Sodišče ovrglo tožbo proti časniku Dom Konservatorij Tartini počastil Pavleta Merkuja V Gorici se začenja festival eStoria Primorski ^^ dnevnik št. 117 (21.354) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@pnmorski.eu PETEK, 22. MAJA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^ nrimorski snort w1 primorskisport —postani naš sledilec— POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , , Italija bi se lahko zgledovala po Sloveniji SandorTence Kdaj bo Italija uzakonila istospolne zveze? To posredno sprašuje vlado in parlament upravno sodišče Furlanije-Ju-lijske krajine, ki je sicer razveljavilo registracijo istospolnih zvez v matično knjigo Občine Videm, a istočasno razsodilo, da bi moral ukrep župana Furia Honslla razveljaviti sodnik in ne prefekt. A to ni bistvo razsodbe, pomembno je njeno sklicevanje na razsodbo ustavnega sodišča o tem vprašanju. Vrhovni sodniki so svoj čas ocenili, da so istospolne zveze v Italiji nezakonite ne zato, ker bi bile v nasprotju z ustavo, temveč zato, ker nimajo pravne oziroma zakonske osnove. Za to praznino in pomanjkljivost sta odgovorna vlada in parlament. Od Silvia Berlusconija ni nihče pričakoval, da bo njegova vlada uzakonila to civilizacijsko pravico, a Berlusconija že nekaj let ni več na oblasti. Od volitev leta 2013 so v senatu in v poslanski zbornici večinski parlamentarci (leva sredina in Gibanje 5 zvezd), ki vsaj na papirju podpirajo uzakonitev istospolnih zvez, tega ukrepa pa do danes še nismo dočakali. Težave očitno niso pravne, temveč politične in etične narave. Matteo Renzi, ki se ima za človeka dejanj, bi lahko pospešil uzakonitev istospol-nih zvez. To je nekajkrat obljubil, zakona pa (še) ni. Italija bi se lahko pri tem zgledovala po Sloveniji, ki je glede tega vprašanja nedvomno primer dobre prakse. brezposelnost Na Goriškem najhujši položaj v deželi FJK GORICA - V pokrajini je bilo leta 2014 po podatkih zavoda Istat brez dela okrog 5200 ljudi, stopnja brezposelnosti se je povišala na 8,7 odstotka, kar je najhujši podatek v deželi. Da je stanje goriškega trga dela vse prej kot rožnato, sta na včerajšnji novinarski konferenci povedala pokrajinska odbornica Ilaria Cecot in vodja pristojne deželne službe Marco Can-talupi, po katerih se je lani na uradih za zaposlovanje v Gorici in Tržiču zglasilo 6.200 novih brezposelnih, kar je glede na število prebivalcev precej več kot v drugih pokrajinah FJK. Na 14. strani damask - Vladne sile so se umaknile iz napadenega mesta, ki je strateškega pomena Džihadisti zavzeli antično Palmiro fjk - Razsodba upravnega sodišča Ne istospolnim zvezam, a ne tudi prefektom intervju Terpin še do jutri tajnik SSk TRST - Včerajšnja razsodba Deželnega upravnega sodišča (DUS) Fur-lanije-Julijske krajine, ki mu predseduje Umberto Zuballi, zadeva primer iz Vidma, a bo vplivala na širše vprašanje istospolnih porok in njihovega priznanja v Italiji. Na to sodišče se je jeseni lani pritožila italijanska državljanka, ki ima stalno bivališče v Vidmu, a se je s partnerko poročila v Belgiji. Videmski župan Furio Honsell je tedaj registriral zakonsko zvezo v matično knjigo in s tem sprožil oster odziv notranjega ministra Angelina Alfana. Videmski prefekt je županov ukrep preklical, ženska pa se je ob podpori župana pritožila na DUS. Upravni sodniki so zdaj ugotovili, da vpisovanje istospolnih zakonskih zvez v italijanske matične knjige ni v skladu z zakoni ter da župani za to niso pristojni, po drugi strani pa ni naloga prefektov, da te ukrepe razveljavijo. Oni bi morali samo spodbuditi državno tožilstvo, da uvede postopek na navadnem sodišču. Na 4. strani DAMASK - Džihadisti Islamske države so prevzeli nadzor nad celotnim zgodovinskim mestom Palmira v osrednji Siriji, je včeraj sporočil Sirski observatorij za človekove pravice, ki je že v sredo navedel, da so se vladne sile iz mesta umaknile. Po navedbah observatorija je sedaj pod nadzorom IS polovica ozemlja Sirije. Zavzetje celotne Palmire so obelodanili tudi džihadisti. IS ima sedaj po podatkih observatorija nadzor nad več kot 95.000 kvadratnimi kilometri Sirije. Palmira ima strateško pomemben položaj na križišču glavnih prometnic, ki na zahodu vodijo v Damask in Homs, na vzhodu pa v Irak. Njeno zavzetje predstavlja nov hud udarec prizadevanjem za zaustavitev IS, potem ko je v roke teh skrajnežev pred dnevi padlo iraško mesto Ramadi. Na 2. strani Še o enojezičnih davčnih obrazcih 730 Na 3. strani Forum Tomizza o splošni prekarnosti Na 6. strani Občinski odborniki svetovali dijakom Na 6. strani Nova konvencija za kamnolom v Dolu Na 14. strani Mitja Močnik KOMENSKI KRAS 1914-1918 V sredo, 27. maja, ob 19.30 v sodelovanju s SKD Lipa v Bazovskem domu v Bazovici Kmečka zveza I Kraški Dom I CC Skala I Slovensko Kulturno Društvo Lipa 9771124666007 2 Petek, 22. maja 2015 ITALIJA, SVET / sirija - Mestu grozi uničenje tisočletnih spomenikov Palmira je od včeraj v rokah džihadistov IS DAMASK - Džihadisti Islamske države so prevzeli nadzor nad celotnim zgodovinskim mestom Palmira v osrednji Siriji, je včeraj sporočil Sirski observatorij za človekove pravice, ki je že v sredo navedel, da so se vladne sile iz mesta umaknile. Po navedbah observatorija je sedaj pod nadzorom IS polovica ozemlja Sirije.Zavzetje celotne Palmire so obelodanili tudi džihadisti. IS ima sedaj po podatkih observatorija nadzor nad več kot 95.000 kvadratnimi kilometri Sirije. Palmira ima strateško pomemben položaj na križišču glavnih prometnic, ki na zahodu vodijo v Damask in Homs, na vzhodu pa v Irak. Njeno zavzetje predstavlja nov hud udarec prizadevanjem za zaustavitev IS, potem ko je v roke teh skrajnežev pred dnevi padlo iraško mesto Ramadi. Zgodovinsko sirsko mesto, kjer stojijo ostanki mogočnih, več tisoč let starih templjev, je bilo nekdaj postojanka za karavane na svileni cesti. Mednarodna skupnost se boji, da se bodo džihadisti tudi v njem spustili v uničevanje zgodovinskih spomenikov, kot so se v Iraku, kjer so opustošili antično asirsko mesto Nimrud in uničevali artefakte v muzeju v Mosulu. »Borci IS so v vseh deli Tadmurja, tudi v bližini arheoloških najdišč,« je včeraj sporočil vodja observatorija Rami Abdel Rahman, ki je uporabil arabsko ime za Palmiro. Humanitarne razmere v mestu so po njegovih besedah težke. Prekinjena je dobava elektrike, ni več vode in zdravstvene oskrbe. Po navedbah aktivistov iz mesta naj bi bilo v mestu več deset tisoč ljudi, med njimi številni begunci z drugih območij Sirije. V mesto so džihadisti vdrli peš s severa. Po navedbah observatorija so se režimske sile umaknile s položajev v mestu in okli njega, zapustile pa so tudi postojanko vojaških obveščevalcev, vojaško letališče in zapor, ki so ga džihadisti zajeli ponoči. Observatorij, ki ima na terenu v Siriji široko razvejano mrežo virov, je ob tem še sporočil, da je od začetka ofenzive IS na Palmiro 13. maja v spopadih umrlo najmanj 462 ljudi, med njimi najmanj 71 civilistov. Del Palmire je tudi na seznamu Unescove kulturne dediščine. Na jugozahodu mesta je muzej s pomembnimi eksponati. Predstavnik pristojnih sirskih oblasti za kulturno dediščino Mamun Abdulkarim je v sredo povedal, da so več sto kipov in drugih predmetov iz muzeja že umaknili, da pa mnogih, med njimi velike grobnice, niso. »Če bo le pet pripadnikov IS vstopilo v antična poslopja, bodo uničili vse,« je dodal Abdulkarim in mednarodno skupnost pozval mednarodno skupnost, naj reši mesto. Direktorica Unesca Irina Bo-kova je že v sredo izrazila globoko zaskrbljenost zaradi spopadov in pozvala k takojšnjemu končanju sovražnosti. V sporočilu za javnost je izpostavila, da spopadi ogrožajo eno najpomembnejših antičnih mest na Bližnjem vzhodu. Mednarodno skupnost je pozvala, naj stori vse, kar je v njeni moči, za zaščito civilistov in edinstvene kulturne dediščine Palmire. (STA) V svetu vlada velika zaskrbljenost za usodo antičnih spomenikov Palmire, ki so na seznamu svetovne dediščine Unesca ansa Cameron odločno proti novemu priseljevanju LONDON - Britanski premier David Cameron je včeraj obljubil odločne ukrepe za zmanjšanje priseljevanja, tudi z zasegom zaslužkov nezakonitih priseljencev. Medtem so statistični podatki pokazali, da je lani migracija v državo narasla za 52 odstotkov in doseglo najvišjo raven v zadnjem desetletju. V govoru v Londonu je Cameron predstavil nov predlog o nadzoru migracij, ki bo eden od zakonov, ki ga bo kraljica Elizabeta II. prihodnji teden predstavila v govoru, v katerem bo v parlamentu predstavila zakonodajni program nove Cameronove vlade. Med drugim naj bi nezakonito delo postalo kaznivo dejanje, kar bi policiji omogočilo, da bi nezakonitim delavcem zasegli plače in povečali pritisk na podjetja, ki jih najemajo.Obljubil je, da bodo z zakonom in širšo akcijo končali prakso »hiš, polnih nezakonitih priseljencev«, končali z zavlačevanjem pri depor-taciji nezakonitih delavcev ter Britancem dali veščine, da bodo lahko opravljali dela, ki jih potrebuje Velika Britanija. (STA) rim - Po aretaciji domnevega terorista Dvomi italijanskih sodnikov Minister Alfano: Italija je le izvedla tunizijsko tiralico - 22-letni maroški državljan je bil na dan atentata menda v šoli Italijanski notranji minister Angelino Alfano včeraj v poslanski zbornici ansa RIM - Italijanska policija je v zvezi z aretacijo domnevnega terorista le izvedla mednarodno tiralico, ki jo je izdala Tunizija. To je včeraj v poslanski zbornici dejal notranji minister Angelino Alfano v zvezi z aretacijo maroškega državljana Abdela Majida Touila, ki ga Tunizijci dolžijo, da je sodeloval v terorističnem napadu na muzej Bardo, v katerem je umrlo 21 turistov. Alfano ni želel komentirati obtožnice tunizijskih sodnikov, nad katero dvomijo, milanski preiskovalci, ki so spet izjavili, da se je osumljenec na dan atentata nahajal v Italiji, menda celo na šoli, ki jo obiskuje. 22-letnega Maročana so aretirali v ponedeljek zvečer v mestecu Gaggiano blizu Milana, kjer je živel skupaj z mamo, gospodinjsko pomočnico, in dvema starejšima bratoma. Znan naj bi bil pod vzdevkom Abdallah. V Italiji je bil že pred napadom v Tunizu. V Italijo je prišel nezakonito februarja letos na ladji skupaj s še 90 begunci. Italija mu je naložila, da državo zapusti, niso pa danes pojasnili, ali oz. kam so ga izgnali in kam naj bi šel. Preiskovalci so mu lahko sledili, ker je njegova mati prijavila, da pogrešajo njegov potni list. Novica, da je aretirani nezakonito prišel v Italijo z ladjo beguncev, je nemudoma sprožila burne odzive v italijanski desnici. Vodja Severne lige Matteo Salvini se je tako zavzel, da bi nemudoma ukinili prosto potovanje znotraj schen-genskega območja. To možnost je Renzijeva vlada odločno zavrnila. riga - Premierji EU sinoči na srečanju Ob robu vzhodnega partnerstva za mir tudi mini vrh o Grčiji RIGA - Ob robu vrha vzhodnega partnerstva v Rigi je bilo sinoči pričakovanje tudi za mini vrh o Grčiji. Grški premier Aleksis Cipras se je po napovedih sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Slovenski premier Miro Cerar je bil znova kritičen, da so takšni ožji sestanki neproduktivni in nekorektni. »Glede Grčije ne vem, kaj se bo dogajalo« je sinoči izjavil Cerar, »ampak če bi prišlo spet do nekega ločenega, ožjega sestanka grškega premierja z zgolj nekaterimi voditelji evropskih držav oziroma predstavniki unije, to ne štejem za najbolj produktivno,« je dejal Cerar ob prihodu na vrh v Rigi. Pri tem je spomnil, da je to kritiziral že prej, saj so vse države v EU enakopravne in v tem duhu bi bilo treba obravnavati tudi Grčijo. Znova je tudi spomnil, da je Slovenija ena tistih držav, ki so po deležu bruto domačega proizvoda s pomočjo Grčiji najbolj iz- Grški premier Aleksis Cipras ansa postavljene. S tega vidika je po Cerar-jevih besedah »nekorektno, da se skuša ta država potem včasih pogajati zgolj z nekaterimi, ne pa s tistimi, ki so pravzaprav prispevali po svojih močeh in proporcionalno največ«. Premier je izrazil željo in upanje, da bodo Grčija in mednarodni posojilodajalci dosegli kompromis o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, ne želi pa si takih kompromisov ali ravnanj, ki bi porušili načelo enakopravnega obravnavanja v EU oziroma odstopali od skupnih načel in temeljev. »Tudi Sloveniji ni lahko. Sami veste, kako težko se prebijamo iz dosedanje krize,« je izpostavil premier ter ponovil, da ni pošteno in v skladu s pravili, da bi se pri neki drugi državi določene stvari kar spregledalo. Odmevnih sporočil s sinočnjega mini vrha o Grčiji sicer ni bilo pričakovati, saj v EU vseskozi poudarjajo, da je treba dogovor doseči na tehnični ravni v okviru bruseljske skupine in nato na ravni evroskupine, torej finančnih ministrov držav v območju evra. Poleg grškega v Rigi odmeva tudi britansko vprašanje. Britanski premier David Cameron pa naj bi vrh v Ri-gi, svoje prvo srečanje z evropskimi kolegi po vnovični izvolitvi, izkoristil za pogovore o reformah unije, ki jih želi pred referendumom o članstvu Velike Britanije v uniji. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 34.822,75 -109,72 SOD NAFTE (159 litrov) 66,95$ +2,40 EVRO 1,1133 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. maja 2015 valute evro (povprečni tečaj) 21. 5. 20. 5. ameriški dolar 1,1133 1,1118 japonski jen 134,79 134,43 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,351 27,330 danska krona 7,4577 7,4598 britanski funt 0,70990 0,71570 madžarski forint 306,97 306,50 poljski zlot 4,0959 4,0653 romunski lev 4,4490 4,4458 švedska krona 9,2613 9,2927 švicarski frank 1,0394 1,0429 norveška krona 8,4330 8,3975 hrvaška kuna 7,5398 7,5338 ruski rubel 55,2685 55,4715 turška lira 2,8611 2,8845 avstralski dolar 1,4112 1,4070 braziljski real 3,3530 3,3759 kanadski dolar 1,3600 1,3578 kitajski juan 6,8980 6,8974 indijska rupija 70,8201 70,9265 mehiški peso 16,8999 16,8716 južnoafriški rand 13,1113 13,2281 / ALPE-JADRAN Petek, 22. maja 2015 3 gorica - Damijan Terpin jutri zapušča tajniško mesto Slovenske skupnosti »Ne maram zahrbtnosti in na stvari gledam brez olepšav« »Slovenska stranka potrebuje novega zagona«- Kritike na račun Demokratske stranke GORICA - Na jutrišnjem deželnem kongresu Slovenske skupnosti (začetek ob 9.30 v Centru Bratuž) se bo Damijan Terpin poslovil od tajniškega mesta v stranki. SSk je vodil 14 let, kongres, pravi, pa ne pomeni njegovega umika s politične scene. »Prav je, da po tako dolgem obdobju na čelu stranke, krmilo SSk prevzame kdo drug. Politično strast imam v sebi, lahko pa jo izražam še na druge načine,« meni odvetnik Terpin. V kakšnem "zdravstvenem stanju" zapuščate SSk? Ko sem prevzel tajniško mesto (mandat prej sem bil tudi podtajnik) smo bili brez deželnega svetnika. Praktično povsod v opoziciji in brez deželnega volilnega zakona o olajšanem zastopstvu. Danes je politična slika bistveno drugačna. Zakaj odhod? Ocenil sem, da je potrebna zamenjava na vrhu, ker SSk potrebuje novega zagona. Morda s strani nekoga, ki bo, poleg politične strasti, imel tudi kako novo idejo oziroma bo stranko krmaril z novimi prijemi. Kaj ocenjujete kot vaš največji uspeh? Nekoliko nerodno mi je govoriti o lastnih uspehih. Če me že vprašate, bi dejal, da vidim predvsem tri pomembne rezultate, ki pa niso seveda samo moji: vključitev celotne občine Gorica v zaščitni zakon, kar mu je takrat odprlo vrata še za marsikatero drugo občino; volilni zakon za deželo, ki manjšini omogoča, da SSk samostojno izvoli svojega predstavnika, ne da bi nam ga vsiljevale in izbirale italijanske politične stranke; končno tudi rešitev Jeremitišča. Kaj pa neuspeh? Neuspeh vidim v tem, da se stranka po prvi izvolitvi Igorja Gabrovca v deželni svet ni utrdila z organizacijskega vidika, saj smo takrat bili nekako na višku. Ta naloga zato čaka novega tajnika. Demokratska stranka je na deželni in lokalni ravni zaveznica SSk. Kako ocenjujete odnose med strankama? SSk, in s tem vsi Slovenci v Italiji, smo od DS prejeli v zadnjem času kar tri hude zaušnice: pravkar odobreni poslanski volilni zakon, reforma senata, kjer je bil s strani Renzijeve vlade zavrnjen amandma o zajamčenem zastopstvu in končno reforma krajevnih uprav FJK. S slednjo nam grozi uničenje upravne avtonomije naših občinah, ki je seveda sredstvo zakonske zaščite. Tri zaušnice, kot pravite, ne kažejo nič dobrega... Če DS misli nadaljevati po tej poti, potem dvomim, da se bo sodelovanje, ki je doslej obstajalo, lahko še nemoteno nadaljevalo. Če dodamo še dejstvo, da na strani DS ni bilo soglasja za skupno upravljanje slovenskih občin po zgledu Repentabra, se je potrebno vprašati, kdo si sodelovanje sploh želi in kdo ne. Vrnimo se k volilnemu zakonu za poslansko zbornico, ki ga negativno ocenjujete. Zakaj takšna ocena? Tudi v levosredinski politični večini je ponovno prevladala logika, da odločajo, kdo bo zastopnik Slovencev v parlamentu oz. če ga bomo sploh dobili ali ne, le še vse-državne italijanske stranke v Rimu in ne manjšina sama. Skratka enaka situacija kot doslej. Torej po vašem nobenih korakov naprej? Tako je. Manjšina pri tem ni noben subjekt. Zavrniti moram trditev poslanke Tamare Blažina, ki je dejala, da bi predlog slovenske stranke ščitil samo SSk. Ali ni tako? Našega modela - to bi moralo biti poslanski že jasno - bi se lahko poslužila tudi slovenska komponenta DS. Prav tako pa bi se lahko v manjšini dogovorili za skupno listo, kar bi bilo še bolje. Trditev, da je to največ, kar se je dalo doseči, pa po moji oceni predstavlja potrditev, da je določena politika v celoti zgrešena. Kako si zamišljate prihodnost slovenske manjšine? Predvsem tako, da enkrat za vselej presežemo delitve na "bele" in "rdeče" ki nas bremeni in hromi že 70 let. Medtem se je svet v celoti spremenil, od Rusije, Jugoslavije (ki je ni več) in celo Kube. Samo slovenska manjšina na tej točki še ni bila sposobna narediti koraka naprej in ostaja blokirana v tej delitvi. Kaj pa prihodnost SSk? Že večkrat sem dejal, da smo pripravljeni razpustiti SSk, če ustanovimo novo, skupno stranko vseh Slovencev v Italiji. Dokler pa tega ni, si bomo pri SSk še naprej prizadevali, da bomo čimbolj zbirna stranka, odprta za vse Slovence. Vaša kandidatura za evropski parlament v Sloveniji je doživela različne odzive. Bi ponovili to izkušnjo? Zagotovo. Z osebnega vidika je bila to ena najbolj vznemirljivih stvari, ki se mi je zgodila v zadnjih dvajsetih letih. Volilno kampanjo sem doživljal in izpeljal z velikim zanosom in ob silnih osebnih zadoščenjih. Kaj pa mnenje o odzivih? Odzivi so bili pri nas različni. Obžalujem npr., da je vaš časopis sodeloval celo z italijansko ambasado v Ljubljani in volil- Damijan Terpin bumbaca ce napačno informiral glede možnosti dvojnega glasovanja v Italiji in Sloveniji, in da nisem dobil možnosti, da bi zadevo v Primorskem dnevniku tudi sam pojasnil. Možnost da bi Slovenci v Italiji dobili evropo-slanca je bila izjemno zanimiva in dobival sem nešteto potrditev in vzpodbud tudi od ljudi, ki sicer ne volijo SSk. Seveda se vedno najde nekaj takih, ki se bojijo lastne sence, a takšni, k sreči, niso merodajni. Primorski dnevnikje nekaj dni pred evropskimi volitvami objavil intervju z vami. Toliko v vednost. Res pa je, da ste človek, ki ne slepomiši in vedno pove to, kar misli... Ker ne maram zahrbtnosti in zakulisnih iger seveda stvari povem tako, kot jih doživljam in sam vidim, brez olepšav in brez dlak na jeziku. To pa ne pomeni, da nimam tudi smisla za diplomacijo, kar nenazadnje potrjujejo politični dogovori, ki jih je SSk sklepala v zadnjih petnajstih letih, včasih celo v nemogočih pogojih. Kaj si mislite o sebi, ko se pogledate v ogledalo? Zaradi moje neposrednosti in odkritosti me ceni lepo število prijateljev, kar je zame najpomembnejše. Seveda obstaja tudi veliko povprečnih ljudi, ki se nikoli ne izpostavijo, a se zaradi teh ne sekiram. Ko se pogledam v ogledalo pomislim (čeprav sem shujšal), da je res prišel čas, da po 14. letih postane tajnik SSk kdo drug. Kaj svetujete vašemu nasledniku ali naslednici? Ničesar ne bi svetoval, ker sem prepričan, da je v stranki kar nekaj ljudi, ki sami dobro vedo, kako naprej. Bom pa seveda pripravljen pomagati, če bo novi tajnik ocenil, da mu lahko koristita moj nasvet ali jasna beseda. S.T. piran - Težave Muzej le občasno odprt PIRAN - Muzej solinarstva v Sečovljah po tem, ko so ga po začasnem zaprtju aprila odprli za štiri ure dnevno, ostaja