakajo, jaz pa ne ravno najbolj. In na kaj se ob besedi mraz najprej spomnim? Na to, da bo zaradi ogrevanja v denarnico, ki je napol prazna, treba poseči še bolj globoko. Nekateri drugi ljudje si ogrevanje še težje privoščijo, da o brezdomcih ne govorim. Da zimskih zlomov kosti na ledenih površinah ne omenjam posebej! Tista jutra, ko stopamo iz naših toplih stanovanj do jeklenih konjičkov, katerih stekla so odeta z ledeno prevleko, so še posebej zoprna! Kako lepo je v toplejšem delu leta sesti v avtomobil in se preprosto odpeljati, pa čeprav v službo! Pozimi pa je treba najprej zavihati rokave ter se lotiti strganja ledene obloge avtomobila, ki ga ima tako zelo rada, da se od njega loči kar stežka. Ne smemo pozabiti na zimske pnevmatike, ki jih bo treba zamenjati med čakanjem v vrsti. In spet bo tu nov, z mrazom obarvan strošek! Tudi kakšna nova zimska oblačila, ki so praviloma dražja od letnih, bo treba še pravi čas nabaviti. Ko hitim v mrzlem jutru čez središče mesta, sem oblečen v topla zimska oblačila, ponavadi z mrzlim nosom in rokami. Žal tudi mimo turističnih poslovalnic, kjer so razstavljeni najlepši mogoči prizori z rajskih plaž Amerik, Srednjega in Daljnega vzhoda, Afrike ter še od marsikje. Iz svoje puhovke zavidljivo pogledujem na fotografije s kopalkami in kopalci na teh plažah. Seveda so vedno nasmejani in brezskrbni, kot REŠITEV SUDOKU 225 9 2 5 1 3 6 7 4 8 4 6 7 5 8 2 3 9 1 1 8 3 9 4 7 6 2 5 7 9 1 2 6 4 8 5 3 3 4 6 8 9 5 2 1 7 2 5 8 3 7 1 4 6 9 6 1 4 7 5 3 9 8 2 5 7 9 4 2 8 1 3 6 8 3 2 6 1 9 5 7 4 da ne bi bil še nikoli in nikdar kakšen turist okraden ali celo ubit. Na fotografijah plaž imajo vsi kopalci vedno skladne telesne mere, čeprav nato na takšnih plažah videvam predvsem zavaljene turiste. Nato se še bolj potopim v svojo puhovko ter premišljujem, kako lepo je številnim prebivalcev zahodnega dela stare celine, severnega dela Amerike in Avstralije, ki si lahko privoščijo kakšen mesec ali več razmeroma poceni prezimovanja v toplih krajih. Spomnim se zimskega poleta z Dunaja ter iz Münchna v eksotično Mombaso v Keniji, ki je spominjal bolj na izlet kakšnega društva upokojencev. Na letalu so bili sami starejši gospe in gospodje, ena od potnic je kar sama potovala na invalidskem vozičku. Na nemškem govornem področju obstajajo celo posebni turistični katalogi, namenjeni prezimo-vanjem. Drag je seveda polet, bivanje na eksotičnih ciljih je razmeroma poceni in zaradi daljšega bivanja še cenejše. Pa se vrnimo v našo kruto zimsko realnost. Različne skladbe, ki opevajo zimo na različne načine, me ravno ne prepričajo. Med njihovim poslušanjem razmišljam o drugih ljudeh, ki imajo zimo celo radi. Tudi če ne smučajo ali drsajo. Nekateri jo imajo radi zaradi veselega decembra, zaradi treh dobrih decembrskih mož, od Miklavža in Božička do dedka Mraza. No, tisti čarobnosti okoli božiča in novega leta prikimam. In če je božič brez snega, to ni čisto pravi božič. Toda kaj pa november, januar in februar, ko dobrih mož in velikih praznikov ni? Takrat se tolažim s tem, da čas hitro hiti - kar je navsezadnje res - ter da bo kmalu pomlad. Bi tudi vi zimo preprosto ukinili, če bi imeli to moč? NEZIMSKI RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka NASELJE NA LJUBLJANSKEM BARJU RADIOAKTIVNA KOVINA BOSANSKI PESNIK KIŠEVIĆ SREČEN ČLOVEK (ŠALI.) VULKANSKI IZMEČEK TRIPRSTI LENIVEC DROG ZA VESLANJE JUZNO-AMERIŠKI INDIJANEC OSREDOTOČENOST BOJEVNIŠKA SPRETNOST GORAN KARAN STROK. ZA SLAVISTIKO TLAK, NIZJI OD