odprt le še ob sredah in petkih. Tri ure dvakrat tedensko je največ, kar lahko obiskovalcem zagotovi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, ki z muzejem upravlja, ker okoljsko ministrstvo za njegovo delovanje ni namenilo denarja. Piranski pomorski muzej, ki ga vodi Franco Juri, je aprila začasno odprl Muzej solinarstva v pričakovanju, da jim bo okoljsko ministrstvo zagotovilo sredstva za delovanje muzeja na Fontaniggah. Od ministrstva so se nadejali 19.000 evrov, kolikor jih je muzeju namenilo lani, vendar do sklenitve pogodbe ni prišlo. Juri se je sestal na okoljskem ministrstvu, toda sestanek je bil po njegovih trditvah bolj informativne narave brez otipljivih rezultatov. Ministrstvo namreč, kot je Juri povedal za STA, vztraja pri finančno vzdržni rešitvi, ki jo je podalo že pred enim mesecem: da odprtje Muzeja solinarstva zagotovi upravljavec Krajinskega parka Sečoveljske soline. videm - Ustavljen postopek proti beneškemu časopisu Dom Tožba brez osnove Za kazensko ovadbo na račun monsinjorja Qualizze se je odločil deželni svetnik Novelli VIDEM - Sodnik za predhodne preiskave v Vidmu je arhiviral postopek proti beneškemu štirinajstdnevniku Dom in njegovemu odgovornemu uredniku mons. Marinu Qualizzi, ki ga je sprožil čedajski deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Novelli novembra leta 2012. Desnosredinski politik se je odločil, da bo tožil beneški časopis in njegovega odgovornega urednika, češ da je bil obrekovan v članku, v katerem je bilo govora o krčenju sredstev za slovensko manjšino, ki ga je predvideval državni zakon o stabilnosti 2013. Če-dajski deželni svetnik se je čutil razžaljenega, ker naj bi bilo v komentarju Monsinjor Marino Qualizza zmanjšanje sredstev prikazano kot njegov politični uspeh oziroma kot posledica njegove aktivnosti. Obrambo beneškega duhovnika Qualizze je brezplačno sprejel odvetnik Carlo Monai, ki je že od vsega začetka trdil, da predstavlja Novellijeva tožba ustrahovanje in napad na novinarsko svobodo. Glede komentarja pa je odvetnik takoj ocenil, da ne gre za nikakršno obrekovanje, temveč le za osnovano kritiko političnih stališč oziroma nasprotovanja slovenski manjšini deželnega svetnika iz Čedada. Sodnik v Vidmu je bil očitno istega mnenja in je zato sprejel zahtevo za arhiviranje, ki jo je predstavila javna tožilka Viviana Del Tedesco. Vsa zadeva bi se lahko zaključila že veliko prej, a je Novelli želel, da se proces nadaljuje. (NM) RIM - Poslanka Tamara Blažina in njena kolegica iz Južnotirolske ljudske stranke-SVP Renate Gebhard sta se včeraj srečali na centralnem sedežu Agencije za prihodke z generalno ravnateljico Rossello Orlando. Slovenska poslanka se je pred tedni že sestala z deželno ravnateljico Agencije za prihodke Cin-zio Romagnolo glede nerešenega vprašanja spletnih dopolnjenih dabčnih obrazcev 730, ki jih je Agencija za prihodke objavila samo v eno-jezični obliki in o tem je obvestila južno tirolske kolege mešane poslanske skupine, saj je sedanje stanje v nasprotju tako s pravicami nemške kot tudi slovenske manjšine. Sledilo je poslansko vprašanje ministru za finance Pier Car-lu Padoanu, na kar je poslanka organizirala tudi srečanje na katerega je povabila kolege SVP, je v sporočilu napisala parlamentarka DS. Poslanka Blažina je generalni ravnateljici Orlandi izpostavila potrebo po doslednem spoštovanju manjšinske normative v vseh postopkih komuniciranja med javno upravo in pripadniki zakonsko priznanih manjšin. Sicer je Agencija za prihodke običajno dokaj pozorna na te aspekte, pa vendar še vedno prihaja do spodrsljajev, kar se je tudi zgodilo z letošnjo novostjo vnaprej dopolnjenega spletnega obrazca 730. Vsa bolj obsežna digitalizacija upravni postopkov, je poudarila Blaži-nova, terja posebno pozornost do spoštovanja manjšinskih jezikov in pri tem ne sme priti do nikakršnega odstopanja ne odvečnih problemov zaradi katerih bi bile manjšinske pravice nekako zamrznjene. Generalna ravnateljica Orlandi se je najprej opravičila za napako, ki je bila sad zelo omejenega časa, ki so ga imeli uradi na razpolago za prehod na nov sistem. Istočasno je zagotovila, da bo zadeva popolnega spoštovanja dvojezičnosti urejena tako za spletni 730 kot za vse ostale spletne storitve, ki jih nudi Agencija za prihodke. Izpostavila je tudi željo in potrebo, da bi prišlo do podpisa posebnega protokola z Deželo FJK in Pokrajino Bocen za udejanjanje dvojezičnosti. v tem smislu so z deželo FJK že vzpostavili prve stike, je poudarila ravnateljica Orlandi, in odzivi so bili nadvse pozitivni. 4 Petek, 22. maja 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / dežela fjk - Razsodba upravnega sodišča Istospolna zveza nezakonita, a prefekt je ne sme razveljaviti Vpis v matično knjigo lahko razveljavi le sodnik - Primeri v Vidmu, Pordenonu in Trstu VIDEM - Včeraj objavljena razsodba Deželnega upravnega sodišča (DUS) Furlanije-Julijske krajine, ki mu predseduje Umberto Zuballi, zadeva primer iz Vidma, a bo vplivala na širše vprašanje istospolnih porok in njihovega priznanja v Italiji. Na to sodišče se je jeseni lani pritožila italijanska državljanka, ki ima stalno bivališče v Vidmu, a se je s partnerko poročila v Belgiji. Videmski župan Fu-rio Honsell je tedaj vpisal zakonsko zvezo v matično knjigo in s tem sprožil oster odziv notranjega ministra Angelina Alfana. Videmski prefekt je županov ukrep preklical, ženska pa se je ob podpori župana pritožila na upravno sodišče. Upravni sodniki so zdaj ugotovili, da vpisovanje istospolnih zakonskih zvez v italijanske matične knjige ni v skladu z zakoni ter da župani za to niso pristojni, po drugi strani pa ni naloga prefektov, da te ukrepe razveljavijo. Oni bi morali samo spodbuditi državno tožilstvo, da uvede postopek na navadnem sodišču. Prav sodniki imajo namreč nalogo, da presodijo, ali so tovrstni ukrepi županov zakoniti, čeprav sami upravni sodniki poudarjajo, da italijanska zakonodaja teh porok ne priznava. Prvi učinek razsodbe bo vsekakor razveljavitev prefektovega ukrepa. Naj spomnimo, da je podobno kot Honsell ravnal tudi pordenonski župan Carlo Pedrotti, pred kratkim pa se jima je z enako potezo pridružil še tržaški župan Roberto Cosolini. Upravno sodišče (poleg predsednika Zuballija sta odločali še sodnici Manuela Sinigoi in Alessandra Tagliasacchi) se pri tej razsodbi sklicuje tudi na ustavno sodišče, ki je razsodilo, da so istospolne poroke v Italiji pravno nične. Ne zato, ker bi bile v nasprotju z ustavo, temveč zato, ker zanje ni pravne oziroma zakonske podlage. O tem lahko odloča le parlament in ne župani, prefekti ali sodniki. Podobno razsodbo so pred nekaj tedni sprejeli upravni sodniki v La-ciju. DUS FJK je tudi izločil iz postopka Občino Videm z utemeljitvijo, da se je protipravno obrnila na sodišče. Sodni zbor Deželnega upravnega sodišča Furlanije-Julijske krajine foto damj@n Triglav: vladna koalicija še brez dogovora LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je potrdil, da koalicija včeraj ni uspela zbližati stališč glede umestitve Zavarovalnice Triglav v klasifikaciji državnih naložb. Premier ocenjuje, da so razlike v stališčih znotraj koalicije legitimne, končna odločitev pa je po njegovih besedah v rokah Državnega zbora. Cerar je na vprašanje, kako komentira dejstvo, da DeSUS tudi po sestanku s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem in koalicijskem vrhu pred sejo vlade vztraja pri tem, da naj bo Zavarovalnica Triglav umeščena med strateške državne naložbe, zatrdil, da je vlada sprejela enotno stališče glede največje slovenske zavarovalnice, a si je DeSUS nato po njegovih besedah premislil. Glede tega, ali bo vladni koaliciji uspelo doseči kompromis, je premier odgovoril, da je strategija upravljanja državnih naložb s klasifikacijo zelo širok in kompleksen dokument in da bo v parlamentarni razpravi zagotovo izpostavljenih še več odprtih vprašanj, tako v koaliciji kot s strani opozicije. To je po njegovem mnenju v demokraciji tudi normalno, a Cerar verjame, da bodo na koncu sprejeli take odločitve, ki bodo v korist državnim naložbam, državi in državljanom. (STA) rim - Srečanje Serracchiani - D'Agostino - Gentile V Rimu o pristanišču RIM - O Tržaškem pristanišču je bil včeraj govor v Rimu, na srečanju med predsednico deželne uprave Deboro Serracchiani, predsednikom tržaške Pristaniške oblasti Zenom D'Agostinom in pooblaščenim upraviteljem vsedržavnega železniškega omrežja Mauriziom Gentilejem. Kot je povedala Serracchianije-va je bil na srečanju storjen pomemben korak naprej v dogovarjanju o poenotenju železniškega manevriranja v tržaškem pristanišču. Gre za to, da podjetje , ki upravlja železniško omrežje, zagotovi sodoben servis tudi potem, ko omrežja ne bo več neposredno upravljalo, kot je napovedalo v prejšnjih dneh. Na srečanju je bil govor tudi o posodabljanju in avtomatizaciji železniških struktur, ki delujejo v okviru in v funkciji pristaniškega prometa. Posnetek z včerajšnjega rimskega srečanja fjk videm - Srečanje z mladim slovenskim ustvarjalcem Nejcem Gazvodo O povezavi literarnega in filmskega jezika »Literatura vedno temelji na zaupanju bralca, v filmu pa si to zaupanje vseskozi ustvarjaš sam« VIDEM - Nejc Gazvoda je zelo mlad, prihodnji mesec bo praznoval trideseti rojstni dan, a je v svojem umetniškem delovanju že objavil več romanov, kratkih zgodb in gledaliških dram, leta 2008 prejel akademsko Prešernovo nagrado, napisal scenarij uspešnega filma Razredni sovražnik in celovečernega prvenca Izlet, ki ga je tudi sam režiral. Z njim so se pogovarjale študentke slovenskega jezika Univerze v Vidnu pod vodstvom profesorjev Marie Bidovec in Roberta Dapita ter lektorice Eve Srebrnič. Gazvoda, ki je bil prvič v Vidnu, je na začetku povedal nekaj o svoji izkušnji kot študent (diplomiral je iz filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani) in razložil namen svojega dela za diplomsko nalogo, ki se je osredotočilo na povezavo med literarnim in filmskim jezikom: »Literatura vedno temelji na zaupanju bralca, v filmu pa si to zaupanje vseskozi ustvarjaš sam.« Beseda je nato tekla o tematikah, kot so angažiranost slovenskih režiserjev, uporaba slovenskega jezika (»V Ljubljani je pri mladini 90 odstotkov besednjaka v angleščini«), prihodnost neke izgubljene generacije, ki je tudi med temami več Gazvo-dovih del. Študentke so na koncu prebrale nekaj krajših odlomkov njegovih del in prevode, ki so jih pripravili za to priložnost. (NM) Na fotografiji levo Nejc Gazvoda, desno med srečanjem na videmski univerzi nm 1 4 Petek, 22. maja 2015 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu slovenska skupnost - Repentabrski župan novi pokrajinski tajnik Marko Pisani prevladal nad Petrom Močnikom Dosedanji tajnik: To je za stranko žalostna zgodba - Gabrovec namesto Terpina? Novi tajnik SSk Marko Pisani Marko Pisani je torej novi pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti. Izvoljen je bil na predsinočnji umestitveni seji novega strankinega pokrajinskega sveta, na kateri je v tajnem glasovanju premagal dosedanjega tajnika Petra Močnika. Repentabrski župan je prejel 17 glasov, njegov predhodnik 15, en glas je bil neveljaven. Za ponovno Močnikovo izvolitev se je uvodoma zavzela Mladinska sekcija, ki je ob potrditvi dosedanjega tajnika predlagala pomlajeno in prenovljeno strankino vodstvo. Deželni svetnik Igor Gabrovec je soglašal s spremembami na vrhu tržaške SSk, ki so jih predlagali mladi, namesto Močnika pa je za tajnika predlagal Pisanija. In to z dvojno utemeljitvijo: prvič, ker se mu zdi župan dobra perspektiva za stranko, in drugič, ker je bil Močnik za krmilom stranke kar 21 let, kar je res dolgo obdobje. Sledilo je živahno in mestoma napeto soočenje, ki je delno potekalo tudi v pričakovanju jutrišnjega goriškega deželnega kongresa SSk. Maurizio Vi-dali bi tako Močnika videl za novega deželnega predsednika stranke (na tem mestu je Fulvia Premolin), glavni kandidat za naslednika Damijana Terpina pa je Gabrovec. »To je žalostno poglavje za našo stranko,« je sredina dogajanja v Ulici Giacinto Gallina ocenil Močnik. Po 21 letih bi brez problemov zapustil tajniško mesto, pravi, moti pa ga, »da so nekateri na sestankih govorili eno, za kulisami pa delali čisto nasprotno.« Močnik pravi, da je obstajal dogovor za Ga-brovca pokrajinskega tajnika, sam pa bi, kot rečeno, jutri v Gorici za Terpino-vega naslednika predlagal repentabr-skega župana. »V SSk je od vedno doma demokracija. V preteklosti smo se večkrat sprli, a vedno ob belem dnevu. Tokrat je bilo žal drugače. Ponavljam, da je to zelo žalostna zgodba,« dodaja še Močnik, ki ga zelo skrbi razklanost v stranki pred bližnjimi tržaškimi in miljskimi občinskimi volitvami. Močnikovega negativnega mnenja nikakor ne deli novi tajnik Pisani. Po njegovem je dobrodošla takšna iskrena notranja dialektika, še bolj zadovoljen pa je tajnik s prevetritvijo in pomladitvijo vodilnih organov tržaške Slovenske skupnosti. »Takšne ali drugačne polemike me ne zanimajo. Zanima me prihodnost SSk, ki jo čakajo zahtevne naloge,« dodaja Pisani, ki ne mara besede razkol, ampak izpostavlja, da je prišlo do različnih gledanj, ki jih bo potrebno poenotiti. Pisaniju bodo pri vodenju stranke pomagali Vidali, Giulia Leghissa, Matia Premolin, Močnik, Aljoša Novak, Alessandro Počkaj, Martina Škabar in Edvin Forčič. Za pokrajinsko predsednico je bila izvoljena Maja Lapornik. S.T. Peter Močnik govori na predsinočnji seji pokrajinskega sveta SSk foto damj@n Italijanska vojska bo v Trstu v velikem slogu proslavila stoletnico vstopa Italije v prvo svetovno vojno. Vrhunec državne kampanje bo namreč v nedeljo prav v tem mestu, in sicer ob navzočnosti obrambne ministrice Roberte Pinotti: prav ona naj bi ob 19.30 sklenila štafeto šeststotih vojakov, ki se je začela v sicilskem Trapaniju in se bo v duhu italijanske državne enotnosti končala na Velikem trgu. Pinottijeva naj bi tam uvedla slavnostni dvig zastave, italijansko himno bo izvedla godba sardinskih grenadirjev. Ob 20.30 se bo začel dvourni glasbeno-re-citatorski spektakel z zgodovinsko vsebino, brali naj bi pričevanja z obeh strani fronte. Na ogled bodo tudi ostaline iz prve vojne. Praznovanje začetka velike morije, kakršna je bila prva svetovna vojna oz. soška fronta, se marsikomu lahko zdi neokusno, še posebno v mestu, v katerem je bila velika večina prebivalcev pred 100 leti na »drugi strani«. Vse bo odvisno od vsebine, »mi-litarizacija« mesta pa marsikomu gotovo ne bo všeč. Prvi vojaki bodo prihrumeli v mesto že jutri, vojaška vozila bodo menda na ogled od petka (predvsem na nabrežju). Plovba pred nabrežjem bo v soboto in nedeljo prepovedana, a ogled bodo tudi plovila in stara letala. (af) Slovesnost na kvesturi Danes ob 10. uri bo v veži tržaške kvesture slovesnost ob 163. obletnici ustanovitve policije. Pred začetkom uradnega programa bodo položili venec k spominski plošči in se tako poklonili policistom, ki so umrli med opravljanjem dolžnosti. Kve-stura obvešča, da bo urad za sprejemanje prijav ves dan odprt, medtem ko bodo vsi ostali uradi kvesture dopoldne zaprti. Okence za priseljence bo popoldne redno odprto. Tatvina v Škednju V sredo popoldne so policisti zaradi tatvine ovadili moška, stara 39 in 44 let. V marketu v Ul. Carpineto sta izkoristila trenutek nepozornosti zaposlenih (ti so pravkar pretovarjali blago) in odnesla osem paketov kave. Neka stranka pa je obvestila blagajničarko, ki je poklicala policijo. Dvojico romunskih državljanov so ustavili na poti proti Ul. Flavia. veliki trg - Stoletnica v velikem slogu Vojska proslavlja vstop Italije v vojno Oder pred sedežem tržaške občine je že postavljen; v nedeljo naj bi prispela v Trst obrambna ministrica Roberta Pinotti, medtem ko bo predsednik republike popoldne na Jadranskem zavodu v Devin u fotodamj@n evropa na trgu Burja odpihnila potujoči sejem Prireditev se bo začela danes Potujoči trgovci so ostali v kombijih fotodamj@n Tržaška burja je včeraj odpihnila začetek priljubljene prireditve Evropa na trgu (Europa in Piazza), ki jo pri nas pripravlja združenje ANVA FJK v sodelovanju z Občino Trst. Potujoči trgovci z vseh koncev Evrope so sicer v naše mesto prispeli že v sredo zvečer, a močno deževje jim je preprečilo postavitev stojnic. Čeprav je bil včerajšnji dan obsijan s soncem, je gostom ponagajala burja, ki je bila v Ul. Bellini in Cassa di Risparmio, kjer naj bi sejem potekal, precej močna. Organizatorji so sporočili, da šotori in stojnice potujočih trgovcev žal niso prilagojeni tržaški burji. V primeru ugodnih vremenskih razmer bodo sejem odprli danes, zaključil pa se bo v nedeljo, tako kot je bilo sprva predvideno. Naj povemo, da bo letošnja izdaja prireditve Evropa na trgu zelo okrnjena; namesto 80 stojnic, ki so v Trstu gostovale lani, bo letos svoje blago prodajalo le 20 razstavljavcev. Drastičnemu osipu so botrovala obnovitvena dela na Trgu Ponteroš, kjer so bile običajno stojnice. Potujočim trgovcem je Občina Trst sicer ponudila alternativno rešitev; parkirišče, kjer je nekoč stal bazen Bianchi, a je bila ta rešitev za organizator'a nesprejemljiva. Odločitev so utemeljili z argumentom, da je ponujena lokacija odročna in da se prireditev Evropa na trgu v vseh mestih odvija v centru mesta. (sč) APrimorski ~ dnevnik podjetništvo Finančni instrumenti za krajevna podjetja V času gospodarske krize imajo številna mala in srednja podjetja otežen dostop do financiranja, kar je privedlo do tega, da so podjetniki začeli obupavati nad bankami. Obstajajo pa alternativni instrumenti finančne pomoči podjetniškemu sektorju oz. malim in srednjim podjetjem. O teh se je govorilo na posvetu z naslovom Financiranja in prispevki: priložnost za krajevna podjetja, ki ga je v hotelu Savoia Excelsior Palace organizirala tržaška stanovska organizacija Confcommercio. Po oceni krajevnega Confcom-mercia je ekonomsko stanje krajevnih podjetij še naprej slabo, najslabše naj bi se godilo malim in srednjim podjetjem, ki v Trstu prevladujejo. Ta podjetja naj bi s težavo prihajala do bančnih posojil in drugih oblik financiranja, čeprav trend kaže, da se število prošenj za finančno pomoč drastično povečuje. Podatki tudi kažejo, da se je število zavrnjenih vlog na letni ravni povečalo za kar nekaj odstotnih točk, povečalo pa se je v vseh panogah. Bolj spodbudne podatke je na včerajšnjem posvetu nanizal Diego Angelini, odgovorni za financiranje podjetij v Deželi FJK. Gost je dejal, da se po zadnjih podatkih Bance d'ltalia naša regija uvršča med prvih pet mest po kakovosti in številu finančnih instrumentov. V zadnjem petletnem obdobju je Dežela FJK zagotovila 3300 financiranj v skupni višini 1,3 milijarde evrov, denar pa je šel predvsem za potrebe malih in srednjih podjetij. Angelini je spomnil tudi, da so leta 2014 aktivirali dva nova finančna instrumenta; Oddelek za protikrizne ukrepe in Sklad za razvoj malih in srednjih podjetij. S slednjim Dežela FJK med drugim financira tudi nakup zaprtih obratov ali obratov v krizi, zagon novih podjetij, podpira pa tudi proces družbene kapitalizacije. Odgovorni za posojila pri Deželi FJK je povedal tudi, da je njihova ustanova leta 2014 in v prvih letošnjih mesecih odobrila 483 subvencioniranih posojil (od teh so 276 posojil namenili terciarnemu sektorju) v skupni vrednosti 32,7 milijonov evrov, od teh je bilo skoraj 20 milijonov evrov odobrenih trgovskim, turističnim in storitvenim dejavnostim. O jamstvenem skladu državne organizacije Confcommercio je govoril Ernesto Ghidinelli, ki je pojasnil, da je ta program zelo pomemben, ker lahko s pomočjo tega sklada podjetja dobijo jamstva za pridobitev posojil. Podpredsednik tržaškega Confcommercia Manlio Romanelli pa je spregovoril o pomenu, ki ga pri pridobivanju posojil ima njihovo združenje. Od začetka leta je stanovska organizacija v Trstu z osnovnimi informacijami na pomoč priskočila 267 podjetjem, o subvencioniranih financiranjih pa je seznanil skoraj 160 podjetij. V primerjavi s prejšnjimi trimesečji pa je bilo vseeno opazno manj negativnih mnenj, vsaj kar se posojil tiče, je povedal Romanelli. Odlično obiskan posvet je sklenila namestnica direktorja organizacije Confcommercio Trst Patrizia Verde, ki je spregovorila o dostopnih prispevkih iz sklada Pisus, ki je namenjen razvoju obrtniških in terciarnih dejavnosti v mestu. Sklad je vreden 1,2 miljona evrov, trenutno pa je prošnjo za financiranje iz sklada Pi-sus vložilo 15 podjetij. (sč) 6 Petek, 22. maja 2015 TRST / palača gopčevič - Forum Tomizza že šestnajstič V ljubezni in delu prekarnost vodi v pogubo Kritični do kapitalizma, a tudi do zastarelih sindikatov V sredo so se v Trstu začela že 16. mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza. Letos se forum posveča aktualnemu družbenemu vprašanju prekariata in ravno o tem je bil govor v palači Gopčevic na simpoziju s pomenljivim naslovom Diktatura prekariata. Forum Tomizza, ki je posvečen istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi in katerega namen je spodbujanje dialoga v obmejnem prostoru, tudi letos poteka v treh sosednjih državah, in sicer v Trstu, Kopru in Umagu. Tržaški simpozij, ki ga prireja Skupina - Gruppo 85 ob podpori Sklada Polojaz in Zadružne Kraške banke, je odprl njen predsednik Marino Vocci. Na kratko je predstavil vsebino simpozija, se zahvalil tržaški občini ter predal besedo hrvaškemu ambasadorju Damirju Grubiši. Ta je poudaril, da je Tomizzev opus izredno važen tako za italijansko kot za hrvaško mladino. »Čas je, da začnemo živeti v prijateljskem duhu,« je še dodal Grubiša. Za njim je obiskovalce foruma pozdravila Generalna kon-zulka Republike Slovenije Ingrid Ser-gaš in med drugim dejala da je forum »idealna priložnost, da se še sami poglobimo v tematike, ki jih je obravnaval Tomizza.« Sredino srečanje v palači Gop-čevic so sooblikovali Livio Dorigo, Nicolo Giraldi, Elio Gurtner, Alfredo Luzi, Sabrina Morena, Milan Rako-vac, Lina Morselli, Marko Sosič, Peter Verč in Martina Vocci. Sosič se je v svojem posegu spomnil študentskih let v Zagrebu, ko je takrat prebiral Tomizzeva dela in skušal razlagati njihov pomen svojim tovarišem. Spomnil se je tudi Tomizzeve priredbe Cankarjevega Martina Kačurja (L'idealista) v gledališču Rossetti: »V težkem tržaškem vzdušju, ki je vladalo v sedemdesetih letih, je bilo to korajžno dejanje«. Sosič se je nato povezal na glavno temo foruma, pre-karnost. Tržaški režiser meni, da je njen glavni vzrok kapital, kateremu se danes ne znamo več upirati. Predsednik krožka Istria Livio Dorigo je publiki razkril, da mu je Tomizza, oziroma njegov literarni opus, bil v veliko pomoč v določenih kočljivih življenjskih trenutkih, režiserka Sabrina Morena pa se je osredotočila na prekariat v gledališkem svetu. »V gledališču je denarja vedno manj, plače za igralce so nizke, ali pa jih sploh ni. Eden glavnih vzrokov za to neznosno situacijo je prav gotovo finančni kapitalizem,« je dejala Morena in nato zaključila: »Samo s kulturo bomo lahko premagali pre-kariat«. Mladi novinar Nicolo Giraldi, ki je pred nedavnim peš potoval iz Londona v Trst po sledeh prve svetovne vojne, se je pritoževal nad ponižujočim položajem prekarnih novinarjev. »Pišemo članke za tri, štiri evre in medtem delamo v kakem klicnem centru, da bi lahko na koncu meseca plačali najemnino. Zaradi prekarnosti si ne moremo urediti sedanjosti, kaj šele prihodnost!« Med govorniki je bil pisatelj Marko Sosič, ob njem Marino Vocci fotodamj@n Svoje razmišljanje o današnjem prekariatu je izpostavil tudi tržaški novinar Peter Verč, ki je med drugim dejal, da je »prekarnost lepa lastnost, če z njo pojmujemo prožnost naših misli, se pravi nenehno samoizpra-ševanje. Edino v ljubezni in na trgu dela prekarnost vodi v pogubo. A pozor, stalna služba ni rešitev vseh posameznikovih težav. Cilj mora biti sreča, ne denar. Sindikati so glede tega zašli s prave poti. Ravnajo se po zastarelih modelih.« RD zavod zois - Podjetniške zamisli Dijaki iskali nasvete pri občinskih odbornikih Trije odborniki na obisku Na Tehniškem zavodu Žiga Zois že od začetka šolskega leta deluje krožek za spodbujanje mladinskega kreativnega podjetništva, ki se ga udeležujejo dijaki vseh razredov. Mentor je Gorazd Prah iz ljubljanskega društva Ustvarjalnik, koordinator pa profesor Willj Mikac. Včeraj so imeli dijaki v gosteh kar tri tržaške občinske odbornike, ki so z zanimanjem prisluhnili njihovim podjetniškim zamislim. Srečanja so se udeležili odbornica za promet Elena Marchigiani, odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus ter Umberto Laureni, ki je pristojen za okolje. Med dijaki se je pred časom porodila zamisel o ustanovitvi podjetja za izposojo koles, in sicer na območju med glavno železniško postajo in Miramarom. Mlade je zanimalo, v kolikšni meri so njihove zamisli uresničljive, katere so ovire in morebitne rešitve. Odbornica Marc-higianijeva je spomnila, da se občinska uprava aktivno zavzema za okrepitev fotodamj@n tržaških kolesarskih povezav, med drugim tudi proge ob Miramarskem drevoredu. Poudarila je, da imajo vozniki, pešci in kolesarji, pa tudi trgovci in drugi občani, glede prometa in ureditve mestnih ulic vsak svoje poglede, pri čemer so trenja pogosta (Ulica Mazzini docet). Edija Krausa so zanimale predvsem informacije o finančni plati projekta in druge podrobnosti, od katerih je odvisno, ali je načrt izvedljiv. Tako on kot Laure-ni sta menila, da bi izposoja koles na omenjenem območju morda še bolj zanimala turiste, ki se v Trstu ustavijo po dva ali več dni. Občina Trst se zavzema za povezovanje obstoječe proge Cottur, ki vodi iz Trsta v dolinsko občino, kraških stez ter mestnega središča. Nekaj podjetij v Trstu že posoja kolesa, občina je tudi že namestila razna postajališča, hotelirji pa se za tovrstne storitve resno zanimajo, ker je povpraševanje po kolesih med hotelskimi gosti nezanemarljivo. (af) umetniški projekt - Jutri in v nedeljo Urbana umetnost: Med igro in provokacijo Več urbane umetnosti za izboljšanje kakovosti življenja v mestih in spoznavanje urbane dediščine sta osnovna cilja projekta, ki bo jutri in pojutrišnjem zaživel na različnih lokacijah. Različne tržaške umetniške in kulturne organizacije so pripravile dvodnevno prireditev z naslovom ArTS.PIAZZA DELLARtE PUBBLICA, ki se bo osredotočila na urbano umetnost in ustvarjalnost mladih. Niz kreativnih dejavnosti so na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavili občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari, občinska odbornica za promet Elena Marchigiani in koordinatorka projekta Francesca Lazzarini. Občinska odbornika sta poudarila, da naše mesto potrebuje dogodke, v okviru katerih bi urbano okolje postalo umetniško prizorišče, skozi katerega bi zaznavali okolje in spreminjali našo mentalno podobo o okolju. Podrobnosti raznolikega dvodnevnega programa pa je predstavila Francesca Lazzarini, ki se je za pokroviteljstvo zahvalila zavarovalnici Allianz. Po njihovi zaslugi bo Allianzova palača na Trgu Republike (fotoDamj@n) scenska podlaga za umetniško ustvarjalnost. Na tej lokaciji bodo umetniki opazovalce skušali nagovarjati v nedeljo med 15. in 21. uro. Z edinstveno estetiko se bosta predstavili Rachele Maistrello in Daria Tommasi, ki bosta na Trgu Republike ustvarjali fotografske portrete. Performans na temo človeškega spomenika bosta uprizorila Pablo Chiereghin in Aldo Giannotti, ki se bosta preizkusila v tržaških klanfah. Skupina 78 bo predstavila projekt Fillo rosso. Združenje grafitarjev Cadmio bo mimoidoče skušalo prepričati, da grafiti niso »čičke-čačke« ali izraz vandalizma. Z risanjem bodo dokazali, da je grafit lahko tudi umetniški dosežek. Mirko Smerdel bo mimoidoče spraševal, kaj jim pomeni spomenik. Intervjuje bo nato predvajal v veži palače Allianz/RAS. Organizatorji napovedujejo tudi video-instalacijo Calixta Ramireza. Jutrišnji program pa bo bolj razčlenjen in razpršen. Dogajalo se bo v različnih galerijah in lokalih (LeoLab, MLZ, Doubleroom, Spazio 5, The ArtP-hotoGallery ...), ki so pristopili k projektu. Med 16. in 20. uro so predvideni pogovori, performansi in drugi umetniški dogodki. Živahen utrip bo čutiti tudi v Ul. Corti. (sč) solidarnost Koncert za Nepal V zadnjih tednih je ves svet pretresel katastrofalni potres v Nepalu, ki je terjal več tisoč človeških življenj. Glasbeniki, umetniki in društva iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta so se medtem zavzeli, da bi s svojim majhnim doprinosom pomagali prizadetemu nepalskemu prebivalstvu. Zamislili so si serijo solidarnostnih glasbenih večerov, katerih izkupiček bodo namenili Nepalu. Dogodke prirejajo v Pordenonu, Vidmu, Pa-dovi, Tržiču in Trstu, vsi glasbeniki nastopajo brezplačno. Tržaški dogodek je včeraj na tržaški občini predstavil organizator Enrico Malusá, ob njem sta bila župan Roberto Cosolini in občinski svetnik Giovanni Barbo. Koncert prireja krožek Circolo del Jazz Thelonious, na sporedu bo v torek ob 20. uri v gledališču župnije sv. Marije Velike, nastopile bodo glasbene skupine iz Trsta in drugih pokrajin. V Trstu pa bo na sporedu še en koncert, in sicer 9. junija. »Gre za solidarnostno pobudo za ne-palsko ljudstvo, ki ga je prizadel grozljiv potres, obračun pa še ni dokončen. Ti ljudje zaslužijo vso našo podporo in pomoč. Organizatorju se zahvaljujem, kakor tudi vsem glasbenikom ter upam, da bo koncert pritegnil čim več ljudi, da bo gledališče polno,« je povedal Cosolini. Malusá je dejal, da sta se z glasbnikom Massimom de Mattio zmenila, da bosta konkretno pomagala Nepalu: »Spraviti skupaj mnogo izvajalcev ni bilo lahko. Zbrana sredstva bomo poslali organizaciji Save the Children. Naj spomnim, da je potres prizadel 8 milijonov ljudi, od teh je 3,2 milijona otrok in mladostnikov.« V torek bodo igrali orkester Laboratorio 3.0 konservatorija Tartini, rock bend Templum in jazz trio Disorder at the Border (bobnar je Zlatko Kaučič). Zgodovina naših krajev v besedi, glasbi in jedači Zgodovino našega ozemlja v obdobju med 1914 in 2014 bo mogoče spoznavati s kulturo, zgodovino in de-gustacijskimi trenutki. Prireditev, ki predvideva koncerte, bralne seanse, konference in pokušnje, je organizirala Pokrajina Trst v sodelovanju s skupino LAS. Zanimiv aspekt pobude je, da bodo obiskovalci ob predavanjih lahko spoznali tudi tipične jedi krajev, kjer so se pred stotimi leti bili srditi boji. Prvo srečanje bo na programu v nedeljo ob 18.30 v osmi-ci Gabrovec v Praprotu, kjer bo nastopil MPZ Kraški dom pod taktirko Vesne Guštin. Prihodnje srečanje bo 27. maja, in sicer v Bazovskem domu v Bazovici, kjer bo predaval (ob 20.30) Mitja Močnik. 6. junija se bo dogajalo v Centru za teritorialno promocijo v Sesljanu. Na vseh treh srečanjih bo mogoče okušati lokalne dobrote. Pokrajina Trst razpisala družbenokoristna dela Pokrajinski center za zaposlovanje sporoča, da bodo na njegovem sedežu v Scala dei Cappuccini 1 od 25. maja do 5. junija zbirali prijave za šest družbenokoristnih delovnih mest, ki so del projekta Občine Trst. Eno družbenokoristno delovno mesto je namenjeno čiščenju in vzdrževanju javnih površin. Ustreznega kandidata bodo zaposlili za 11 tednov, služba pa predvideva 36-urni delovni teden. Eno delovno mesto predvideva arhiviranje postopkov. Delovna pogodba bo sklenjena za obdobje 17 tednov. Na razpis se lahko prijavijo vsi tisti, ki imajo stalno bivališče v FJK. Zainteresirani bodo morali predložiti curriculum vitae in samoizjavo o stalnem bivališču. / TRST Petek, 22. maja 2015 7 kavarna san marco - Ruska pisateljica Katja Petrowskaja »Če lahko jaz pišem v nemščini, potem je tudi svetovni mir mogoč« Katja Petrowskaja je pisateljica in kolumnistka. Rodila se je v Kijevu, zadnjih petnajst let živi v Berlinu, njen ma-terni jezik je ruščina, svoj literarni prvenec je napisala v nemščini. S poglavjem iz romana Vielleicht Esther (Morda Esther) je leta 2013 v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann, tisti isto, s katero se je leta 2011 ovenčala slovenska pisateljica Maja Haderlap (za roman Angel pozabe). Zanimivo: obe sta prvi roman napisali v jeziku, ki ni njun ma-terni jezik, in obe sta za vsebino izbrali družinsko zgodbo, postavljeno v tragično obdobje nacizma. Katja Petrowskaja se je v prejšnjih dneh mudila v Trstu, da bi promovira-la italijanski prevod romana, ki je pod naslovom Forse Esther izšel pri založbi Adelphi. Številnemu občinstvu, ki ji je prisluhnilo v kavarni San Marco, je spregovorila o svoji družini, v kateri se prepleta ruska, ukrajinska, judovska kri in se že več generacij posveča logope-diji in poučevanju gluhonemih. V judovskem svetu so gluhonemi zasedali Katja Petrowskaja fotodamj@n najnižja mesta družbene lestvice, je pojasnila: zato, da smo del neke skupnosti, nas ta mora slišati ... Spomnila je tudi, da izhaja beseda Nemec iz besede nem. Kdo ve, če se je zaradi družinske naklonjenosti do nemih odločila, da se pri sedemindvajsetih letih nauči nemščine. Njen brat se je, tako pravi, odlo- verona - V nedeljo velik glasbeni dogodek Puiltzerjev nagrajenec V SISSI pIMIIMftÛMU Zbor Lipa v areni Tudi pevke in pevci iz Bazovice na koncertu ob stoletnici prve vojne V nedeljo bo v Veroni, v tamkajšnji areni, proslava ob stoletnici prve svetovne vojne pod geslom »conto cento canto Pace«. Sodelovali bodo združeni pevski zbori iz Furlanije Julijske krajine in Veneta, ki so se odzvali povabilu, da sestavijo priložnostni zbor za izvedbo skladbe Missa brevis za me- _ šani zbor in orkester mlajšega holand- skega komponista Jacoba de Hanna. Med zbori, ki so se prijavili, je tudi MePZ Lipa iz Bazovice. Vsi prijavljeni so morali avtonomno naštudirati partituro in se udeležiti treh skupnih vaj v Trevisu, Castelfrancu in generalke v Veroni sami. Na koncertu so predvidene tudi dodatne pevske točke, ki bodo skupno predstavljale verjetno največji glasbeni dogodek, ki je bil kdajkoli prej posvečen pevskim zborom in zborovski glasbi. Poleg več stoglavega priložnostnega zbora, ki bo ob spremljavi orkestra odpel mašo, bodo nastopile tudi skupine moških in otroških zborov, skupno več kot 2000 pevcev in pevk. Sodelovanje pri tako obširnem projektu predstavlja nedvomno velik izziv za vse nastopajoče; sodelovanju MePZ Lipa pa je botrovalo tudi dejstvo, da je ta zbor že imel v svojem repertoarju de Hannovo mašo, s katero je nastopil na samostojnih koncertih na Tržaškem in v Sloveniji. Vseh 12.500 mest, kolikor jih premore veronska arena, je že razprodanih. Organizatorji, med katerimi je Občina Verona, upajo na lepo vreme, saj v primeru dežja koncert odpade. (lv) imïïiÎMliÎ Rekviem v katedrali Sv. Justa Križi proti shodu CasaPound Predstavniki levičarske Hiše kultur so sinoči na Velikem trgu postavili veliko križev (foto-Damj@n) in s tem simbolično protestirali proti shodu desničar- skega gibanja CasaPound, ki bo jutri v Gorici. Napovedali so tudi odhod najmanj stotih protestnikov z vlakom v Gorico, kjer se bodo udeležili protidemonstracije. V katedrali Sv. Justa bo drevi ob 19.30 na programu Rekviem Johna Rutter-ja. S tem koncertom bo konservato-rij Tartini počastil stoletnico prve svetovne vojne in vse padle v vojni. Glasbene trenutke bo popestrilo tudi branje pisem nekaterih vojakov iz prve svetovne vojne. Stoletnica razdejanja kavarne San Marco V knjigarni-kavarni San Marco bodo jutri ob 11. uri z umetniško instalacijo počastili stoletnico razdejanja kavarne San Marco. Ko je Italija 23. maja 1915 napovedala vojno Avstro-Ogrski, so skrajneži v Trstu razdejali to kavarno.Tragično instalacijo je Alfredo Lacosegliaz naslovil L'inso-stenibile arte della guerra. Omejen promet v Boljuncu Uprava občine Dolina je včeraj sporočila, da bodo v soboto ob 40. mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov iz Istre v Boljuncu obveljale omejitve v prometu. Blizu zvonika bo zaradi postavitve kemičnih stranišč prepovedano parkiranje od danes ob 8. uri do ponedeljka. Enako velja za parkirna mesta pri hišni št. 233 (zaradi namestitve kioska). Jutri bo prepovedano voziti in parkirati na Gorici, z izjemo vozil organizatorjev in sodelavcev, od 10. ure do konca prireditve; na območju ob občinskem gledališču, in sicer od mostiča na Glinščici do križišča s pokrajinsko cesto št. 11, pa od 9. ure jutri do 8. ure v nedeljo. V soboto od 13. do 20. ure bo prepovedana vožnja na celotnem območju Zaboljunca. Na cesti mimo tovarne Wartsila bo vožnja enosmerna (v smeri Boljunca) od 11. ure jutri do 8. ure v nedeljo. Včeraj danes čil za drznejši korak: pri devetindvajsetih se je začel učiti hebrejski jezik in ga danes poučuje na chicaški univerzi. K sreči v naši družini ni drugih otrok, se je pošalila. »Za ljudi, ki živijo v Vzhodni Evropi, je tipično, da čutijo potrebo pripovedovati zgodbe. Zrastla sem v državi, v kateri ima literatura središčno vlogo. Prepričana sem, da smo mi sestavljeni iz tistega, kar smo prebrali v knjigah.« Roman Morda Esther je naslov dobil po očetovi babici-babuški, ki se je baje imenovala Esther in so jo ustrelili nemški vojaki. V njem pa nastopajo tudi razni revolucionarji, atentatorji, logopedi ... Napisala ga je v nemščini, ker ji je to omogočilo, da se oddalji od zornega kota žrtev in potrebe po glorifici-ranju velike sovjetske zmage. »Pisanje v nemščini je bilo zame neke vrste osvoboditev,« je pojasnila 45-letna pisateljica, »a tudi izziv. Pomislila sem: če lahko jaz pišem v nemščini, potem je tudi svetovni mir mogoč. A se to žal ni še zgodilo.« (pd) Danes, PETEK, 22. maja 2015 MILAN Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 15.10 - Luna vzide ob 9.29 in zatone ob 0.15. Jutri, SOBOTA, 23. maja 2015 ŽELJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1011,6 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, veter 25 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 19 stopinj C. d] Lekarne Mednarodna šola SISSA v Ul. Bono-mea 265 bo danes ob 14.30 gostila Pu-litzerjevega nagrajenca iz leta 1995 Jo-nathana Weinerja. Srečanje z naslovom The Beak of the Finch: A Story of Evolution in Our Time (tako se imenuje tudi njegova knjiga) je brezplačno, namenjeno pa je vsem tistim, ki jih zanimajo znanstvene teme. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »II racconto dei racconti«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Leviathan«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »The Fighters«; 18.30 »Wenn aus dem Himmel«; 20.30 »I corti dei Fabbri«. FELLINI - 17.00, 19.15, 21.45 »Ritorno al Marigold Hotel«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.10 »Mia madre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 17.45, 20.30, 22.15 »Survivor«; 18.20, 22.00 »Calvario«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 19.30, 21.30 »Youth - La giovinezza«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.30, 18.10, 20.40 »Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj«; 22.40 »Hitri in drzni 7«; 16.40 »Macondo«; 16.20 »Maščevalci: Ultronova doba«; 18.40, 21.00 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 17.30, 20.00, 22.20 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 18.00, 20.20 »Prava nota 2«; 16.10 »Spuži na suhem 3D«; 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Takšna pač je«; 19.20, 21.10 »Vroči pregon«; 15.40 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 20.10, 21.00, 22.10 »Mad Max: Fury Road«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 19.50, 21.10, 22.00 »Tomorrowland - il mondo di domani«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 20.30, 22.10 »The Lazarus effect«; 16.40 »Doraemon«; Dvorana 4: 16.30, 18.30 »Sara il mio tipo?«; 18.20 »Adeline - l'eterna giovinezza«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.10, 21.40 »Mad Max: Fury Road«; 16.20, Moški zbor Fantje izpod Grmade vabi na družabno srečanje s pevskim nastopom NOCOJ JE PA EN LEP VEČER.., Na sedežu zbora v Devinu v soboto, 23. maja ob 20. uri Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. maja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Škedenj-ska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 19.00, 21.40 »Il racconto dei racconti«; 1B.50, 21.40 »Avengers: Age of Ultron«; 16.35 »Doraemon«; 16.35, 19.00, 21.25 »Youth - La giovinezza«; 16.25, 19.05, 21.45 »Tomorrowland«; 16.15, 1B.15, 20.15, 22.15 »Survivor«; 16.40, 1B.30, 20.20, 22.10 »The Lazarus effect«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Tomorrowland - il mondo di domani«; Dvorana 2: 17.15, 19.45, 22.10 »Il racconto dei racconti«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Youth - La giovinezza«; Dvorana 4: 1B.00, 20.10, 22.20 »Mad Max: Fury Road«; Dvorana 5: 17.45 »Mia madre«; 20.20, 22.30 »The Lazarus effect«. M Izleti KRU.T - zaključuje se vpisovanje na članski izlet v petek, 29. maja, z obiskom Rogaške Slatine in kulturnih ter drugih znamenitosti v Olimjah pri Podčetrtku. Prijave in info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita v petek, 12. junija, na avtobusni izlet v Labin: ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi. Info v večernih urah na tel. 040-225468 (Vera). LETNIKI 1960 vabljeni na izlet, ki bo 13. junija. Info in vpis na tel. 0402171334, 335-6407258 (Nives) ali 349-4133919 (Marinka). KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD SLOVENEC IN VZPI - ANPI iz Boršta in Zabrežca prirejata v nedeljo, 14. junija, avtobusni izlet v Most na Soči ob priliki spominske svečanosti ob 70-letnici smrti Dušana Mu-niha in tovarišev na kateri bo nastopil tudi TPPZ P. Tomažič. V jutranjih urah si bomo ogledali Tolminska korita. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. Vpis na tel. 335-6792063 (Emil). KRU.T obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 20. do 30. junija. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra, z individualno prilagojenim paketom za zdravje ali dobro počutje. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Prispevki V spomin na strica Milana darujeta Li-via in Vladimir 30,00 evrov za VZPI-ANPI v Gabrovcu. Ob izgubi drage Milke Alberti se pridružujejo žalovanju Klavdija, Elena, Fabio, Karin, Šandri in Sandro 8 Petek, 22. maja 2015 TRST / & Sklad Mitja Čuk vabi na otvoritev 22. regijskih iger Specialne olimpiade Slovenije danes, 22. maja 2015 ob 9.30 na atletskem štadionu na Kolonji fpKiaind ¿ll^^K ulimpiada H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA vabimo na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek, 25. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču. V primeru slabega vremena bo prireditev v Ljudskem domu. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 24. maja. Tel. 040-229439 BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsako soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 IGOR JE ODPRL OSMICO v Ri- cmanjih. 366-5304154, 333-8979612 Hfl Osmice □ Čestitke 20. maja je bivši partizan ZOR-KO CORBATTI slavil častitljivih 90 let. Sekciji VZPI-ANPI Domjo, Ri-cmanje-Log mu z najlepšimi voščili želita še mnogo zdravja in vsega dobrega. IÜ3 Obvestila FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 49. Tel.: 040229180. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040-208987. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU sta pri Branovih odprla osmi-co David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje (60 kv. m) na Lonjerski cesti. Tel. št. 040-576116 (ob uri obedov). NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op- činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723. ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje (pribl. 55 kv. m.) na Proseku s samostojnim ogrevanjem. Tel. 3201509155. PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM frezo ursus, 4.4 kw, teža 62 kg za vrtnarjenje, 4-taktni motor, ugodna cena. Tel. št.: 334-3539564. SKRBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot čistilka ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 329-3227075. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO prevajalske fakultete (IUSLIT) Univerze v Trstu organizira do danes, 22. maja, seminar iz prevajanja neliterarnih besedil iz italijanščine v slovenščino. Vodi prof. Martina Ožbot s Filozofske fakultete (Oddelek za romanistiko) Univerze v Ljubljani, potekal pa bo v predavalnici S3, Ul. Filzi 14, od 15. ure dalje. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev 22. regijskih iger Specialne Olimpija-de Slovenije danes, 22. maja, ob 9.30 na atletskem štadionu na Koloniji. SKP IN SIK vabita danes, 22. maja, ob 18. uri na pokrajinski sedež, Ul. Ta-rabocchia 3, na predstavitev dossier-ja »All around... Casa Pound«. Sodelujeta avtorica Claudia Cernigoi in bloger Marco Barone. NORDIJSKA HOJA - SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja nov tečaj za začetnike pod vodstvom Loredane Kralj. Na tri srečanja, ki bodo potekala na kolesarski stezi (zbirališče nad Ri-cmanji) v soboto, 23. maja, od 14.30 do 16.30, v nedeljo, 24. maja, od 9. do 11. ure ter v soboto, 30. maja, od 14.30 do 16.30 se lahko vpišete še danes, 22. maja, na tel. št. 333-3616411 (Sonja) od 14. do 15. ure. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da je sklican 15. deželni kongres, ki bo zasedal v soboto, 23. maja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 9.30. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 23. maja, ob 8.45 odhod avtobusa s Padrič za nastop, ki bo v Kopru ob 11. uri. SKD LIPA BAZOVICA organizira pohoda z ogledom kamnitih pastirskih hišk na B'zovskem in v okolici: v nedeljo, 24. maja, zbirališče ob 15. uri pri Kalu, ob 19. uri (po pohodu) otvoritev razstave slik v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici; v nedeljo, 31. maja, zbirališče pri naravoslovnem centru v Bazovici. Pohoda trajata prib. 3 ure. Vodi Vojko Ražem. DSI vabi v ponedeljek, 25. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na večer posvečen glasbi. Gostja bo pianistka, skladateljica, pevka in zboro-vodkinja Petra Grassi, pod vodstvom katere je dekliški zbor »Kraški slavček - Krasje« na nedavnem natečaju »Ve-nezia in musica« odnesel zlato priznanje in 1. mesto v kategoriji dekliških zborov. Z njo se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Sodelovala bo vokalna skupina Vikra, ki jo sestavljajo dekleta iz Vipave in Krasa in ki jo prav tako vodi večera Petra Grassi. Začetek ob 20.30. SKD VESNA vabi v sredo, 27. maja, na redni občni zbor v Kulturnem domu A. Sirka v Križu ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in tajniško poročilo, obračun za l. 2014 in volitve kandidatov v upravni odbor. POKRAJINSKI PREDSEDNIK SKGZ sklicuje 8. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v četrtek, 28. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S.Francesco 20/II. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Sesljan-skem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na ko- prej do novice www.primorski.eu 1 palke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! OBČINA ZGONIK vabi društva, predstavnike kmetijskih, gostinskih in obrtnih dejavnosti ter posameznike, da se v soboto, 30. maja, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Zgoniku udeležijo informativnega sestanka za ustanovitev krajevne »Pro loco«. JASLI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor ter zadruga La Quercia obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Predvidena delavnica za maj: Rdeči maj. Info na tel. 040299099 (ponedeljek-sobota 8.0013.00). POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar-Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v nedeljo, 31. maja, svečanost ob 71. obletnici usmrtitve deset obešenih talcev ob 10. uri na travniku pred spomenikom na Proseški postaji. Slavnostna govornika bosta predsednik zahodno-kraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza in predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Fur-lanič. Komemoracija bo ob vsakem vremenu. LETNIKI 1955 Lonjer Katinara Rovte se dobimo v sredo, 3. junija, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju, da se pogovorimo o praznovanju naše 60-letnice. Info na tel. št. 333-3443017 (Ervin). AŠD SK BRDINA vabi vse člane na redni volilni občni zbor v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38. OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za š.l. 2015/16. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.sandorligo-dolina.it in na Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 040-8329281, 040-8329239, po fa-xu na tel. 040-228874 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta). NOGOMETNI KAMP od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija, organizira na Proseku F.C. Primorje, namenjen letnikom 2002-2008. Urnik: 8.00-17.30. Poskrbljena malica, kosilo in razne dejavnosti. Info po tel.: 329-6022707 (Roberto), 333-4239409 (Aleksander). TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija za-četniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. 389-8003486 (Mara). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje za otroke od 6 do 14 let: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Info in vpisi v tajništvu kluba, Miramarski drevored 32 (ob torkih 10.00-12.00; ob petkih 18.00-20.00), tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsi-rena.it. NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj plavanja za začetnike od 3 do 6 let v okviru poletnega centra v Grljanu: od ponedeljka do petka, od 13. do 17. julija in od 20. do 24. julija, v jutranjih urah. Omejeno število mest. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 320-7431637. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040573141) ali na urad@dijaski.it. Prireditve SLOMŠKOVO DRUŠTVO, v sodelovanju z GM M. Kogoj, vabi na nastop pianistov v Slomškovem domu v Križu v petek, 22. maja, ob 19.00. DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC prireja v sklopu 70-letnice osvoboditve v soboto, 23. maja, ob 18.30 odprtje razstave na temo »Gabrovec v predvojnih, medvojnih in povojnih letih«. Toplo vabljeni. MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE vabi na družabno srečanje s pevskim nastopom »Nocoj je pa en lep večer...«, ki bo na sedežu zbora v De-vinu v soboto, 23. maja, ob 20. uri. ODPRTJE RAZSTAVE »LA POESIA NEL PAESAGGIO« dolinskih slikarjev Evgena in Marie Pancrazi bo v soboto, 23. maja, ob 18. uri v galeriji v Trstu, Trg Piazza Vecchia 6. PIHALNI ORKESTER BREG in Občina Dolina prirejata 40. srečanje pihalnih orkestrov Istre v soboto, 23. maja, od 14. ure dalje na Gorici v Boljuncu. Vabljeni! SKD DRAGO BOJAN iz Gabrovca, ob priliki 70-letnice osvoboditve, prireja koncert Kraških ovčarjev v soboto, 23. maja ob 21. uri na plošči društvene gostilne. Sledi družabnost. ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel in SOMPD Vesela Pomlad vabita v soboto, 23. maja, ob 20. uri v Kulturni dom na Prosek na »Prijateljski pozdrav poletju«. Nastopata MlVS Vesela Pomlad in MlPZ Igo Gruden. ŽUPNIJSKA SKUPNOST sv. Jakoba apostola vabi v cerkev sv. Jakoba v Trstu v nedeljo, 24. maja, ob 18. uri na koncert Vokalne skupine Cantate Domino iz Kočevja ob 15-letnici Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji. Sodeluje kvartet klarinetov godbe Ljubljanskih veteranov. DOMAČE VEDUTE - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do nedelje, 24. maja, v Praprotu št. 15. FINŽGARJEV DOM IN SKK vabita v nedeljo, 24. maja, ob 20. uri na pre-mierno uprizoritev gledališke predstave »Ta (ne)srečni dan«, ki bo v Fin-žgarjevem domu v izvedbi gledališke skupine MOSP in SKK. Režija Patri-zia Jurinčič in Maruška Guštin. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE pri Deželnem šolskem ravnateljstvu FJk vabi v ponedeljek, 25. maja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu na predstavitev prenovljene izdaje šolskega »Grško-slovenskega slovarja« Antona Doklerja ob 100-letnici njegovega nastanka (1915-2015). Deželni šolski urad je slovar izdal v sodelovanju z založbo ZRC - SAZU. Spregovorili bodo predstavniki Deželnega šolskega urada in založbe ZRC ter avtorji. KMEČKA ZVEZA, v sodelovanju z ZKB, prireja v sredo, 27. maja, ob 20. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2, srečanje »Kakšne možnosti za razvoj za naše kmetijstvo v novem Programu razvoja podeželja (PRP) 2014-20«. Govorili bodo agr. Stefano Predan - Kmečka zveza in izvedenci ZKB. Vabljeni člani in interesenti. 51. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: v četrtek, 28. maja, ob 19.30 uradna otvoritev v občinski vinoteki v Zgoniku. Sledi predstavitev nove knjige o teranu Mirana Vodopivca in ljudsko ocenjevanje vin. Vabljeni! SKD BARKOVLJE in SSG vabita v četrtek, 28. maja, na predstavo: Miroslav Košuta »Zlati prah v očeh« - glasbeno gledališki projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča v dvorani društva, Ul. Bonafata 6. Začetek ob 20.30. KD IN MEPZ FRAN VENTURINI prirejata koncert zbora Camerata Slove-nica SKD Ivan Cankar iz Sarajeva, ki bo v petek, 29. maja, ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Nastopali bodo še plesalci TFS Stu ledi in MePZ Fran Venturini. Toplo in vljudno vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. S. Francesco 20, vabi na odprtje fotografske razstave Valentine Cunja »Nudanima« v petek, 29. maja, ob 18. uri. Predstavitev Nika Fur-lani, glasbeni utrinek Carlo Venier -flavta, Alessio Bergamasco - klarinet. GLASBENA MATICA vabi na zaključne akademije v baziliko sv. Silvestra v Trstu: v soboto, 30. maja, nastop učencev in podelitev priznanj; v ponedeljek, 1. junija, klavirski recital in podelitev spričeval videmskega kon-servatorija; v sredo, 3. junija, nastop učencev solistov in komornih skupin. Pričetek ob 20.30. KDO PA SO TI MLADI FANTJE? V društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je na ogled fotografska razstava, posvečena 70-letnici osvoboditve, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren. SPOMINI IZ FRONTE 1914-1918: razstava bo odprta ob sobotah, od 9. do 14. ure in ob nedeljah, od 15. do 18. ure. Vodeni ogledi in izredni obiski na info@mitteleuropa-institute.org. Loterija 21. maja 2015 Bari 64 56 20 21 23 Cagliari 8 2 29 1 87 Firence 17 27 86 22 77 Genova 63 71 51 8 58 Milan 38 72 80 73 6 Neapelj 22 85 48 26 81 Palermo 65 88 4 47 64 Rim 3 64 53 10 83 Turin 19 83 77 50 48 Benetke 8 44 78 13 51 Nazionale 83 63 26 10 67 Super Enalotto Št. 61 17 21 23 51 65 87 jolly 53 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 1 dobitnik s 5 točkami 525 dobitnikov s 4 točkami 22.493 dobitnikov s 3 točkami Superstar 13.839.408,20 € --€ -- € 186.290,70 € 361,69 € 16,72 € 48 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 36.169,00€ 105 dobitnikov s 3 točkami 1.672,00 € 1.677 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.224 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 24.368 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 22. maja 2015 9 prosek - Iztrgani spomini Draga Štoke Od spominov iz otroštva do srečanja z Mattarello Drago Štoka in njegova knjiga (spodaj) Od rojstnega Kontovela vse do višjih institucionalnih srečanj so v ospredju Iztrganih spominov Draga Štoke človek in medosebni odnosi. Knjižno delo je izšlo že jeseni lani pri Goriški Mohorjevi družbi, predstavitev na Proseku so sprva načrtovali že v februarju (ob dnevu slovenske kulture), zaradi bolezni številnih oblikovalcev večera pa je bila prenesena v sredino maja. Kljub tem spremembam so se vaščani v lepem številu udeležili srečanja z avtorjem v proseški Soščevi hiši, kjer je dogodek povezoval Matjaž Rust-ja, z avtorjem pa se je pogovarjala profesorica Majda Cibic, ki je obenem poskrbela tudi za spremno besedo Štokovega dela. Večer so popestrile pevke ŽePZ Prosek-Konto-vel, odlomke iz knjige pa sta brali članici dramskega društva Jaka Štoka Petra Sossi in Kim Furlan. Cibičeva je občinstvu zaupala tudi nekaj osebnih misli, ki so se ji porodile med pisanjem spremne besede. Potožila se je nad vse večjo odtujenostjo ljudi na vasi, kjer so bili nekoč odnosi veliko bolj občuteni in iskreni, ti pa so razvidni v Štokovih spominih, kjer izstopa nekdanji privilegij odraščanja v vaškem okolju. Drago Štoka, ki se nima za pisatelja, temveč za navadnega pisca, začne svojo pot spominov (42 črtic zbranih v 124 straneh) ravno v takem okolju, kjer je že kot majhen otrok občutil potujčevalno politiko fašističnega režima, nadaljuje se v gimnazijskih letih vse do odvetniške službe in političnega udejstvovanja v našem prostoru. »Želel sem ostati zvest samemu sebi,« zaključuje fotodamj@n zbirko črtic Drago Štoka, za katerega so krščanstvo, demokracija in narodna zavest najvažnejše vrednote. Na srečanju z vaščani se je Štoka spominjal raznih dogodkov. Med temi je obudil vaška nasprotja med Kontovelci in Prosečani, ko so še kot otroci dveh vasi srečevali pred šolo s fračami v rokah, in svojega prvega javnega nastopa ob recitiranju Gregorčičevega Veselega pastirja, na povabilo takratnega proseškega župnika Križmana. Navzočim pa je zaupal še poseben dogodek, ki ga je doživel v zadnjih dneh predsedovanja Svetu slovenskih organizacij, in sicer med srečanjem s predsednikom republike Sergiom Mattarello na Brdu pri Kranju: »V protokolarnem delu sem mu po rokovanju voščil uspešno predsedovanje v tem težkem obdobju. "Hvala, res potrebujem taka voščila," mi je prisrčno odgovoril Mattarella.« Zadnji dogodek ni zapisan v njegovih Iztrganih spominih, Štoka pa obljublja, da se bo v prostem času ob vnukinji in gruntu še naprej posvečal pisanju. (mar) slovensko stalno gledališče OSNOVNI ABONMA Slovensko stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV! Vinko Moderndorfer obiski režiser Vinko Moderndorfer danes, 22. maja, ob 20.30 - tretji petek 23. maja, ob 19.00 - tretja sobota 24. maja, ob 16.00 - druga nedelja (z avtobusnim prevozom z Opčin in iz Milj) v Mali dvorani z italijanskimi nadnapisi (rezervacija je obvezna) BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616 / brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com kulturni dom - Osnovnošolci na odru Otroci iz treh društev z Alico v čudežni deželi Alica in drugi liki iz Carrollove pravljice so bili v soboto na odru Kulturnega doma fotodamj@n Pred 150 leti je angleški pisatelj Lewis Carroll prvič objavil svoje znamenito delo Alica v čudežni deželi. Od prve objave je minilo poldrugo stoletje, pravljica o čudežnem potovanju angleške deklice pa je še vedno izjemno priljubljena tako pri najmlajših kot pri odraslih. Preteklo soboto so jo na odru tržaškega Kulturnega doma uprizorile dramske skupine treh slovenskih mestnih društev. Predstavo je oblikovala osnovnošolska dramska skupina Škedenj, Barkovlje in Sv. Ivan. Projekt poteka že štiri leta v obliki sodelovanja med tremi dramskimi skupinami, ki delujejo v sklopu SKD Barkovlje, SKD Slavko Škamperle in SKD Ivan Grbec. Mentorice so bile letos Elena Husu z asistentko Roberto Chissich, Maruška Guštin in Boža Hrvatič z asistentko Sophie Vinci. Predsednici SKD Barkovlje, Sandra Poljšak, in SKD Škamperle, Bogomila Kravos, sta med svojima nagovoroma številnim slovenskim in italijanskim staršem ter občinstvu razložili, da gre za pomembno dejavnost, saj daje otrokom možnost, da utrjujejo poznavanje in rabo slovenskega jezika na igriv način. Na oder je v treh prizorih stopilo trideset otrok, ki je kmalu popeljalo občinstvo na čudežno potovanje. Med predstavo je v treh izmenah lik Alice odigralo kar sedem mladih igralk, ki so na svoji poti spoznavale Mačka režalca, Gosenico, Klobučarja, Kraljico, Belega zajčka in številne druge like. Predstavo so obogateli pisani kostumi (Slavica Čurman, Roberta Chissich in skupinsko delo), bogata scenografija (Ermes Sartori, Sophie Vinci in skupinsko delo) ter prikupne glasbe (Anastasia Purič in Edward Funkhouser). Dodana vrednost letošnjega projekta, za katerega je dala pobudo Zveza slovenskih kulturnih društev, in hkrati kazalnik njegove uspešnosti je bila skupina nižješolcev, ki so v prejšnjih letih sodelovali pri dramskih skupinah in so letos pripravili predstavo Zaledene-lo kraljestvo - Frozen. Sedem dijakov se je izkazalo z igro, plesom in petjem. Pravljica s srečnim koncem pripoveduje o kraljici, ki zaradi uroka spremeni v led vse, česar se dotakne. Po pomoti zamrzne tudi lastno sestro, a jo nato po številnih dogodivščinah reši. Za priredbo besedila je poskrbela Barbara Gropajc, ki je z Božo Hrvatič tudi režirala predstavo. Glasbena matica v palači Gopčevic V palači Gopčevic bodo jutri ob 16.30 nastopili gojenci Glasbene matice, ki obiskujejo ure violine pri prof. Martinu Sešku. Srečanje, ki je vstopnine prosto do zasedenosti prostih mest, je plod sodelovanja med Mestnim gledališkim muzejem Carlo Schmidl in Glasbeno Matico. Sardoni za Afriko V gledališču Silvio Pellico v Ul. Ananian 5/2 bodo drevi ob 20.30 organizirali solidarnostni koncert, s katerim se bodo spomnili afriških žensk. Nastopila bo tržaška zasedba Sardoni Barcolani Vivi, ki bo nastopila s starimi in novimi komadi. Naj povemo, da koncert pripravlja združenje ACCRI, ki bo nocoj predstavilo svoje delovanje na afriškem kontinentu. Razstava v Miljah V miljski občinski galeriji Giuseppe Negrisin bodo drevi ob 18.30 odprli skupinsko razstavo La mon-tagna nel cuore, s katero bodo počastili 30-letnico delovanja alpin-skega društva CAI Milje. Razstava bo na ogled do 14. junija. Ovce v Samatorci Na turistični kmetiji Colja v Sa-matorci bo drevi ob 20. uri na programu balkanski večer, na katerem bodo poleg hrane ponujali tudi glasbo. Nastopila bo skupina Ovce, ki v svoj repertoar vključuje partizanske pesmi in balkanske ter rock melodije. PROVINCIA dl TRIESTE Fondazione FOJiDAZlOHE CRTEIBSTE et NOVECENT0 Stoletje umetnosti v Zbirki Tržaške hranilnice 1. april 2. junij 2015 MAGAZZINO DELLE IDEE Trst, Korzo Cavour, vhod s strani morskega pročelja ODPIRALNI ČAS Torek in sreda: 10-13 Četrtek: 10-17 Petek, sobota, nedelja: 10-13 / 16-20 Ob ponedeljkih zaprto VODENI OGLEDI PO RAZSTAVI Nedelja, 24. maj, ob 11h Sobota, 30. maj, ob 17.30 Torek, 2 junij, ob 11h INFO www.provincia.trieste.it tel. 040 3798 500 PROST VSTOP s pokroviteljstvom I < • fl M A G A I I glasbena MÏ1 matina-finri 3m matica - Gorica Šolsko leto 2014/15 ZAKLJUČNA AKADEMIJA UČENCEV GORIŠKE GLASBENE MATICE s poklonom nagrajencem ob 18.30 ODPRTJE RAZSTAVE BOLONJSKI POGLEDI ob 18. uri petek, 22.5.2015 - Kulturni dom v Gorici, ul. I. Brass 20 Vljudno vabljeni [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI: 22. in 27. maja ter 5., 11. in 13. junija ob 20. uri filozofska komedija »Neumnost« (Rafael Spregelburd). 