NORMALNEGA KULTURNA RASTLINA FR. IGRALEC DELON NEKD.RTV-NAPOVED. (RADO) KAMNITA GMOTA SLOVENSKI KAJAKAŠ (JANEZ) UMETNIŠKI IZDELEK NUŠA TOME KIPAR BEGIĆ PREMAZ ZA LES ČRNO ZLATO KANADSKI PEVEC ADAMS ZDRAVILO 15 JUZNOAFR. POKRAJINA RUSKA BIATLONKA AKHATOVA NEKD. ARGEN. POLIT. PERON SRČNA KAP DRZAVA V VZHODNI AFRIKI (FR.) 22 INFEKCIJSKA BOLEZEN SKUPINA SODNIKOV ANG. DOLZ. MERA (ORIG.) NOGA (SLABŠ.) IVAN JEZERNIK TRETJI DAN V TEDNU 17 RUSKA ATLETINJA PRIVALOVA FINSKO JEZERO DAMJAN GAJSER GLAVNO MESTO ESTONIJE HIGIENSKI PRIPOMOČEK AM. IGRAL. HUNTER INDUSTR. RASTLINA NAVIGACIJSKA NAPRAVA FILOZOF KREFT NEKD. IT. PREMIER PRODI OTO PESTNER OTAR TAKTAKIŠVILI ZAPOREDNA VOKALA POSLEDICA POMANJKANJA VLAGE ITALIJANSKI TENORIST (LUCIANO) 14 Nagradni razpis 1. nagrada: bon za brisalce za avtomobil v podjetju Car-glass 2. nagrada: vstopnica za celodnevno kopanje v Rimskih termah 3. nagrada: majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Najbolj vroča zabava na svetu 24 risb, s katerimi preženete stres. POBARVANKA ZA ODRASLE Ona: Vaše trenutno življenjsko obdobje je vse prej kot dolgočasno, zato je najbolje, da ga dobro izkoristite za zabavo in prijetno druženje z ljudmi, ki so vam pri srcu. Obeta se vam ljubezenska avantura. On: Prizadevanja pri prijateljici se bodo začela počasi obrestovati, saj se boste uspeli dogovoriti za izlet, za katerega imate precej velika pričakovanja. Bodite karseda odkriti, saj se vam bo takšen pristop še zelo obrestoval. Ona: Čas bo pokazal, ali je bilo prijateljstvo, na katerem ste gradili svojo prihodnost, res tako dragoceno, kot ste upali. Pripravite se na manjše presenečenje v ljubezni, ki pa vam bo prineslo veliko dobrega. On: Skrajni čas je že, da se posvetite partnerki, ki ste jo dlje časa zapostavljali. Potrudite se in ponovno bosta odkrila stvari, ki so vama nekoč prinesle toliko lepih trenutkov, ki jih še vedno pomnite. TEHTNICA J*J Ona: Z odločno potezo lahko samo pridobite, in to tako na finančnem področju kot tudi v obliki novih poznanstev, kar vam lahko samo koristi. Ne odlašajte, kajti tako lahko izgubite vse, kar ste že dlje časa načrtovali. On: Čeprav ste se uspeli otresti predsodkov, vam ne gre in ne gre. Treba se bo precej potruditi, da si boste življenje uredili tako, kot ste si zamislili. Za srečo se je treba boriti, torej nikar ne odlašajte. ШШШ Ona: Čeprav ste prepričani, da ni več rešitve, se bo iznena-da pojavila popolnoma nova alternativa. Izkoristite jo, ne bo vam žal. In tudi vaš partner bo nadvse navdušen, saj bodo posledice zadele tudi njega. On: Primeren teden za začetek dolgo načrtovanega koraka. Ne čakajte na partnerkin namig, temveč naredite prvo potezo kar sami. Uresničite zastavljen načrt, to je najboljša naložba za prihodnost. DVOJČKA ■ S1RELEC Ona: S treznim razmislekom vam bo uspelo veliko več, kot morda mislite sami. In nikar se ne podcenjujte, ampak bodite realni. Tudi vi niste ravno od muh in ste sposobni izpeljati še tako zahtevne načrte. On: Imate povsem dovolj izkušenj, da boste trenuten spor s partnerko zgladili tako, da bosta na koncu zadovoljna oba. Nenazadnje se bosta iz te situacije tudi precej naučila, kar vama bo prišlo še kako prav. Ona: Srčnega izvoljenca boste uspeli prepričati, da bosta sklenila neke vrste kompromis, ki bo zagotovil mirno prihodnost v vajinem razburkanem ljubezenskem življenju. Počasi se bo treba malo bolj umiriti. On: Prepričali ste se, da imate prav, in zdaj morate samo vztrajati pri svoji odločitvi, saj boste le tako dosegli zastavljeni cilj. In ta je karseda zanimiv, zato se vam izplača potruditi. Ona: Najprej se boste res malce obirali, vendar se boste kasneje pošteno zagrizli v uresničevanje poslovnih načrtov, ki ste jih do zdaj vztrajno prelagali. Uspeh bo prišel prej, kot boste pričakovali. On: Dobili boste lep kompliment, kar bo v precejšnji meri izboljšalo vašo samozavest. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da si izboljšate finančno stanje, zato jo kar najbolje izkoristite. KOZOROG jf^ Ona: Poskusite biti strpnejši do tistih, s katerimi živite, in popustljivejši do lastnih napak in vam bo veliko laže. Sreča pride ponavadi sama in povsem nepričakovano. In to se bo zgodilo tudi tokrat. On: Človeška nevoščljivost nima meja in to boste kmalu skusili na lastni koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosili nekoga pametnejšega, saj se boste v nasprotnem primeru hitro zapletli v popolno zmedo. VODNAR Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 18. oktobra. Geslo iz številke 40: Hladni oktobrski dnevi Izid žrebanja 1. nagrado, bon za brisalce za avtomobil v podjetju Car-glass, prejme: Jožica Grobovšek s Ponikve. 2. nagrado, vstopnico za celodnevno kopanje v Rimskih termah, prejme: Erika Kračun s Frankolovega. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Tatjana Povh iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Razveselite partnerja z majhno pozornostjo, ki bo posredno tudi vam olepšala teden. Proti koncu tedna se boste odpravili na kratek potep, ki vam bo pregnal črne misli in olajšal srce. On: Naredili boste tisto, kar od vas pričakujejo, in s tem pridobili marsikatero simpatijo tako na poslovnem kot tudi na ljubezenskem področju. Odločnost se vam bo tokrat vsekakor pošteno splačala. DEVICA Ona: Res je, da se v kaosu precej težko znajdete, toda ravno v takšni situaciji lahko pridete do povsem nepričakovanega dobitka. Na delovnem mestu boste doživeli precejšnje presenečenje, saj vam uspelo tudi tisto, česar ne boste pričakovali. On: Nikar se ne spuščajte v tvegane naložbe, saj se vam lahko to še zelo maščuje. Raje počakajte na ugodnejši trenutek, kajti vaše trenutne poslovne sposobnosti so več kot kritične. Seveda je odločitev odvisna od vas. Ona: Dobro ste se odločili in nekateri vam bodo nekoč še zavidali. To bodo predvsem tisti, ki vam zdaj najbolj oporekajo. Vsekakor ste trenutno v prav odličnem obdobju, ko lahko pričakujete uresničitev prenekaterega načrta. On: Še vedno vam ne bo uspelo prepričati partnerke, da bi vam popolnoma zaupala. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužite... Ob koncu tedna se vam bo pripetila majhna nezgoda, ki ne bo imela posebnih posledic. Ona: Vaš partner bo poučen o vsem, kar boste počeli, zato bodite malo pazljivejši, da vas ne bo ujel pri prepovedanih stvareh. Kajti zadnje čase si privoščite veliko več, kot ste si nekdaj. Za vas je sicer prijetno, toda... On: Že mogoče, da se želite stalno dokazovati tako na ljubezenskem kot tudi na poslovnem področju, vendar poskusite biti pri tem malo bolj obzirni. Za seboj puščate preveč razvalin in to se vam lahko nekoč še maščuje. RADIJ 10 6 KDOR KADI 13 18 19 RIMŠČICE 4 OČE 3 12 5 48 RUMENA STRAN Ko si župan in minister prideta naproti Konjiški župan Miran Gorinšek (desno) je na gospodarstvenike v svoji občini zelo ponosen. Če bi bila država malo manj okorela, bi imel za ponos prav gotovo še kak razlog več. Takole dobro razpoložen je pozdravil infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča tudi zato, ker spreminjanje prostorskega načrta v prihodnje menda ne bo več trajalo deset let. Pa tudi če; birokrati so za izgradnjo letališke steze že dali zeleno luč. In glede na to, da je tudi župan Miran pilot, je bil širok nasmeh več kot razumljiv. Foto: SHERPA Vsaka beseda zlata vredna Breda Obrez Preskar se je na mestu direktorice občinske uprave v Slovenskih Konjicah izvrstno znašla. Njena prva zaveza je še vedno posvečena spodbujanju razvoja gospodarstva. Ko so pred dnevi na konjiškem letališču odpirali nove poslovne prostore uspešnega letalskega podjetja, je bilo izrečenih ogromno komplimentov in spodbudnih besed. In Breda je skrbno posnela prav vse. Za hude čase vse prav pride. Foto: SHERPA Na skakalnici in plezalni steni Plezanje z Martino Čufer ali skakanje na mini Planici s Francijem Petkom? Težka odločitev, kaj od tega je bolj zanimivo, zato so nekateri izbrali kar oboje in k temu dodali še ogled akrobacij skupine Dunking Devils in preizkus na športnem poligonu. V tednu otroka so namreč v celjskem Citycentru pripravili vrsto adrenalinskih aktivnosti za najmlajše. Foto: arhiv CC Nekdanji skakalec Franci Petek s projektom Mini Planica navdušuje mlade za smučarske polete. Tokrat je podpisoval priznanja vsem otrokom, ki so zbrali dovolj poguma in se preizkusili na mini skakalnici. Varni in zadovoljni Sintal Celje, najstarejša družba na področju storitev varovanja na Celjskem, je rešil prostorsko stisko z novo poslovno stavbo v Gajih. Slovesno so jo odprli pred dnevi. Vodilni možje koncerna (z leve), Andrej Pilko, prokurist in vodja projekta gradnje novih prostorov, mag. Robert Pistotnik, predsednik uprave koncerna Sintal in Branko Tajnšek, direktor Sintala Vazi, ob novi naložbi niso skrivali zadovoljstva. Še bolj bodo verjetno zadovoljni, ko jim bo uspelo uresničiti podobne naložbe, ki jih načrtujejo še drugod po Sloveniji. Uporabniki njihovih storitev pa bomo zadovoljni, če bomo ob novih pridobitvah še bolj varni v teh ne prav prijaznih časih, ko varnost postaja vedno bolj cenjena dobrina. Foto: GrupA Starosta slovenstva med kmeti in politiki Ivan Oman, kmet iz Zmin-ca, je eden od očetov slovenske demokratizacije. Odkar se je povsem umaknil iz politike, lahko tu in tam ujamemo le še kakšno kritično na račun njegovih parlamentarnih in vladnih naslednikov. S svojim prihodom na Ponikvo, na vseslovensko srečanje kmetov, je dal vedeti, da nad zdravo kmečko pametjo še vedno ni obupal. Foto: GrupA Tudi jabolka niso kar tako Na jesen, ko kmetje pobirajo plodove zemlje, so take in drugačne kraljice obilja povsod zaželene gostje. Vinska kraljica Sara Stadler (levo) in hmeljska princesa Eva Omladič slavita vsaka svoj opojni sad. Eni so pač bolj za vino, drugi bolj za pivo. A tokrat sta se na Ponikvi zedinili, da tudi jabolka niso kar tako. Pa naj še kdo omeni kakšno jabolko spora ... Foto: GrupA Po Slomškovih poteh od Ljubljane do Ponikve »Je pri vas vedno taka gneča v cerkvi?« se je ob koncu svojega gostovanja v cerkvi sv. Martina na Ponikvi pozanimal ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. »No ja, darovanje ni vedno tako bogato, kot če ga pripravijo kmetje iz vse države,« je pojasnil domači župnik Alojzij Ka-čičnik. »Ampak pod Slomškovim očesom tudi naši farani kar redno hodijo v cerkev.« Ob tem pa seveda na gre pozabiti vseh turistov, ki od blizu in daleč še vedno hodijo gledat betonsko »ladjo« v središču enega najlepših vaških jeder v državi. Foto: GrupA