23. maja ob 20. uri »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasic). 29. maja ob 20. uri ob podelitvi nagrade Tantadruj »Postani obcestna svetilka« (Srečko Kosovel) s koncertom Kosovelovih poezij orkestra NOVA. 6. junija ob 20. uri »Preobrazba« (Franz Kafka), nastopa Hrvaško narodno gledališče Split (s slovenskimi podnapisi). Informacije na blagaj-na@sng-ng.si ali po tel. 0038653352247; več na www.sng-ng.si. GLEDALIŠKI LABORATORIJ za otroke »Dentro la Fiaba«, ki ga organizira združenje ArtistiAssociati bo potekal od 31. avgusta do 5. septembra v gledališču v Krminu; informacije in vpisovanje v uradih v Gosposki ul. (Ul. Carducci 71) v Gorici od ponedeljka do petka 10.00-17.00 (tel. 0481532317). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V GORICI v Kulturnem centru Lojze Bratuž 25. maja ob 20.30 »Obiski«. uk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »To-morrowland - Il mondo di domani«. Dvorana 3: 17.15 - 19.45 »Il raccon-to dei racconti«; 22.10 »Mad Max: Fury Road«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Tomorrowland - Il mondo di domani«. Dvorana 2: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Il racconto dei racconti«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.20 »Mad Max: Fury Road«. Dvorana 5: 17.45 »Mia madre«; 20.20 - 22.30 »The Lazarus effect« (prepovedan mladim pod 14. letom). fï Razstave V KRMINU: na sedežu društva Società Cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 bo danes, 22. maja, ob 18.30 odprtje razstave na temo italijanske vojaške okupacije Krmina od leta 1915 do 1917; na ogled bo do avgusta vsak dan 9.00-19.00. V KRMINU: v muzeju teritorija v palači Locatelli na Trgu XXIV Maggio 22 bo danes, 22. maja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Vidoni. Trac-ce di esistenza«; na ogled bo do 5. julija ob četrtkih in petkih 16.00-20.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30 in 16.00-20.00, ob praznikih zaprto. ZDRUŽENJE ANDOS iz Gorice vabi na ogled skupinske razstave članic, ki sodelujejo na tečaju slikarstva pod vodstvom Rosanne Braida z naslovom »Bacche e frutti« v trgovini La Viola-ciocca na Trgu Sv. Antona 3 v Gorici. Ob razstavi bodo potekala predavanja: 22. maja ob 20.30 »Bacche e frutti velenosi e tossici«. ~M Koncerti GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici: 26. maja ob 20. uri »Zari percussion duo«, nastopata Alex Kuret in Denis Zupin; vstop prost. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 22. maja, ob 21. uri nastopila skupina Temple Priest (Giovanni Ci-gui, saks in flavta; Marco Ronca, klavir; Alberto Lovison, bas; Pietro Ricci, tolkala). Predstavili se bodo z latin jazz&funk skladbami; vstop prost. Informacije po tel. 0481-961305. V RONKAH: v avditoriju se bodo v soboto, 23. maja, ob 18. uri poklonili slovenskim in italijanskim kantavtorjem s koncertom »Ko poezija zadoni v glasbi«. Nastopili bodo Glasbeno vokalna skupina, Romjanski muzikanti, MePZ Starši Ensembe, Kvartet, glasbena skupina Musica d'insieme, ki deluje v okviru združenja Arcadia iz Škocjana-Cassegliana. Prireja Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu. SNOVANJA 2015 v organizaciji SCGV Emil Komel: 29. maja ob 19. uri »Glasbene promenade v parku« v vili in parku Coronini v Gorici so zaključna akademija vseh oddelkov SCGV Emil Komel. H Šolske vesti POLETNI KAMPI V DIJAŠKEM DOMU: od 15.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9: za vse želje in starosti: jezikovni tečaji angleščine in španščine, košarkarski tabor (v sod. s ŠZ Dom), tečaj fotografije (v sod. s Skupino 75) in vi-deoklipov; gledališče, ples in glasba (priprava pravega muzikala), vsakodnevno kopanje v Sesljanu (za srednješolce), adrenalinski park in druge ekskurzije, predvsem pa veliko zaba- ve, v prijetni družbi. Iz Sovodenj in Doberdoba urejen prevoz. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495, od 13.00 do 18.30. www.dijaskidom.it PIKIN KAMP ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA V DIJAŠKEM DOMU: kamp ludoteke Pikanogavičke, od 29.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9. Program: angleščina, ples in glasba, ekskurzije, animacija, ustvarjalne dejavnosti. Urnik od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; s poklicnimi vzgojiteljicami, v varnem okolju, s sveže pripravljeno hrano. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495. www.dijaskidom.it MLADINSKI DOM vabi otroke od 10. do 14. leta na »Poletnosti 2015«: priprava na malo maturo (3.-9. juniji, za tretješolce); »Poletni izzivi« (12.-24. junij z videodelavnico, izleti, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami); zeleni teden v koči v Žabnicah (24.-30. junij); priprava na šolo »Šola za šalo« (1.-11. september), uvod v srednjo (7.-11. september). Možen je tudi predvpis k pošolskemu pouku 2015-16 s polovično vpisnino. Vpisovanje in informacije do 31. maja po tel. 0481-280857, 366-6861441, mladin-skidom@libero.it. S Izleti KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v torek, 2. junija, celodnevni izlet v Ljubljano z vodenim ogledom muzeja in razstave v pivnici Union in degusta-cijo ter ogledom Ljubljane. Sledila bo večerja v restavraciji Šestica z možnostjo ogleda kleti penin Istenič; odhod s Palkišča ob 8. uri; rezervacije po tel. 338-3176605 (Katjuša), 3888408834 (Cristian Pezzulich) ali v društvenem baru. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Prlekijo in Varaždin, da bo v soboto, 30. maja, odpeljal avtobus ob 6.10 iz Gorice s trga Meda-glie d'oro - z Goriščka, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Organizatorji riporočajo točnost. MEDNARODNI POHOD MIRU po sledeh prve svetovne vojne bo v nedeljo, 31. maja, v organizaciji KŠD Kras Dol-Poljane. Start bo med 8. uro in 9.30, možna bo izbira kratke (8 km) ali dolge proge (13 km). Zaželena je prijava do 29. maja po tel. 338-3176605 ali 335-5421420 in na pohodmi-ru2015@krasdolpoljane.it; več na www.krasdolpoljane.it. Pohod bo ob vsakem vremenu. ŠKT DRUŠTVO LEVPA vabi na 13. tradicionalni pohod »Kje so tiste stezice« v soboto, 23. maja, z igrišča športnega parka Levpa ob 9. uri. Možna je izbira 9,5 ali 21 km dolgega pohoda. Sledila bo razstava domačega peciva in ples s skupino Duo Palbin. Danes, 22. maja, od 20. ure in v soboto, 23. maja, v popoldanskem času bo potekal nogometni turnir trojke (informacije po tel. 00386-31862731). Več na www.drustvo-levpa.si. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja večdnevni avtobusni izlet od 20. do 24. avgusta v deželo Apu-lijo; informacije in vpisovanje najkasneje do 15. junija po tel. 3289181685 (Ana Saksida) ali tel. 0481536807 (Katerina Ferletič). □ Obvestila AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 333-9353134 (Elena). AŠZ DOM prireja do 12. junija mesec odprtih vrat za učence osnovnih šol, ki želijo poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Vadbe v mesecu ma-ju-juniju bodo brezplačne (obvezno zavarovanje); informacije po tel. 3292718115 ali na domgorica@gmail.com (David Ambrožič). STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je sklican 15. deželni kongres, ki bo zasedal v soboto, 23. maja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 9.30. SLOVENSKO DRUŠTVO KARNIVAL sklicuje redni občni zbor v sredo, 27. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva Skala v Gabrjah. KD SOVODNJE vabi na redni občni zbor nevolilnega značaja v četrtek, 28. maja 2015, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 20. do 30. junija; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. IS Prireditve MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 31. maja, ob 17.30. Nastopajo gojenci godbeniške šole iz Brd, mažoretne skupine iz Prvačine, otroci iz domačega vrtca Čricek, ki obiskujejo glasbene urice, duo Ivan in Tomaž, gojenci godbeniške šole Kras in mažo-retni skupini Kras iz Doberdoba. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA vabi na Maturantsko četvorko 2015, ki bo danes, 22. maja, od 10.30 do 13. uro na Bevkovem trgu. Vrhunec dogajanja bo ob 12. uri, ko bodo novo-goriški maturanti zaplesali na Bevkovem trgu. MUZIKAL »VESNA - THIS IS IT!« bo v četrtek, 28. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopalo bo preko 50 učencev Dijaškega doma in je prirejen po znanem slovenskem filmu »Vesna« z glasbo Michaela Jack-sona. Režijo je podpisala vzgojiteljica Andreja Benedetič, pesmi je priredila in prevedla v slovenščino Damjana Golavšek, za koreografijo plesov je poskrbela vzgojiteljica Danjela Simčič. V GORIŠKEM GRAJSKEM NASELJU bo v nedeljo, 24. maja, ob 14.30 otroška ustvarjalna delavnica za izdelavo živalic iz volnenih pomponov; ob 16.30 bodo v Pokrajinskih muzejih predvajali film »Frozen il regno di ghiaccio«. V nedeljo, 31. maja, ob 14.30 bo otroška ustvarjalna delavnica za izdelavo okrasnih voščilnic in ob 17. uri bo gledališka predstava skupine Anathemateatro »Nonna Carmela e i tre porcellini«. Potekala bo na-birka denarnih prispevkov za zdravljenje malega Alessandra. V TRŽIČU: na pokrajinskem sedežu VZPI-ANPI v Ul. Valentinis 84 bo v sredo, 27. maja, ob 20. uri predstavitev zgodovinskega dokumentarnega filma »Italiancich« Mira Tassa in Micheleja Favaretta. Zgodovinski večer na temo uničevanja slovenske narodne identitete med fašizmom organizira VZPI-ANPI v sodelovanju s kulturnima društvoma Jadro in Tržič. Govoril bo zgodovinar Piero Purini. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) bo v ponedeljek, 25. maja, ob 17.30 predavanje na temo iger na srečo »Con l'azzardo ti giochi la vita«. Predavali bodo Luigi Di Ruscio državne policije, psihiater Adriano Segatori in sociologinja Luigina Soranzio. V MIRENSKEM GRADU: v Gnidovče- vi dvorani bo danes, 22. maja, ob 20. uri osrednja občinska prireditev v okviru tedna ljubiteljske kulture z naslovom »Utrip srca v majskem večeru skozi stihe slovenskih pesnikov«. Organizirata Vokalna skupina Chorus '97 in Kulturno društvo Stanko Vuk, pokrovitelj je občina Miren-Kosta-njevica. V GORICI: v muzeju Sv. Klare na Kor-zu Verdi 18 bo v sklopu Festivala eSto-ria v nedeljo, 24. maja, ob 11.30 predstavitev knjige »I racconti di Idria« Francesca Macedonia. Spregovorila bosta urednik knjige Walter Chiereghin in avtor predstavitvenega besedila Fulvio Senardi. Gledališka igralka Ariella Reggio bo prebrala nekaj odlomkov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v Tumo-vi dvorani v Gorici na Verdijevem kor-zu 51 v torek, 26. maja, ob 18. uri predavanje dermatologinje Majde Cos-sutta na temo »Kožni rak: kako se mu lahko izognemo?«. V GORICI: v župnijski dvorani v Pod-turnu bo 26. maja ob 20.30 v sklopu niza srečanj na temo parabol usmiljenja predavanje z naslovom »Il padre e i due figli: la misericordia gra-tuita«. V NOVI GORICI: v dvorani občine na Trgu Edvarda Kardelja bo v torek, 26. maja, ob 17. uri srečanje z naslovom »Maj 1945 na Goriškem«, ki bo ob 70. obletnici zmage nad nacifašizmom in Dnevu Mladosti. Prireditev, posvečeno spominu in zgodovinskemu razmisleku o neponovljivem času osvobajanja in končne osvoboditve naše ožje domovine - Goriške, organizira Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in njegova sekcija »Maj 45«. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na proslavo 60. obletnice ustanovitve v petek, 29. maja, ob 19. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah. Pogrebi DANES V RUPI: 14.00, Angela Lah vd. Rutar (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 14.30, Carla Sonson vd. Venuti (iz Aiella) v cerkvi Sv. Valeriana, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Edda Umberta Di Gioia vd. Gregori iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 12.30, Antonio Perotto, blagoslov v bolnišnici (ležal ob od 10.30), sledila bo upepelitev. DANES V MARIANU: 14.00, Ottorino Donda (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi v Coroni in na pokopališču v Marianu. 1 4 Petek, 22. maja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu e Belloli naj bi odstopil RIM - Predsednik državne nogometne zveze LND Felice Belloli naj bi v prihodnjih dneh (morda že danes) odstopil s predsedniškega mesta. Tako je včeraj napovedal podpredsednik zveze LND Antonio Cosentino. Vodstvo zveze je namreč po aferi o Belollijevih homofobnih izjavah (ženske nogometašice je užalil, češ da so lezbijke) predsedniku izglasovalo nezaupnico. V prihodnjih treh mesecih naj bi izvolili novega predsednika. Afera se širi CATANZARO - Policija iz Catanzara je objavila imena klubov, ki naj bi bili vpleteni v novo afero (preiskavo so imenovali Dirty Soccer) prirejanja izidov. Poleg Salernitane, Beneventa in As-colija potekajo preiskave še pri Reggini, Messini, Renateju, Tor-resu, Viterbeseju in Nuoreseju. Policija je pod drobnogled postavila tekme: Salernitana - Messina, Ascoli - Santarcangelo, Reggina - Benevento, Renate - Torres in Viterbese - Nuorese, ki so bile na sporedu od lanskega novembra do januarja. kolesarstvo - Marko Polanc, Janov oče in prvi trener »Kolesar za velike dirke« Jan Polanc (Lampre-Merida) je zmagal v 5. etapi La Spezia - Abetone ansa Jan Polanc se je na letošnji dirki po Italiji vpisal v zgodovino slovenskega kolesarstva, saj je po Luki Me-zgecu, ki je dobil sprint zadnje etape lanskega Gira, postal drugi Slovenec z etapno zmago na italijanski pentlji. Njegov oče Marko Polanc verjame, da Jan še ni rekel zadnje besede, verjame, da je to le začetek velikih rezultatov. »Vsi smo bili na trnih. Prijatelji so mi javili, da je v begu. V klubu sem imel posel, na 'brzino'sem ga zaključil in sem odpeljal v Kranj, kjer sem v miru pogledal zadnjih 15 km. Bil sem na trnih do zadnjih treh kilometrov, ker sem vedel, da bo z napadi, ki so se začeli v ozadju vrstiti s strani Alberta Conta-dorja in Fabia Aruja, stvar šla na 'knap. Jan je imel še toliko energije v sebi, ni popuščal, tri kilometre pred ciljem se je videlo, da bo stvar pripeljal do konca,« je Marko Polanc še enkrat podo-živel sinov etapni uspeh. »Jasno je, da ima zasluge za to zmago tudi on. On je moj trener, on je moj šef, vsekakor je glavni razlog, da sem tu, kjer danes sem,« je po zmagi v peti etapi povedal Jan Polanc, ki je imel v mislih očeta, ki je zaslužen, da je naredil prve kolesarske kilometre, zraven je bil tudi pri njegovih prvih uspehih. Prvo mesto na Giru je brez dvoma največji Kranjčanov uspeh, si je pa na ponedeljkov prosti dan vzel čas tudi za pogovor z očetom, s katerim sta naredila načrt za nadaljnje dni. »Sva bila na vezi. Ona ima tam službo. Dorekla sva nekaj stvari. Pove- dal je, da ne računajo na generalno uvrstitev. Osredotočil se bo na etapne cilje, na etape same. Ekipa bi rada videla, da bi zmagal še eno etapo, tako kot tudi on. Ker vem, da je borec, vem, da mu to ni ravno po godu, on bi rad kaj več v skupnem seštevku, v boju za belo majico. Tretje mesto je dosegljivo, prvo zanesljivo ne, drugo pa mogoče ob kakšni večji napaki tekmecev. Bomo videli, kaj se bo dogajalo,« pravi Marko Polanc, stvaritelj zmagovalca Jana Polanca, kot ga je poimenoval na torkovi predstaviti Maratona Franje Tone Fornezzi Tof. »Pričakujem še eno uspešno etapo, da se bo poizkušal osredotočiti na zmago. Ne pomeni, da napovedujem zmago, vem pa, da bo skušal vse narediti v tej smeri. Ni izključeno, da ga bomo videli še enkrat čisto v ospredju,« še napoveduje trener kolesarjev Radenske, kjer je kariero začel tudi letošnji junak Gira. Zmago Jana Polanca je nekdanji slovenski selektor Martin Hvastija označil kot največjo v zgodovini slovenskega kolesarstva, njega pa za tekmovalca za največje dirke. S tem se strinja tudi Marko Polanc: »Vem, ker sva od samega začetka skupaj. Je kolesar za velike dirke, njegov čas še prihaja. To je začetek velikih rezultatov. On se ne slepi s tem, da je naredil že vse, kar se da. Zaveda se, da je to ena stopnica v njegovi karieri. Vse ga še čaka. Veliko bo odvisno tudi od njegovega okolja, od ekip, ki ga bodo spremljale in kakšno vlogo bo imel v teh ekipah.« Danes priložnost za sprinterje, jutri pa »peklenski« kronometer VICENZA - Današnja 13. etapa Gira d'Italia od Montecchia Maggiore pri Vicenzi do Jesola (147 kilometrov) bo v celoti ravninska. Priložnost za zmago se torej obeta sprinterjem, med katerimi je tudi slovenski kolesar Luka Mezgec, ki je zmagal na lanski zadnji etapi Gira v Trstu. Pravi pekel pa čaka kolesarje jutri, ko bo na sporedu 59,4 kilometra dolg kronometer od Trevisa do kraja Valdob-biadene. Sobotna etapa bo najbližja našim krajem, tako da se bo bržkone kar nekaj kolesarskih navdušencev napotilo v Veneto. kolesarstvo - 12. etapa Gira Contador kaže mišice, Aru izčrpan skozi cilj VICENZA - Belgijec Philippe Gilbert (BMC) je zmagovalec 12. etape na kolesarski dirki po Italiji. V spremenljivem vremenu je odločitev o zmagovalcu etape padla pri vzponu na ciljno točko Monte Berico. Sprva se je zmaga nasmihala Estoncu Tanelu Kangertu, ki se je v zadnjem kilometru otresel Italijana Franca Pellizottija, a ga je glavnina v silovitem finišu dobesedno »pogoltnila«, približno 200 metrov pred ciljem pa je »eksplodiral« Gilbert in v neustavljivem sprintu v klanec dosegel lepo etapno zmago. Alberto Contador bil včeraj drugi, skupno prednost pred Italijanom Fabiem Arujem (Astana) pa je s treh povečal na 17 sekund. S takimi predstavami vseskozi opozarja tekmece, da je njegova forma v vzponu, poškodba že mimo in ni izključeno, da bo tako kot leta 2008 osvojil Giro, ne da bi zmagal etape. Skratka, brez večjega napora. Medtem je bil Aru včeraj v cilju vidno izčrpan: po etapi je sicer izjavil, da je razlog izčrpanosti pomanjkanje sladkorjev v krvi. Ali to res drži, bo jasno že v naslednjih dneh. Ponovno pa je v vzponu Uran Uran (6. v skupni razvrstitvi), ki je včeraj v Imo-li padel, vendar se pobral in pokazal, da bo v naslednjih dneh resni kandidat za zmage. olimpijske igre V Riu de Janeiru stavkajo, kritični tudi jadralci RIO DE JANEIRO - Do poletnih olimpijskih iger, ki bodo od 5. do 21. avgusta 2016 v Rio de Janieru, je še več kot leto dni, prireditelji pa se soočajo z vse večjimi težavami in tudi stavko gradbenih delavcev. Zaradi denarnih težav je vprašljivo dokončanje bazena, v katerem bi moral potekati prvi del tekmovanja v vaterpolu. Na gradbiščih v Rio de Janieru se je za stavko odločilo 70 odstotkov od približno 12 tisoč delavcev, ki zahtevajo višje plače. Če se spor ne bo v kratkem razrešil, bi to lahko še kako vplivalo na dokončanje številnih športnih objektov, ki jih morajo do začetka olimpijskih iger še zgraditi. Veliko pritožb je glede prizorišča tekmovanj prišlo s strani jadralcev, predvsem se to nanaša na onesnaženost zaliva Gua-nabara, poleg tega pa so v njem tudi neprijetne vonjave. Prireditelji zagotavljajo, da bodo to uredili in da ni nobenih možnosti, da bi spremenili regatno polje. PREZGODNJA SMRT - V 45. letu starosti je včeraj preminila Anna Rina Si-doti, evropska in svetovna prvakinja v hitri hoji. S svojimi mednarodnimi uspehi (zlato na SP, dva evropska naslova, tri kolajne na Univerzijadi) je žena in mati treh otrok pisala zgodovino italijanske atletike. Po več letih je izgubila boj z rakom. PO 17 LETIH - Španski nogometni zvezdnik Xavi po 17 letih zapušča Barcelono. Petintridesetletni igralec s sredine igrišča bo katalonski ponos zamenjal za klub iz Katarja, natančneje za Al Sadd, vendar pa dopušča možnost, da se bo v Španijo še vrnil. LE ŠE DVA KANDIDATA - Dober teden dni pred kongresom mednarodne nogometne zveze (Fifa), ko bodo 29. maja v Zurichu izbirali novega predsednika Fife, sta včeraj svoji kandidaturi umaknila predsednik nizozemske nogometne zveze Michael van Praag ter sloviti portugalski nogometni zvezdnik Figo. Slednje je bolj kot ne voda na mlin dosedanjemu predsedniku Švicarju Seppu Blatterju, ki bo tako imel v boju za predsedniško mesto le enega protikandidata jordanskega princa Ali bin al Huseina, predstavnika šibke opozicije večnemu predsedniku svetovne krovne nogometne organizacije. KOŠARKA - Play-off A1-liga, če-trtfinale (druga tekma): Venezia - Can-tu 77:72 (2:0), Reggio Emilia - Brindisi 71:74 (1:1). alpsko smučanje - Tina Maze o prekinitvi, a tudi o Fenningerjevi »Bolijo me sklepi« LJUBLJANA - Tina Maze, ki je v začetku meseca z izjavo za javnost sporočila odločitev o enoletni zamrznitvi tekmovalnega statusa, se po tem o tej temi ni več oglašala. Medijski molk je prekinila po sredinem Večeru šampionov v Unionski dvorani, na katerem ji je Smučarska zveza Slovenije podelila kipec Bloškega smučarja za najboljšo slovensko alpsko smučarko. »Samapri sebi sem vedela, kakšno idejo imam. O tem sem sicer govorila že pred lansko sezono, pa so me takrat vsi jemali malce z rezervo, kaj bom in kako bom. Dejansko pa je ta ideja v meni rasla že kar nekaj časa, ker sem se zavedala, da bo zelo težko reči: konec je. Tega v tem trenutku enostavno nisem bila sposobna narediti. Določene stvari morajo dozoreti, da se lahko reče dovolj je bilo ali pa še bi,« je povedala Tina Maze, za katero je še ena izjemna sezona. »Mislim, da je to leto pravšnje, da se v bistvu malo spogledujem s tem, kako bi bilo brez športa. Brez športa sicer absolutno ne gre. To spoznavam zadnje tedne, ko sem malo dala na stran treninge in se je moje telo začelo kar hitro oglašati in si želi treningov, če ne, me bolijo sklepi,« je še dejala Tina Maze, ki pričakuje, da bo v roku enega leta vsekakor dozorela odločitev o nadaljevanju uspešne tekmovalne poti v alpskem smučanju. Med premorom seveda ne bo mirovala, ampak jo čaka natančen program vadbe, ki ga je pripravil njen življenjski sopotnik, kondicijski trener in vodja ekipe Team to aMaze Andrea Massi: » Odvisno od mene in Andree, kako si bova organizirala dneve. Absolutno se moram začeti gibati, narediti vsaj kakšen trening na dan.« Na vprašanje, ali se nam črno piše brez smučarke iz Črne, pa je odgovorila: »Ne, je dobra fraza, zanimiva za prebrati, vendar pa gre za zelo negativne misli, ki jim nasprotujem, sem rajši pozitivna. Mogoče pa je to nov izziv za vse ljudi v Sloveniji. Čutim, da je precej tega prisotnega in se niti ne zavedamo, kako lahko negativne informacije vplivajo na družbo.« V pogovoru je Mazejeva na glas komentirala tudi dogajanje v avstrijskem taboru, kjer je zveza v sporu s šampionko Anno Fenninger. »To je posledica organizacije športa, govorim o alpskem smučanju. Privatne ekipe se dogajajo že zelo dolgo, šport pa funkcionira z zvezami. Tu se dogajajo kratki stiki, ki so se dogajali in še se bodo. Kako to stvar rešiti?Mogoče bi bila najboljša rešitev, da bi se začeli zgledovati po profesionalnem tenisu. Marsikaj bi se dalo boljše organizirati. Ko so tekmovalci vsi enaki in na enaki ravni je vse dobro, da se delati, do takrat, ko eden ne začne izstopati. Kar je sicer prav da izstopa, saj v športu ne moremo biti vsi enaki, tistemu, ki izstopa, bi morali ponuditi vso podporo, če je dober,« je še dejala Tina Maze, ki s svojimi odgovori ni potešila velike navijaške in novinarske radovednosti o tem, ali bo čas tekmovalnega premora tudi čas za ustvarjanja družine in materinstvo. / ŠPORT Petek, 22. maja 2015 19 potapljanje - Gianluca Genoni se je spustil 160 metrov pod vodo odbojka - D-liga ^ • m m ■ • Sloga Tabor 18 minut brez kisika jiL, V okviru tridnevnega srečanja posvečenega morju Mare Nord Est 2015, ki je potekal prejšnji teden na tržaški Pomorski postaji, se je v Trstu mudil tudi Gianluca Genoni (46 let), eden izmed najbolj znanih osebnosti v svetu potapljanja. Večkratni rekorder v globinskem potapljanju se je ekstremni panogi približal povsem naključno »Kot drugi sem tudi jaz začel z navadnim potapljanjem. Navdušen sem bil nad tišino, ki kraljuje pod vodo, nad globino morja, nad temo, ki te obkoljuje, ko se spuščaš v morske globine. Nihče ne začenja neke športne aktivnosti z namenom, da bi rušil rekorde. Z leti pa sem razumel, da sem bil nadarjen za potapljanje, ki terja - kot vsaka druga športna disciplina- veliko truda in časa. Na začetku z malo treninga veliko napreduješ, potem pa moraš vse bolj trdo garati, napredek pa je majhen. Leta 1996 sem postavil svoj prvi rekord v globinskem potapljanju na vdih, ko sem se v Siracusi spustil 106 metrov v globino. Premagoval sem samega sebe vse do 29. septembra 2012, ko sem s 160 metri globine postavil svoj osemnajsti svetovni rekord. Vmes sem veliko eksperimentiral. Plaval sem v najvišjem jezeru na svetu pri nadmorski višini 5200 metrov pod Evere-stom, vdihal sem čisti kisik, kar mi je omogočilo, da sem v bazenu preživel 18 minut in 3 sekunde brez vdihljajev. To me je dodatno motiviralo in mi omogočilo boljše poznavanje svojega telesa. Moram priznati, da mi je prvi rekord najbolj pri srcu, saj sem si ga dolgo časa želel, ko ga dosežeš, pa si navdušen. Uspelo ti je! Enostavnih rekordov ni. Ravno tako me je veselil zadnji, ko sem se spustil do največje globine. Pri 138 metrih globine mu srce bije le 12-krat na minuto Takšni rekordi so koristni tudi za eksperimentiranje in tehnološko rast ter analizo reakcij človeškega telesa v ekstremnih razmerah. Tako rekordi kot razna eksperimentiranja. Veliko stvari so preučili med spusti v globino in plavanjem v hladnih jezerih. Na globini 138 metrov so na primer opazili, da mi srce bije le 12-krat na minuto. Obenem so izpopolnili razne pripomočke, plavuti in tkanine, ki smo jih uporabljali za ekstremne rekorde. In zdaj so vsakomur na razpolago. O čem razmišljate med postavljanjem rekorda? Rekord 18 minut brez vdihljajev je zgolj mentalni rekord. Moraš se popolnoma relaksirati. Če začneš misliti, da boš moral 18 minut prenehati z dihanjem, ti ne bo nikoli uspelo. Moraš poslušati svoje telo, moraš nekako biti kot pod hipnozo, pozabiti na vse okoli sebe. Prenehati dihati, to ni preizkušnja svoje telesne moči, gre zgolj za psihološko pripravo. Ko pa postavljaš globinske rekorde, moraš biti koncentriran na vse faze potapljanja. Na kompenzacijo zraka, na vsak gib, ki ga moraš narediti, da porabiš čim manj energij. Na vse te detajle, tako da čas mine hitreje. Važno je, da ne misliš na to, da si 160 metrov pod morsko gladino. So pri takih rekordih bolj pomembne fizične ali mentalne sposobnosti? Oboje. Vsi se lahko potapljamo, tako kot vsak lahko kolesari, smuča ali plava; a le nekateri so lahko izvrstni v nečem. Sam imam desetlitrsko pljučno zmogljivost, kar je krepko nad povprečjem, obenem mi srce naravno bije počasi. Vendar brez glave ne gre. Sedanji svetovni rekorder v kategoriji no-limits (brez omejitev), Avstrijec Herbert Nitsch se je spustil do 214 metrov in je nameraval doseči mejo 300 metrov. Obstaja kaka za človeka ne-prekoračljiva meja? Nitsch se je odpovedal novemu rekordu, saj je med zadnjim spustom resnično tvegal življenje in po treh letih še ni popolnoma okreval. Na treningih sem se spustil do 170 metrov. In to je tudi meja, če ne želiš pretirano tvegati. Kdor je prekoračil mejo, recimo, 180 metrov, je pač odločil, da je rekord vreden tega, da tvegaš zdravje ali celo življenje. Jaz tega nisem pripravljen narediti. To ni več šport, postane loterija. Moraš upoštevati, da na kocko ne postavljaš samo svojega življenja. Potapljači, ki te spremljajo na takih globinah, potrebujejo več kot dve uri, da se znova vrnejo na površje. In vsakič nekaj tvegajo. Sam nisem pripravljen žrtvovati svojega in življenja drugih za rekord. Pri rekordih me je spremljalo do 15 potapljačev, zdravni- ki, dve ladij. To je zahtevna zadeva, ni improvizacije. Kaj pa zdaj načrtujete? Zdaj res veliko potujem za promocijo tega športa in za dokumentarce o morskih globinah. Obenem delam razne teste. Bil sem na Islandiji, kjer sem se potapljal v ledenih vodah (2° C). Obenem se borim za ohranitev morskega ekosi-stema, ki je pod hudim udarom. Mi smo uživali v čudovitih morskih globinah in prav je, da tudi naši potomci uživajo ob pogledu na krasne ekosisteme. Leta minevajo in fizične sposobnosti niso več tiste izpred 10 ali 20 let, tako da rekordov ne bom več postavljal. Kljub tehnološkemu napredku se nesreče v morju še dogajajo. Katere na- svete bi lahko dal potapljačem? Nasveti so vedno isti: 1. opraviti tečaj potapljanja, saj je potapljanje zahtevna zadeva; 2. nikoli Ne da bi dihal, je v bazenu pod vodo preživel 18 minut in 3 sekunde se ne smete potapljati sami. 90% nesreč se ne bi zgodilo, če ne bi ponesrečenci odšli sami na potapljanje; 3. vedno primerno označiti kraj potapljanja z bojo. To velja zlasti v poletnih mesecih, ko se zelo poveča število nespretnih »mornarjev«; 4. nič posnemanja. Če se jaz spustim do 100 metrov, to ne pomeni, da se lahko vsakdo spusti do petdesetih. Kateri pa so »rekordi«, ki jih lahko vsakdo doseže z minimalno pripravo? V bazenu lahko kdorkoli zdrži tri minute, ne da bi dihal, v morju pa se lahko spustiš do dvajsetih ali tridesetih metrov. (I.F.) Jutri bo na Opčinah (20.30) druga finalna tekma moške D-lige. Sloga Tabor je proti San Vitu na prvi tekmi izgubila, jutri pa želi prikazati boljšo predstavo in izsiliti tretjo tekmo: »Na prvi tekmi je San Vito v bistvu dosegel le tri točke več. Skratka, bilo je zelo izenačeno,« se je prve tekme spomnil trener Sloge Tabor Danilo Berlot, ki si s fanti želi zmage. » Teden smo izkoristili, da smo izpilili še nekatere malenkosti in popravili napake. Več smo delali na servisu in napadu. Če bomo tema dvema elementoma dodali še točen sprejem, verjamem, da nam lahko uspe,« je prepričan Berlot. San Vito je na prvi tekmi predvsem manj grešil, saj so igralci bolj izkušeni in starejši od igralcev Sloge Tabor. »V odločilnih trenutkih bo tudi pomembno, da ohranimo visoko koncentracijo, odločnost in samozavest,«, je zaključil Berlot. Če Slogi Tabor ne bo uspelo, bo po dveh zmagah v C-ligo napredoval San Vito. Zalet Breg jutri za D-ligo Zalet Breg bo finalno tekmo v končnici za napredovanje prvenstva prve divizije igral jutri ob 20.00 v telovadnici Vascotto (bivši Suvich) v Trstu. Njegov nasprotnik bo Oma, ki je bila v rednem delu prvenstva stalno vodilna ekipa na lestvici. Zalet je redni del zaključil kot drugi s petimi točkami zaostanka. O napredovanju v deželno D-ligo bo tako odločala ena sama tekma med dvema najboljšima ekipama prvenstva. Zalet Breg in Oma sta se pomerila v prvem krogu rednega dela, ko so Bre-žanke šele iskale pravo formo; Oma je takrat zmagala z izidom 3:1. Zale-tovke so se Omi maščevale v povratni tekmi na domačem igrišču, ko so po izenačeni tekmi slavile s 3:2. Obe ekipi sta v rednem delu izgubili samo dvakrat. (stc) JUTRI V ŠTANDREŽU Zadnji dvoboji 14. Pomladanskega pokala V Štandrežu se bo jutri končal 14. Pomladanski pokal, 2. Memorial Bruno Pavio, v organizaciji AŠD Ju-ventina in v sodelovanju ZSŠDI. Na turnirju nastopa 12 ekip starostne ekipe cicibanov iz naše dežele in iz Slovenije. Drugi del turnirja se je začel včeraj. V prvem delu je v skupini A dosegla največ zmag Juventina, v skupini B pa Sovodnje. Jutri: 18.00 Mossa - San Canzian, Pieris - Turriaco, Ison-zo - Azzurra; 19.00 Pro Gorizia - Au-dax, Pro Romans - Bilje, Juventina -Sovodnje. TURNIR »IL GIULIA« Vesna zmagala, drevi znova Primorec V poprvenstvenem turnirju Il Giulia za članske nogometne ekipe iz Trsta je kriška Vesna premagala Do-mio z 2:0. Med strelce sta se vpisala Colja in Muiesan. V četrtfinalu bo Vesna 5. junija igrala proti zmagovalcu tekme San Giovanni - Primorec, ki bo danes zvečer ob 20.30 pri Svetem Ivanu v Trstu. D-LIGA - V končnici za napredovanje je Sacilese premagal Belluno 4:1. Furlanska ekipa bo v finalu play-offa igrala proti AltoVicentinu, ki je bila po rednem delu druga na lestvici. gorski tek - Tadei Pivk po zmagi na tekmi svetovnega pokala »Ko si spredaj, iztisneš iz sebe vse atome moči« Tadei Pivk navdušenja nad zmago ni skrival niti po štirih prespanih nočeh. »Seveda sem z zmago in osvojitvijo evropskega naslova zelo zadovoljen, čisto vse pa je bilo nepričakovano.« In ravno zato najbrž še toliko slajše. Gorski tekač iz Zabnic je v nedeljo zmagal gorski maraton svetovne serije skyrunning Zegama-Aizkorri, ki je obenem veljal za evropsko prvenstvo. »Po resnici povedano, o zmagi sploh nisem razmišljal. Vesel bi bil že z desetim mestom,« je priznal 33-letnik, ki pozimi tekmuje na turnih smučeh, poleti pa nastopa na gorskih maratonih. »Tudi forma je bila podobna lanski, med pripravami sem spremenil res same malenkosti. V Španiji sem tekmoval že tretjič: prvič sem bil tretji, lani deseti, letos pa sem zmagal. Letos sem očitno tekel boljše kot prejšnja leta, vendar počutje je bilo čisto isto. Rezultati so največkrat odvisni od dnevne forme in okoliščin. Letos sem zmagal le s tridesetimi sekundami prednosti, skratka, ostali so mi bili za petami in lahko bi končal tudi tretji,« je pojasnil Pivk. Na prvi tekmi svetovne serije skyrunning v Španiji je Pivk na začetku prepustil pobudo drugim in bil član prve zasledovalne skupine, za napad pa se je odločil devet kilometrov pred ciljem. »To ni bila taktična odločitev. Pač tečem tako hitro, kot zmorem. Na začetku sem bil pač v ozadju, ker več nisem zmogel, nato so najbrž drugi popustili, ker so pretiravali na začetku, meni pa je šlo brez težav. Ko si tam spredaj, pa potem iztisneš iz sebe ravno vse atome moči.« V Zegami je premagal tudi najboljšega gorskega tekača na svetu Španca Kiliana Jorneta, ki je bil 23.: »Na tekmo se je prijavil, čeprav sprva je ni načrtoval. Pravkar se je vrnil z Nepala, kjer je načrtoval izjemen podvig: v enem dnevu je hotel preteči razdaljo od zadnje naseljene vasi pod Everestom vse do vrha Eve-resta in nazaj. Presenetil pa ga je potres, tako da se je po nekajdnevnem nudenju pomoči vrnil domov, a vselej ni v najboljši formi,« je pojasnil Pivk. Tadei Pivk po osvojitvi zmage Zmaga na tekmi svetovnega pokala je zelo prestižna. Tako je potrdil tudi Pivk, ki se je seveda veselil tudi naslova evropskega prvaka. Slednjega bo ohranil za dve leti, vse do naslednjega celinskega prvenstva. Tekma v Španiji je bila za Pivka nasploh prva letošnja preizkušnja v gorskem teku. V naslednjih mesecih načrtuje nastope na še treh tekmah svetovnega pokala (Dolomiti Sky-Race, Matterhorn Ultraks 46K v Švici in Limone Extreme SkyRace v kraju Limone del Garda), kar bo tudi dovolj, da ga vključijo v skupno razvrstitev. Seveda pa bo nastopil tudi na drugih tekmah po Italiji. (vs) 20 Petek, 22. maja 2015 ŠPORT / navijaštvo - V nedeljo Thunders na tretji etapi DP Na vse ali nič atletika Meta Sterni in Cristian Faidiga opozarjata nase □ Obvestila Člansko ekipo Cheerdance Millenium Thunders čaka v nedeljo še epilog letošnje tekmovalne sezone. V kraju Porto San Giorgio bo še tretja in zadnja etapa državnega prvenstva, ki bo določila, katera od ekip se bo uvrstila na evropsko prvenstvo v Ljubljani. Četvorka Thunders, ki jo sestavljajo Nikol Križ-mančič, Jasna Kneipp, Kristina Žerjal in Katerina Iscra, je za zadnji tekmovalni nastop pripravila nekoliko spremenjeno točko: »V točko smo vključile nekaj novih elementov: točka je tako postala bolj dinamična, vključuje več elementov, je pa vseeno tekoča. Tudi težavnost je večja,« je opisala Nikol Križmančič, članica in predsednica kluba. Nove elemente so vključile potem, ko so za nasvet prosile Pegice, svetovne prvakinje 2013, iz Vrhnike. » Glede na to, da je forma dobra, smo nove elemente vključile brez težav.« Zaradi številnih nastopov je sicer članska ekipa v zadnjem obdobju trenirala nekoliko manj, a kljub temu so na nastop pripravljene. »Vzdušje v ekipi je pozitivno. Karkoli bomo dosegle, bo že veliko presenečenje,« še dodaja Križmanči-čeva. Zmaga na zadnji tekmi pa ne bo dovolj za preboj četverke na evropsko prvenstvo: članice slovenskega kluba bodo morale premagati nasprotnice iz Pise, dvakratne zmagovalke, z vsaj petimi točkami naskoka. Pisa je namreč na prvi tekmi osvojila kar 84,5 točke, medtem ko je tržaška četvorka prejela samo 67,75 točke, na drugi tekmi pa so za zmagovalkami iz Pise zaostale samo za točko (Pisa je prejela 81,5 točk, Thunders pa 80,5). Za uvrstitev na evropsko prvenstvo štejejo dva najboljša rezultata. »Ker bodo najboljši slovenski sodniki tokrat zasedeni v Ljubljani, kjer bo slovensko prvenstvo, pričakujemo na žalost podobno sojenje kot na prvi tekmi,« je še pristavila Nikol Križmančič. Takrat so bile tekmovalke Cheerdance Millenium oškodovane. Ta konec tedna bo tekmovala tudi otroška skupina Zajčki: v soboto bo nastopila na državnem tekmovanju v ljubljanskem Tivoliju Slo cheer Open. Meta Sterni fotodamj@n Z leve: Jasna Kneipp, Nikol Križmančič, Katerina Iscra in Kristina Žerjal košarka - Play-out D-lige Sokol bi z zmago dosegel obstanek Sokol bo danes igral tekmo 3. kroga povratnega dela play-outa D-lige. Varovance trenerja Lazarev-skega čaka gostovanje pri prvouvrš-čenih Perteolah (ob 21.00). Z zmago bi igralci Sokola dva kroga pred koncem matematično dosegli obstanek v ligi. Prav zato bo na gostovanje odpotovala ekipa, ki je že v torek premagala Roraigrande, zaradi službenih obveznosti bo odsoten samo Saša Ferfoglia. »Na gostovanje pa gremo povsem neobremenjeno,« pravi trener Zoran Lazarevski, »Če nam bo uspelo premagati nasprotnika, bomo že matematično rešeni, sicer pa nam obstanek lahko podari že prvi poraz Albe.« Sokol je Perteole letos premagal samo v prvem delu rednega dela, dvakrat pa izgubil. Kontovel zaključil prvenstvo z zmago Kontovel - Basket4Ts 48:30 (12:11, 26:16, 36:28) Konotvel: Zidarič 4, Race 2, Pečar 5, Emili, E. Terčon, Milič 2, Sedmak 2, Bi-težnik 3, Berdon 2, Persi, Švab 20, D. Terčon 8. Trener: Jakomin. Kontovel je v zadnjem krogu spomladanske skupine vknjižil edino zmago drugega, spomladanskega dela deželnega prvenstva U14. Na manj uspešne predstave so vplivale predvsem odsotnosti. Kljub temu se trener veseli, da so fantje pokazali predvsem napredek v disciplini, resnosti in pristopu, napredovali so tudi v igri. Dva atleta, ki obiskujeta naše višje srednje šole, močno opozarjata nase. Tekmovalka Atletskega društva Bor Meta Sterni, o kateri smo že večkrat pisali, je prejšnji konec tedna na pokrajinskem prvenstvu na Kolonji v Trstu v skoku v daljini zmagala z izidom 5,34 metra, kar je njen osebni in hkrati trenutno tretji najboljši izid v Italiji med kadetinjami. Zmago in rekord je Sternijeva dosegla prav v zadnjem skoku. S tem dosežkom je še potrdila pravico do nastopa na državnem prvenstvu, čeprav je kot norma za nastop na DP veljal že njen letošnji dvoranski izid 5,20 metra. Državno prvenstvo bo oktobra, dotlej pa naj bi Sternijeva že toliko izpilila svoje znanje, da bi lahko dosegla izid okrog 5,50 metra. Sternijeva je na Ko-lonji osvojila tudi 2. mestu v teku na 300 metrov. V državnem vrhu je tudi dijak humanističnega liceja Antona Martina Slomška Cristian Faidiga, ki je nase opozoril že lani na državnem prvenstvu letos pa na dvoranskem državnem prvenstvu v Anconi. Tekmovalec društva Trieste Atletica, ki je sicer doma iz Doberdoba, je v teku na 60 m z ovirami z izidom 8,12 postal tam državni podprvak. V sredo je dosegel tudi uvrstitev v državni finale šolskega prvenstva. Na deželni fazi v Spilimbergu je namreč na razdalji 110 m z ovirami zmagal z izidom 14,6. Naj povemo še, da so si na pokrajinskem prvenstvu na Kolonji medaljo prisvojile še nekatere atletinje Bora. To Lara Betocchi (tretja na 1.000m), Nina Be-nedetti (3. na 300 m), Carlotta Benco (2. na 60 m in 3. v višini) ter Giulio Bonan-no (2. v krogli in vortexu). TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara). AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 14. leta starosti v terminih: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ter ob petkih od 18.00 do 20.00, tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3341258848 (Ester) 333-2939977 (Roberta). »GURNCE - DULNCE« Bazovica 2015, v soboto, 30. maja ob 17.30, v športnem centru Zarje v Bazovici. Tekmo bo povezoval duo Marucelli&Arduini. Nastop navijaške skupine Cheerdance Millenium. Poskrbljeno za pijačo in jedačo. MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SOVODNJE 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 15.06. do 19.06.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijavnina znaša 60,00 EUR ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.2001 do l.2010. Ti bodo razdeljeni v ustrezne starostne skupine za vadbo. Ob zaključku sledi še skupno druženje vseh sodelujočih. Prijave (do četrtka 11.06.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 - 3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). FC PRIMORJE organizira od ponedeljka, 15. junija do sobote, 20. junija nogometni kamp na Proseku. Namenjen je otrokom od letnika 2002 do 2008. Urnik od 8. do 17.30, poskrbljeno za malico, kosilo in razne dejavnosti. Vse informacije na tel.: 329-6022707 (Roberto) oz. 333-4239409 (Aleksander) jadranje - Jutri in v nedeljo JK Cupa prireja Pokal Sesljanskega zaliva Jadralni klub Čupa se vneto pripravlja na regato za otroški razred optimist, ki bo jutri in v nedeljo. Dvodnevna regata bo veljavna za 3. Pokal Sesljanskega zaliva, nedeljske preizkušnje pa bodo veljale tudi za consko prvenstvo in hkrati tudi kot selekcij-ske regate za nastop na državnem prvenstvu mladincev (letniki 20002003) in na Pokalu Primavela za kadete (letniki 2004-2006). To bo prva od dveh selekcijskih regat za nastop na državnem prvenstvu za obe kategoriji, druga bo v začetku julija. Na državno prvenstvo se uvrsti 13 najboljših mladincev, 13 kadetov 2004, 14 kadetov 2005 in 12 kadetov 2006. Na regato se je prijavilo 147 jadralcev iz naše dežele in štirje mladinci iz Romunije, ki trenirajo pod vodstvom Maurizia Benčiča. Med mladinci bo 78 krmarjev, med kadeti pa 73. V obeh starostnih kategorijah bodo nastopili tudi člani Ču-pe in Sirene. V dveh dneh je predvidenih šest plovov (tri dnevno). V soboto bo start prvega plova ob 12. uri, v nedeljo pa ob 11. uri, popoldne pa bo še nagrajevanje in bogata loterija. Vremenske napovedi za soboto so neugodne, ugodnejše naj bi bile v nedeljo. V Trstu 420 in laser 4.7 Tekmovalci Sirene in Čupe so prejšnji konec tedna tekmovali na conski regati v organizaciji SVBG v razredu 420 in laser 4.7. Med 25 posadkami dvoseda 420 sta bili Carlotta Omari in Gaia Ciacchi drugi, Mat-teo Omari in Cecilia Fedel 4., Jana Gemra-ni in Sara Zuppin (vsi Sirena) sedmi. Jadralca Čupe Luca Carciotti in Nicolas Starc sta nastop začela prepričljivo s 4. in 6. mestom, v zadnji regati pa sta bila diskvalificirana in končala na 11. mestu, 19. sta bila Sebastjan Cettul in Luka Paljk, 21. pa Giulio Michelus in Jakob Podveršič. V razredu laser 4.7 pa se je regate udeležil samo Aleksander Harej, ki je končal na 5. mestu. Hokejisti Poleta Kwins U14 četrti v Italiji Ekipa openskega Poleta Kwins U14, ki jo vodi trener Davide Fabietti Mladinski sektor v hokeju na ro-lerjih openskega ŠD Polet vsako letos poskrbi za solidne rezultate tudi na državni ravni. Letos so se v državni fazi uvrstili v finalni četveroboj. Varo- vanci trenerja Davideja Fabiettija, hokejista članske ekipe Poleta, so izgubili tekmo za tretje mesto. Premagal jih je Real Torino in Polet se je tako uvrstil na četrto mesto. »Kar je za nas iz- Jadrali tudi dijaki zavoda Jožefa Stefan Na deželnem dijaškem prvenstvu v jadranju so ob dijakih Prešerna, o katerih smo že poročali (osvojili so 2. mesto), nastopili tudi dijaki prvih razredov zavoda J. Stefan, ki so bili na koncu tretji. Posadko so sestavljali Elia Nego-vetti, Sebastjan Cettul, Mattia Costan-tin in Patrik Zettin. Pohvala gre tudi Mirku Juretiču, ki je dijakom omogočil trening. jemno lep uspeh. Ponosni smo na naše mlade hokejiste,« je dejal predsednik Poleta Samo Kokorovec, ki jih je spremljal na finalni fazi v Padovi. V vrstah ŠD Polet pa imajo tudi državna prvaka. Hokejista članske ekipe Martin Grusovin in Lorenzo Biason (vratar) sta kot mladinca šla na posodo k ekipi Molinese, ki je v starostni kategoriji U20 osvojila naslov državnega prvaka. V finalu za »scu-detto« sta Grusovin in Biason skupaj z drugimi hokejisti Molineseja premagali Padovo s 4:2. Grusovin je prispeval eno podajo. primorski_sport facebook 4 Hamy Norman ko per PoHiünt QXv\r Cbtä" I HiOnZOOcni, im dobava takoj 3-sed MAXV 195*99 ini, iivi, hHCe 1MKIS5 I:M Z LEZISCEM IN PREDALOM - J [ | - LLjo- 59 -v Woirta ] CiTT, biWtmfliWa dobava eff* takoj GirJ. Offlärä FOCUS Ü0"3 TSH^cn. hfisn/beu KumtiLid SQUARE ] I7*fc]n5(kiu friu rtui dobava takoj dobava taKoj F (Jnevwirtjpi f^tiw IHTA 1 LEŽIŠČEM IN PREDALOM Kotna nilehii k^iiHli'j NOAM 2 i50 cm, DdVsus, ifii. u^^tl^, h'r j al d«iu (wmmbm. i leJiüaiii L ] Qk2o0 cm dobava takoj Panasonic NAJBOLJŠA POMqbA! PBtWAm-WD WÄMEJH wmk TV P#N«Ot#C T*-SS«7«E 3D - 5MART - WIFI ■ 1 ZOOHi 11/ An/Ahm. mySltiMir. ^p^ria Hanera. enersis^i'ain«! €89999 ZA STARI RAČUNALNIK! * Stfc-im pljiihi piiii^ itt fH rttf» V Ifiirifrt *>>p*'. flf* jrdrfk, t X. «WO Ktfrtr. wr.. WSM 5 CJ 00 JW M JMrWdi#A* rfs prtkd oiT W 00 Tržič (7.01), Portogruaro (7.31), Mestre (8.14) nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Mestre (8.24) nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (7.38), Portogruaro (8.23) Mestre (9.08), Benetke (9.20) Tržič (7.44), Portogruaro (8.30), Mestre (9.12), nadaljuje v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (8.13), Červinjan (8.25), nad. za Palmanovo (8.37), Videm (8.52) ™ (3> Tržič (8.38), Portogruaro (923), Mestre (10.08), Benetke (10.20) Tržič (9.38), Portogruaro (1023), Mestre (11.08), Benetke (1120) Tržič (10.01), Portogruaro (10.31), Mestre (11.14), nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Tržič (12.38), Portogruaro (1323), Mestre (14.08), Benetke (14.24) Tržič (12.44), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.22), Trbiž (15.00) ™ Tržič (13.24), Portogruaro (13.59), Mestre (14.52). Nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (13.38), Portogruaro (1423), Mestre (15.08), Benetke (15.20) Tržič (13.43), Červinjan (13.55), nadaljuje za Palmanovo (14.07), Videm (14.22), Carnia (15.13) ™ (3> Tržič (14.13), Červinjan (14.25), nadaljuje za Palmanovo (14.37), Videm (14.52) (1> (3> Tržič (1438), Portogruaro (1523), Mestre (16.08), Benetke (16.20) Tržič (15.38), Portogruaro (1623), Mestre (17.08), Benetke (17.20) Tržič (16.38), Portogruaro (1723), Mestre (18.08), Benetke (18.20) Tržič (17.13), Červinjan (17.25), nadaljuje za Palmanovo (17.37), Videm (17.52), Trbiž (19.25) ™ (3> Tržič (17.24), Portogruaro (17.58), Mestre (18.42), nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (1738), Portogruaro (1823), Mestre (19.08), Benetke (19.20) Tržič (17.44), Červinjan (17.56), nadaljuje za Palmanovo (18.07), Videm (18.22), Carnia (19.13) ™ (3> (5> Tržič (18.13), Červinjan (18.25), nadaljuje za Palmanovo (18.37), Videm (18.52), Trbiž (20.25) ™ (3> Tržič (1838), Portogruaro (1923), Mestre (20.08), Benetke (20.20) Tržič (18.43), Červinjan (18.57), nadaljuje za Palmanovo (19.08), Videm (19.22) (1> (3> (5> Tržič (19.13), Červinjan (19.25), nadaljuje za Palmanovo (19.37), Videm (19.52), Carnia (20.40) (" (3> Tržič (1938), Portogruaro (2023), Mestre (21.08), Benetke (21.20) Tržič (20.38), Portogruaro (21.24) ™ (3> Tržič (21.05), nadaljuje za Gorico (21.30), Videm (21.56), iz Benetk v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (21.38), Portogruaro (22.24) Tržič (22.28), Portogruaro (23.13), Mestre (00.05) (Obv. rezerv.) Tržič (22.38), Portogruaro (23.24) ™ URA VRSTA SMER 6.16 6.42 7.22 7.40 7.46 8.18 8.40 8.46 9.10 9.46 11.46 12.08 12.46 13.40 14.22 14.40 14.46 15.10 15.46 16.10 16.10 16.46 17.46 18.10 18.39 18.46 19.10 19.46 20.10 20.46 21.10 21.22 21.46 21.51 22.22 22.31 23.19 23.37 23.48 0.46 0.53 (BUS) (R) (R) (R) (IC) (R) (R) (RV) (R) (RV) (RV) (FB) (RV) (RV) (FB) (RV) (RV) (R) (RV) (RV) (RV) (RV) (RV) (RV) (IC) (RV) (R) (RV) (RV) (RV) (R) (FB) (FA) (RV) (FB) (FB) (FB) (IC) (FB) (RV) (FB) Červinjan (5.20), Tržič (5.41)."' Portogruaro (5.29), Tržič (6.15).(1' Portogruaro (6.09), Tržič (6.55)(1) Červinjan (7.04) Tržič (7.16) iz Carnie (5.35), Videm (6.38), v Palmanovo (6.53) (1) Mestre (5.50), Portogruaro (6.35), Tržič (7.23) (Obvezna rezervacija) Portogruaro (7.05), Tržič (7.51).(1) (3) Červinjan (8.05),Tržič (8.17), iz Trbiža (6.00) preko Vidma (7.38) in Palmanove (7.53) (1) (3) Benetke (6.41), Mestre (6.53), Portogruaro (7.37), Tržič (8.23) Červinjan (8.35), Tržič (8.47), iz Trbiža (6.35) preko Vidma (8.08) in Palmanove (8.23) (1) (3) Benetke (7.41), Mestre (7.53), Portogruaro (8.37), Tržič (9.23) Benetke (9.41), Mestre (9.53), Portogruaro (10.37), Tržič (11.23) Iz Turina v Mestre (10.20), Portogruaro (11.04), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija) (1) (3) Benetke (10.41), Mestre (10.53), Portogruaro (11.37), Tržič (12.23) Červinjan (13.04) Tržič (13.16) iz Vidma (12.38) preko Palmanove (12.53) (1) Iz Turina za Mestre (12.47), Portogruaro (13.21) Tržič (13.59) (Obvezna rezervacija) (2) (4) Červinjan (14.05) Tržič (14.17) iz Vidma (13.38) preko Palmanove (13.53) (1) (3) (5) Benetke (12.41), Mestre (12.53), Portogruaro (13.37), Tržič (14.23) Červinjan (14.35), Tržič (14.47), iz Carnie (13.21) preko Vidma (14.01), Palmanova (14.23)(1) Benetke (13.41), Mestre (13.53), Portogruaro (14.37), Tržič (15.23) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), iz Carnie (14.27) preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) (1) (3) (5) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) (1)(3)(6) Benetke (14.41), Mestre (14.53), Portogruaro (15.37), Tržič (16.23) Benetke (15.41), Mestre (15.53), Portogruaro (16.37), Tržič (17.23) Červinjan (17.35), Tržič (17.47), iz Trbiža (15.45), Videm (17.08), preko Palmanove (17.23) (1) (3) Iz Rima v Mestre (16.46), Portogruaro (17.30), Tržič (18.16) (Obvezna rezervacija) Benetke (16.41), Mestre (16.53), Portogruaro (17.37), Tržič (18.23) Červinjan (18.35), Tržič (18.47), iz Carnie (17.21), Videm (18.01), preko Palmanove (18.23) (1) (3) Benetke (17.41), Mestre (17.53), Portogruaro (18.37), Tržič (19.23) Červinjan (19.35), Tržič (19.47), iz Carnie (18.27), Videm (19.01), preko Palmanove (19.23) (1) (3) Benetke (18.41), Mestre (18.53), Portogruaro (19.37), Tržič (20.23) Červinjan (20.35), Tržič (20.47), iz Carnie (19.21), Videm (20.08), preko Palmanove (20.23) (1) (3) (5) Iz Turina v Mestre (19.49), Portogruaro (20.29), Tržič (20.59) (Obvezna rezervacija) (ne vozi 31.1.) Iz Rima v Mestre (20.21) (Obvezna rezervacija) Benetke (19.41), Mestre (19.53), Portogruaro (20.37), Tržič (21.23) Iz Milana v Mestre (20.46), Portogruaro (21.29), Tržič (21.59)(Obvezna rezervacija) (ne vozi 31.1.) Iz Turina za Mestre (20.56), Portogruaro (21.36) Tržič (23.14) (Obvezna rezervacija) (vozi 31.1.) Iz Milana v Mestre (21.55) (Obvezna rezervacija) (ne vozi 31.1.) Iz Rima v Mestre (21.38), Portogruaro (22.34), Tržič (23.14) (Obvezna rezervacija) Iz Milana v Mestre (22.13), Portogruaro (22.55), Tržič (23.25) (Obvezna rezervacija) (vozi 31.1.) Benetke (22.41), Mestre (22.53), Portogruaro (23.37), Tržič (0.23) Iz Milana v Mestre (23.22) (Obvezna rezervacija) (vozi 31.1.) ODHODI Proga TRST-VIDEM PRIHODI URA VRSTA 5.26 (R) 5.26 (R) 5.56 (R) 6.20 (R) 6.26 (R) 6.56 (RV) 7.26 (R) 7.26 (R) 7.50 (RV) 8.56 (RV) 9.26 (R) 10.56 (RV) 11.26 (R) 11.26 (R) 12.20 (R) 12.26 (R) 12.56 (RV) 13.20 (R) 13.26 (RV) 13.26 (R) 13.46 (R) 14.26 (R) 14.56 (RV) 15.26 (R) 16.00 (R) 16.30 (R) 16.50 (R) 16.56 (RV) 17.20 (R) 17.26 (R) 17.26 (R) 17.26 (RV) 17.50 (R) 17.56 (RV) 18.20 (R) 18.26 (R) 18.50 (R) 18.56 (RV) 19.26 (R) 20.30 (RV) 20.40 (ICN) 22.22 (R) Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.50) (2> Tržič (556), Gorica (6.18), Videm (6.50), nadaljuje za Benetke ™ Tržič (625), Gorica (6.47), Videm (7.20), nadaljuje za Benetke ™ Tržič (6.43), Videm (7.22), preko Červinjana (6.55) in Palmanove (7.07), nadaljuje za Carnio (8.13)(" Tržič (6.55), Gorica (7.17), Videm (7.50), nadaljuje za Sacile (» Tržič (7.18), Gorica (7.39), Videm (8.04), nadaljuje za Benetke Tržič (7.55), Gorica (8.17), Videm (8.50) ™ Tržič (7.55), Gorica (8.17.), Videm (850), nadaljuje za Benetke 2 Tržič (8.13), Videm (8.52), preko Červinjana (8.25) in Palmanovo (8.37) ™(3> Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04), nad. za Benetke Tržič (9.55), Gorica (10.17), Videm (10.50), za Trbiž (12.15) (2> Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04), nadaljuje za Benetke Tržič (11.55),Gorica (12.17),Videm (12.50), nad. za Benetke ™3> Tržič (11.55), Gorica (12.17),Videm (12.50), za Trbiž (14.15)(2> Tržič (12.44),Videm (13.22), preko Červinjana (12.56), Palmanovo (13.07); nadaljuje za Trbiž (15.00) (" Tržič (12.54), Gorica (13.17), Videm (13.50) ™ Tržič (13.18), Gorica (13.40), Videm (14.04), nadaljuje za Benetke Tržič (13.43), Videm (14.22). Preko Červinjana (13.55) in Palmanove (14.07), za Carnio (15.13) ™ (3> Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (1450), nad. za Benetke ™3> Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.50), za Trbiž (16.15) (2>(4> Tržič (14.13), Videm (14.52), preko Červinjana (14.25) in Palmanovo (14.37) ™ (3> Tržič (14.55), Gorica (15.17), Videm (15.50) ™ (3> Tržič (15.18), Gorica (15.39), Videm (16.04) nadaljuje za Benetke Tržič (15.55), Gorica (16.17), Videm (16.50) (2> (4> Tržič (1628), Gorica (16.50), Videm (17.24) za Carnio (18.13) ™(3> Tržič (16.58), Gorica (17.20), Videm (17.54) ™ (3> Tržič (17.13), Videm (17.52); preko Červinjana (17.25) in Palmanovo (17.37) nadaljuje za Trbiž (19.25) ™ (3> Tržič (17.18), Gorica (17.39), Videm (18.04) nadaljuje za Benetke Tržič (17.44), Videm (18.22), preko Červinjana (17.56) do Palmanove (18.07), za Carnio (19.13) (1 (3> (5> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.50) ™ (3> (5> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.50), nadaljuje za Trbiž (20.25) (2> (4> Tržič (1755), Gorica (18.16), Videm (1850) nad. za Benetke.™ (3> (6 Tržič (18.13), Videm (18.52), preko Červinjana (18.25) do Palmanove (18.37), nadaljuje za Trbiž (20.25) ™ (3> Tržič (18.18), Gorica (18.40), Videm (19.04), nad. za Benetke (1) (3) (5) Tržič (18.43), Videm (19.22), preko Červinjana (18.57) do Palmanove (19.08), (1 (3> (5> Tržič (18.54), Gorica (19.15), Videm (19.50) ™ (3> Tržič (19.13), Videm (19.52), preko Červinjana (19.25) do Palmanove (19.37), nadaljuje za Carnio (20.40) ™ (3> Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04), nad. za Benetke Tržič (19.54), Gorica (20.16), Videm (20.50) Tržič (20.54), Gorica (21.16), Videm (21.50), nad. za Benetke. Tržič (21.05), Gorica (21.30), Videm (21.56), nadaljuje za Benetke v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (22.46), Gorica (23.08), Videm (23.40) URA VRSTA SMER 6.34 7.30 7.40 8.04 8.30 8.40 9.00 9.00 9.10 9.20 10.04 10.34 10.57 11.04 12.34 13.04 13.40 14.14 14.14 14.34 14.40 15.04 15.10 15.40 16.10 16.10 16.34 16.34 17.04 17.40 18.04 18.04 18.10 18.34 18.34 19.04 19.10 19.34 20.04 20.10 20.16 20.40 20.40 21.04 21.10 21.39 22.44 22.44 23.04 1.18 (BUS) (RV) (ICN) (RV) (RV) (RV) (R) (R) (RV) (RV) Videm (4.25), Gorica (5.17), Tržič (5.52) (" Videm (6.10), Gorica (6.41), Tržič (7.05) (1 Videm (6.38), Tržič (7.16), v Palmanovo (6.53) in Červinjan (7.04), iz Carnie (5.35) ™ Videm (6.56), Gorica (7.20), Tržič (7.41), iz Benetk ™ (3> Videm (7.10), Gorica (7.41), Tržič (8.05) Videm (7.38), Tržič (8.17) v Palmanovo (7.53) in Červinjan (8.05), iz Trbiža (6.00) (1 (3> Videm (7.36), Gorica (8.07), Tržič (8.31), iz Benetk (" (3> Videm (7.36), Gorica (8.07), Tržič (8.31), iz Trbiža (6.00) (4> (ne vozi 25.4.) Videm (8.08), Tržič (8.47), v Palmanovo (8.23) in Červinjan (8.35), iz Trbiža (6.35) ™ (3> Videm (7.55), Gorica (8.28), Tržič (8.55), prihaja iz Rima (Obvezna rezervacija) Videm (8.56), Gorica (9.20), Tržič (9.41), iz Benetk ™ Videm (9.10), Gorica (9.41), Tržič (10.05) (2> Videm (9.33), Gorica (10.04), Tržič (10.28), iz Benetk (" Videm (9.56), Gorica (10.20), Tržič (10.41), iz Benetk (2> Videm (11.10), Gorica (11.41), Tržič (12.05) (2> Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41), iz Benetk Videm (12.38), Tržič (13.16) v Palmanovo (12.53) in Červinjan (13.04) ™ Videm (12.50), Gorica (13.21), Tržič (13.45) ™ (3> (5> Videm (12.50), Gorica (1321), Tržič (13.45) (4) (vozi od 10.1. do 28.3. in od 11.4) (ne vozi 25.4.) Videm (13.10), Gorica (13.41), Tržič (14.05) (2> (vozi vsak dan od 24.12 do 6.1. in od 2.4. do 7.4) Videm (13.38), Tržič (14.17) v Palmanovo (13.53) in Červinjan (14.05) ™ (3> (5> Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk Videm (14.01), Tržič (14.47) v Palmanovo (14.23) in Červinjan (14.35); iz Carnie (13.21) (" Videm (14.16), Gorica (14.47), Tržič (15.11) ™ Videm (15.08), Tržič (15.47) v Palmanovo (15.23) in Červinjan (15.35); iz Carnie (14.27) (" (3> (5> Videm (15.08), Tržič (15.47) preko Palmanove (15.23) in Červinjan (15.35)(1) (3> (6> Videm (15.10), Gorica (15.41), Tržič (16.05) iz Trbiža (13.45) (2> Videm (15.10), Gorica (15.41), Tržič (16.05) iz Carnie (14.27)(4>(vozi od 10.1 do 28.3. in od 11.4) (ne vozi 25.4.) Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41), iz Benetk Videm (16.16), Gorica (16.47), Tržič (17.11) ™ (3> (5> Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41) ™ (3> (6> Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41), iz Benetk (" (3> (5> Videm (17.08),Tržič (17.47) v Palmanovo (17.23) in Červinjan (17.35), iz Trbiža (15.45) ™ (3> Videm (17.10), Gorica (17.41), Tržič (18.05) (3> ™ Videm (17.10), Gorica (17.41), Tržič (18.05) iz Trbiža (15.45) (4> (2> Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41), iz Benetk Videm (18.01), Tržič (18.47), v Palmanovo (1823) in Červinjan (18.35), iz Carnie (1721) (» (3> Videm (18.10), Gorica (18.41), Tržič (19.05) (" (3> Videm (18.56), Gorica (19.20), Tržič (19.41), iz Benetk™ (3> Videm (19.01), Tržič (19.47), v Palmanovo (1923) in Červinjan (19.35), iz Carnie (1827) (» (3> Videm (19.10), Gorica (19.33), Tržič (19.53), prihaja iz Trbiža (17.45) (2> Videm (19.16), Gorica (19.47), Tržič (20.11), prihaja iz Trbiža (17.45) (4> (ne vozi 25.4.) Videm (19.16), Gorica (19.47), Tržič (20.11) ™ (3> Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41), iz Benetk Videm (20.08), Tržič (20.47), v Palmanovo (20.23) in Červinjan (20.35), iz Carnie (19.21) (1) (3) (5) Videm (20.33), Gorica (20.56), Tržič (21.16), prihaja iz Carnie (19.47) (2> Videm (21.20), Gorica (21.51), Tržič (22.15), iz Benetk (2> Videm (21.20), Gorica (21.51), Tržič (22.15) ™ Videm (21.56), Gorica (22.20), Tržič (22.41), iz Benetk Videm (23.56), Gorica (0.26), Tržič (0.49), iz Benetk 1,1 Vozi ob delavnikih - 121 Vozi ob praznikih - 131 Ne vozi ob sobotah - 141 Vozi ob sobotah - 151 Vozi do 23.12. in od 7.1 do 1.4 ter od 8.4 - 161 Vozi od 24.12. do 6.1 in od 2.4 do 7.4 FA - Freccia Argento FB - Freccia Bianca IC- Intercity ICN- Intercity Notte RV - Regionale veloce R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus pomembne obletnice Letošnji jubileji ob zahodni meji V letošnjem letu se ob okroglih obletnicah spominjamo nekaterih dogodkov iz minulih sto let. Spominjamo se dogodkov iz tistega časa, ki je najbolj pomenljivo in odločilno ustvarjal razmere, v katerih danes živimo in sicer na najbolj zahodnih obronkih slovenskega in slovanskega sveta ter na vzhodnih vratih Italije, tam, kjer se že stoletja srečujeta narodnostni in jezikovni skupnosti z mnogimi skupnimi pa tudi različnimi značilnostmi. Prav to mednarodno sožitje je bilo in je še vedno eno temeljnih gibal družbenega razvoja tega ozemlja in je obenem vrednota, ki jo je pravzaprav šele sedanjost začela in jo včasih še vedno začenja ceniti in spoznavati v vsej njeni celovitosti. Ko govorimo o jubilejih najprej pomislimo na bližajočo se stoletnico, ko se je dogajanje prve svetovne vojne preselilo v Posočje. Zgodovinska in upravna goriško-gradiška dežela se je tedaj spremenila v posredno in neposredno bojno polje. Pred dnevi so se te obletnice in dogodka bolj posrednim potom spomnili z ureditvijo in otvoritvijo Poti miru, pešpoti, ki poteka po ozemlju vojnih dogajanj med Julijskimi Alpani in Tržaškim zalivom. Tako zasnovana in trasirana Pot miru je izjemno primerna simbolika v kateri je izpovedana želja po trajnem miru in je obenem opozorilo pred grozotami vojne, ne le v Posočju, marveč v mnogo širšem svetu. Simbolika miru pa nikakor ne more biti prva svetovna vojna tudi zato ne, ker je s svojim potekom in zaključki tudi pri nas pognala kali, ki so pripomogle, da se je Posočje tudi med drugo svetovno vojno spremenilo v bojišče, kjer se je zaradi mnogih posebnosti, ki so vojno povzročile in dale zanjo povod, dogajalo mnogo hujšega od tistega, kar je ta zemlja ob reki Soči doživela med letoma 1915-1917. Te dni smo se tudi spomnili sedemdesetletnice, ko se je končal »evropski » del druge svetovne vojne. Pri tem nas ob vsem tistem, s čemer nas konec vojne s spomini navdaja, spremlja tudi ugotovitev, da od leta 1945 dalje živimo na tem našem mednarodnem stičišču že sedem desetletij, ko nas ne vznemirajajo več vojne, kar se je pred tem sicer dogajalo skoraj vsakih petdeset let. Pomislimo, da je po zadnji Napoleonovi vojni (1813) sledilo leto 1866, skoraj petdeset let nato je prišel 24. maj 1915 in v mnogo krajši časovni razdalji, le četrt stoletja, je sledila druga svetovna vojna. Z navajanjem teh intervalov med vojnimi in nevojnimi obdobji v Posočju nikakor nočem vzbujati nostalgije ali obžalovati, ker da nismo več vpleteni v vojna dogajanja, pač pa je vredno pokazati, da je pravzaprav druga svetovna vojna s svojim s svojim zapletenim potekom, ki je poleg raznih oblik nasprotovanja poznal tudi oblike zbliževanja ter s svojimi neposrednimi in posrednimi političnimi posledicami in razvojem, ki ji je sledil vse do danes, ustvarila postopoma pri ljudeh naših krajev veliko preizkušnjo in precejšnjo spremembo duha. Predrugačila je kolektivni spomin in kolektivno razmišljanje o samem sebi in o svojem sosedu, osvobodila nas je predsodkov, streznila je naše osvajalne zamisli na polju tvarine in duha, usmerila nas je na pot strpnosti in tvornega sožitja ter kljub mnogim drugačnostim in predsodkom ustvarila tisto pravo, ne le simbolično Pot miru, ki jo tlakuje preteklost, a je vsa usmerjena v prihodnost ne zaradi kratkotrajnih navdihov, ki trajajo nekoliko dlje, pač pa ker je iskreno sožitje edina prava oblika za civilizacijsko zorenje sveta, v katerem živimo. In ko govorimo o teh sedemdesetih letih ne moremo mimo dveh jubilejev , ki sta teh sedem desetletij miru nadgrajevala in utrjevala. Šestdeset let bo letošnjega avgusta minilo od podpisa videmskega sporazuma o malobmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum je omogočila rešitev tako imenovanega »tržaškega vprašanja« oktobra 1954. Takrat, poleti leta 1955, pred šestdesetimi leti, se je na italijan-ski-jugoslovanski državni meji pričel rušiti tisti zid, ki je nastajal v Berlinu sedem let kasneje. Jugoslovanska stran je rada poudarjala, da je njena zahodna meja najbolj odprt mejni prostor v Evropi med dvema različnima družbenopolitičnima sistemoma. Goriška dežela je tedaj znova oživljala del tistega ozračja, ki ga je poznala pred razdelitvijo svojega ozemlja septembra leta 1947. Častilec »temporis acti« je tedaj lahko pomislil na vračanje nekdanjih časov goriške grofije. Kdor pa se se je zavedal »tem-poris praesentis« je temeljil svoje poglede na dejstvu, da so nastale nove razmere, tudi zato, ker je slovenski narod dosegel državnost, ki jo je tedaj vezal na Jugoslavijo. Soseda sta se morala prilagajati novim razmeram, ki so temeljila na strpnosti, spoštovanju, spravljivosti, hotenju po medsebojnem razumevanju, enakopravnosti in nazadnje tudi v poskusu premagovanja jezikovnih ovir. Preostane nam spomin na še en jubilej, na štiridesetletnico osimskih sporazumov, ki so ne le potrdili tisto, kar se je odvijalo od leta 1954 oziroma leta 1955 dalje, marveč sprostili nejasnosti in morebitne ovire ustvarjalnega sožitja ob meji in na celotnem obmejmem ozemlju. Njih nepopolno uresničenje pravzaprav kaže na znamenje časa v katerega je že vstopal duh evropskega povezovanja, nastalega zlasti po družbenopolitičnih spremembah na prelomu osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja. Navsezadnje pa so tudi osimski sporazumi uresničevanje helsinške deklaracije o varnosti in sodelovanju v v Evropi in je njih gospodarsko sestavino potrdila Evropska gospodarska skupnost. V evropskem povezovanju, ki je ob naši meji dobilo formalno podobo pred več kot desetimi leti, živimo danes, ko je na primer dolge avtomobilske vrste ob mejnih prehodih in ko je naval kupcev v trgovskih obratih zamenjala umirjenost naših ni, ki pa seveda tudi s kriznimi obdobji, nikakor ni imuna za tisto, kar nam dobrega in slabega ponuja vsakdan. Pričakovanja, da bo ta nova evropska povezanost sprostila nove sodelovalne sile ob povsem odprti meji, je nadomestilo skorajda stanje današnjega nekakšnega zatišja. V njem je treba vendar spoznati normalnost in možnost za enakopravno partnerstvo, kar je temeljni pogoj na katerem gradimo in gojimo dobrososedske odnose. Tu iščimo nove in utrjujmo stare usmeritve sodelovanja in načrtovanja. Tod naj vodi naša Pot miru v zavesti, da mora biti taka pot trdno zgrajena in da je mir vrednota, ki jo je potrebno nenehno negovati. Letošnjega decembra bo minilo petindvajset let, ko so se Slovenci plebiscitarno odločili za državno samostojnost. Italijanska država je s tem dobila novega soseda. K precejšnji vznesenosti pravkar povedanega moramo še dodati, kar pogled na minula desetletja še posebej označuje. Gre za oceno stopnje, ki smo jo sosedje pri poznavanju drug drugega dosegli. Ob tem pomislimo na besede, ki ji je davnega leta 1963 objavila revija Iniziativa Isontina in govore o potrebi medsebojnega poznavanja sosedov, zlasti njih zgodovine, za kar naj bi se ustanovili posebni italijansko-slo-venski študijski centri. Taka namera se je v preteklih desetletjih uresničevala ne le na lokalni ravni, marveč tudi v državnih okvirih. Iz problematike medsebojnega spoznava nja so se reševala nepojasnjena vprašanja iz preteklosti. Namera je rodila zagotovo pričakovane rezultate. Pridobili smo nova spoznanja o možnostih medsebojnega zbliževanja in nas k temu še vedno zavezujejo. Z mnogimi podatki, z dolgim naštevanjem bi lahko podkrepili te naše trditve, ki niso več nobena posebnost, pač pa značilnost stanja v katerem dnevno živimo in ustvarja. Morda je preuranjeno pričakovanje, a močno si želim, da so bomo sosedje o vsakdanjih in tudi o nevsakdanjih rečeh nekoč pogovarjali med seboj vsak v svojem jeziku in se povsem razumeli, tako bodo naša srečanja še bolj bogata in še bolj plodna. Branko Marušič / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. maja 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ra-gione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Serija: Il commissario Montalbano 23.15 Tv7 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.00, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.10 Jahanje: Coppa delle Nazioni 18.55 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Serija: Hawaii Fi-ve-0 22.45 Serija: The Good Wife 23.45 Senza peccato RAI3 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.25 Kolesarstvo: Giro mattina 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 14.50 Rubrike 15.15 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2015, prenos 13. etape 18.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Gazebo RAI4 11.35 Heroes 12.2018.05 Andromeda 13.05 18.50 Rai Player 13.15 20.25 Star Trek Enterprise 14.05 9021014.45 Heartland 15.35 Joan of Arcadia 16.20 Streghe 17.10 Novice 17.15 The Lost World 18.55 Doctor Who 17.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 17.40 Serija: A Gifted Man 19.05 Nad.: Legami 19.50 Novice 19.55 Nad.: Bat-ticuore 20.45 Nad.: La signora in rosa 22.20 Nad.: Provaci ancora prof! 23.20 Nad.: La mia casa e piena di specchi _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 15.50 Film: Un dollaro d'onore (ve-stern) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomerig-gio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'in-decenza 21.10 Nad.: Le tre rose di Eva 23.15 Grand Hotel Chiambretti _ITALIA1_ 6.40 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.15 Serija: Chuck 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.15 Serija: Merlin 16.15 Serija: The Vampire Diaries 17.10 Serija: Dr. House - Medical Division 18.00 Nan.: Love Bugs 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.15 Film: Armageddon - Giudizio finale (zf, '98, i. B. Willis, B. Affleck) 23.55 Wonderland 2015 _RAI5_ 13.45 La Terra vista dal cielo 14.45 Il popolo dei cieli 15.45 Gledališče: Lieta sera-ta insieme a Eduardo e ai suoi compagni d'arte 19.00 Novice 19.05 This is Opera 20.00 Prima della prima 20.30 Rai Player 20.40 Memo - L'agenda culturale 21.15 TuttoDante 21.10 Film: S.W.A.T. - Firefight (akc.) 23.05 Film: Gangster Squad (akc., '13, i. R. Gosling, E. Stone) _IRIS_ 14.50 Live from Cannes 15.15 Film: The One & Only - E' tutta colpa dell'amore (rom.) 16.55 Note di cinema 22.35 Dok. film: Boatman - Viaggio sul Gange 23.35 David Letterman Show RAI MOVIE 13.5017.50 Rai Player 14.00 Film: Iron Will - Volonta di vincere (pust.) 15.50 Film: Hud il selvaggio (dram., '63, i. P. Newman) 17.45 Novice 18.00 Film: La morte caval-ca a Rio Bravo (vestern, '61) 19.40 Film: Uno contro l'altro, praticamente amici (kom., It., '81, i. R. Pozzetto) 21.15 Film: Unico testi-mone (triler, '01, i. J. Travolta) 22.45 Film: Milk (biogr., '08, i. S. Penn) RAI PREMIUM 13.05 Nad.: Un posto al sole 14.05 Nad.: Terapia d'urgenza 15.05 21.30 Nad.: Terra No-stra 15.45 Serija: Sulle tracce del crimine 17.00 Film: Occhio alla Perestrojka (kom.) 18.45 Supercinema 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Ruslan (akc., '09, i. S. Seagal) 23.05 Film: C'era una volta in Cina e in America (pust.) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 15.10 Serija: McBride 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Pae-se delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _lazd_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Benedetta 11.0019.00, 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Providence 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Josephine, ange gardien TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 21.00 Ring 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Gior-gia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui stu- dio a voi stadio 18.00 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour _LAEFFE_ 11.4518.35 Bourdain: Cucine segrete 12.40 Bourdain: Senza prenotazione 13.35 20.00 Il cuoco vagabondo 15.40 Chef Sara sulle Alpi 17.35 Jamie: Menu in 15 minuti 19.35 Novice 21.00 Film: Great Balls of Fire! - Vampate di fuoco (biogr.) 22.55 Nad.: Annika - Crime Reporter _CIELO_ 12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 MasterChef USA 16.1518.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 20.15 Dok.: House of Gag 21.10 23.15 Quattro matrimoni in Italia 22.15 Matrimonio a prima vista USA _DMAX_ 12.30 Storage Wars 13.20 19.30 Rimozione forzata 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 Airport Security 18.35 Affari a quattro ruote 21.10 Ultima fermata: Alaska 22.00 Oro degli abissi 22.55 Nella terra dei serpenti a sonagli 23.45 Cacciatori di fantasmi SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.2018.25 Kviz: Vem! 11.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 11.55 Panoptikum 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Otroški program: OP! 16.20 Osmi dan 17.30 Nad.: Presneto štirinajsto 17.55 0.20 Dnevnik 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.10 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.25 Infodrom 8.35 Moja soba 8.55 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 10.15 Dobro jutro 12.4019.00, 0.50 Točka 13.25 Ugrizni-mo znanost 13.55 Slovenci v Italiji 14.30 Pesem Evrovizije 2015, 2. predizbor, pon. 16.30 Žogarija 17.00 Dok. serija: Razkrivanje preteklosti 17.35 Mostovi - Hidak 18.10 Dok. odd.: Tablete, praški, mazila - razvoj kulture medicine 19.55 Košarka: državno prvenstvo (m), Rogaška - Tajfun, finale, 1. tekma, prenos 21.45 Dok. odd.: Rusija - moja usoda 22.35 Kinoteka: Orson Welles 22.50 Film: Državljan Kane (dram., '41, r. in i. O. Welles) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Vaš super agent Flit (dram.) 17.00 Dogodki 17.15 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.25 Bu-kvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Folkest 2014 22.15 Košarka: državno prvenstvo (m), Rogaška - Tajfun, finale, 1. tekma 23.45 Feelthe90 _POP TV_ 7.00 Risanke 8.05 10.00, 11.10, 12.20 Tv prodaja 8.20 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.15 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.25 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 12.35 Serija: Lepo je biti sosed 13.35 MasterChef Slovenija 17.00 18.55, 22.05 Novice 20.00 Film: Barve predmestja (krim., '08) 22.40 Eurojackpot 22.45 Film: 007 - Diamanti so večni (akc., '71) _KANAL A_ 7.0018.00 Svet 7.50 Risanke in otroške odd. 8.0011.30 Serija: Odvetnik z ulice 9.50 Pazi, kamera! 10.25 12.30, 12.45 Tv prodaja 10.40 Serija: Kamp razvajencev 13.00 16.15, 22.00 V živo iz hiše Big Brother 13.30 17.05 Serija: Komisar Rex 14.30 Film: Jack in Jill (kom., '11, i. A. Sandler) 16.35 Serija: Novo dekle 18.55 Top Gear 20.00 Big Brother 22.30 Film: Izlet (kom., '00) Petek, 22. maja Rai movie, ob 22.45 VREDNO OGLEDA Milk ZDA 2008 Režija: Gus Van Sant Igrajo: Sean Penn, Emile Hirsch, Josh Brolin, Diego Luna, James Franco in Alison Pill V svojevrstnem portretu časa, ki dovršeno pripoveduje sedemdeseta leta med New Yorkom in San Fran-ciscom, nam Gus Van Sant opisuje življenje Milka. Harvey Milk je borec za pravice homoseksualcev, čigar trud je močno vplival na delo organizacij, ki se borijo za pravice ne le gayev, temveč tudi ostalih marginaliziranih skupin, kot so takrat bili temnopolti, Azijci in upokojenci. Ko Harvey ugotovi, da se bo lažje boril za svoje pravice skozi politični akti-vizem, kandidira za mestno oblast ter leta 1977 postane prvi deklarirani ko-moseksualec v ZDA, ki je izvoljen v politični sistem. PLANETTV 10.55 18.10 Nan.: Allo allo 11.40 Tv prodaja 12.10 Nan.: Preiskovalci na delu 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: Talenti v belem 16.10 21.00 Bar 17.10 Nan.: Preiskovalci na delu 19.00 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 22.00 Nan.: Ray Donovan 22.55 Bar doma 23.35 Film: Nasvidenje v naslednji vojni (voj.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.15 Nataša Kramberger: Kuba - moja osebna reportaža; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.15 Istrski kalej-doskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. XPrimmH ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 22. maja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI london - Nespodbudna vremenska predvidevanja El Niño bo nekaterim prinesel poplave, drugim pa sušo LONDON - El Nino je vremenski pojav, ki segreva površino Tihega oceana in s tem vpliva na vreme po vsem svetu. Po napovedih vremenoslovcev se letos obeta prvi El Nino v šestih letih, ki naj bi nekaterim predelom sveta prinesel poplave, drugim pa sušo. Čeprav še ni znana njegova moč, strokovnjaki že svarijo, da bi lahko močan El Nino vplival na cene hrane. Zaradi močnega El Nina bi se tako lahko zvišale cene riža, kave, sladkorja in kakava, opozarjajo znanstveniki, poroča britanska medijska mreža BBC. Po nekaterih napovedih, naj bi bilo 70 odstotkov možnosti, da se razvije zmeren El Nino. »Zgodovinsko gledano je imela večina Ninjev globalni vpliv na cene hrane,« je dejal Nick Klingaman z britanske univerze Reading. Dodal je, da se cene zaradi El Nina povprečno povečajo za od pet do deset odstotkov. Po napovedih naj bi se učinek El Nina že razvijal na območju Pacifika, zaenkrat pa je še prezgodaj reči, kakšna bo njegova moč. Kot napovedujejo vremenoslovci, bi lahko v začetku junija na območju Indije in Zahodne Afrike padlo manj dežja. Kakšne bodo posledice za Evropo in Veliko Britanijo, je še težje napovedati, bi pa lahko na Otoku prišlo do mrzlih in suhih zim. Kot je včeraj poročal britanski časnik Financial Times, strokovnjaki pravijo, da je letos pri El Ninu neobičajno to, kako zgodaj se je začel razvijati. Temperatura gladine morja so ponekod že za 1,5 stopinje Celzija višje od pričakovane, kar se tako zgodaj ni zgodilo pri nobenem El Ninu po letu 1987. El Nino je pred petimi leti povzročil slabo monsunsko obdobje v jugovzhodni Aziji, sušo na jugu Avstralije, Filipinih in Ekvadorju, snežne meteže v ZDA, vročinski val v Braziliji in ekstremne poplave v Mehiki. (STA) ženeva - Nov uspeh znanstvenikov V Cernu trki pri rekordnih energijah ŽENEVA - Potem ko so raziskovalci Evropskega centra za jedrske raziskave (Cern) aprila po obsežnih posodobitvenih delih znova zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), so v sredo zvečer zabeležili uspeh, pomemben za nadaljnje raziskave. Izvedli so namreč trke pri do zdaj najvišjih energijah. Kot so včeraj sporočili z Instituta Jožef Stefan, so sinoči prvič trkali protone z rekordno energijo trkov 13 teraelektronvoltov. Te trke bodo raziskovalci uporabili za zagon in vzpostavitev sistemov za varovanje samega pospeševalnika in detektorjev. Kot so pojasnili, so trki ključni predvsem za nastavitve kolimatorjev, ki absorbirajo protone, ki zaidejo iz smeri in bi lahko poškodovali aparature. Cern ima svoj sedež v Ženevi. Veliki trkalnik leži v 27 kilometrov dolgem tunelu pod zemljo med francoskim departmajem Juro in Ženevskim jezerom. Znanstveniki v Cernu želijo po odkritju Higgsovega bozona, ki velja za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja, s pomočjo nadgrajenega trkalnika razvozlati še nerazjasnjena vprašanja v zvezi z nastankom vesolja. Primo tyroma cmedia íTanlinel RFPVHPUCAMSlPUrNIA LÍJNSGI Aro GE- UtRAI h A TRIE^Tf SFPUFtllKAiLQIUEMJA CE ní am ni nriNj'i.iL at vTftinj new york - Kralj poznovečerne televizije David Letterman po 6026 oddajah končal kariero NEW YORK - Ameriški kralj poznovečerne televizije David Letterman je po 33 letih končal svojo kariero televizijskega voditelja. Njegova zadnja oddaja je bila čustveno obarvana, polna šal in poslovilnih besed ameriškega predsednika, hollywo-odskih zvezdnikov in voditeljevih oboževalcev. S poslednjo oddajo Late Show with David Letterman se končuje svojevrstna ameriška kulturna inštitucija, ki ji je sledilo na milijone gledalcev in je navdihovala generacijo komedijantov, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Sredina oddaja se je začela s posnetki bivših ameriških predsednikov Georga Busha in Billa Clintona ter sedanjega predsednika Baracka Obame, ki drug za drugim ponavljajo »naša dolga nacionalna nočna mora se je končala«. 68-letni Letterman je od občinstva, povabljene so bile slavne in pomembne osebnosti, med oddajo prejemal burne aplavze in stoječe ovacije. Hollywoodski zvezdniki Alec Baldwin, Steve Martin, Bill Murray in Jim Carrey ter komedijanta Jerry Seinfeld in Tina Fey so bili na čelu desetih zveznikov, ki so izvedli Deset stvari, ki sem jih vedno želel povedati Davu. »Hvala in lahko noč,« je ob koncu dejal Letterman. To je bil njegova 6028. televizijska oddaja. Svojim oboževalcem je sporočil, »hvala za vse, dali ste mi vse«. Let-terman je svoj prvi komični šov na televiziji NBC dobil leta 1982, preden je leta 1993 presedlal na CBS, kjer je postal gostitelj svojega »poznega šova«, potem ko je doživel največje razočaranje v svoji karieri, ko je Jay Leno dobil vodenje oddaje Tonight show. Njegov Late Show so predvajali vsak večer ob delovnikih ob 23.35 in je bil edinstvena mešanica komedije, monologov o novicah, intervjujev z znanimi osebnostmi in odbitimi komičnimi vložki. Sarkastičen, včasih jezen in kritičen, je bil Letterman znan po nepredvidljivosti in brezkompromisnosti. Nominiran je bil za 67 emmyjev, najbolj prestižno ameriško televizijsko nagrado, in to vsako leto med letoma 1984 in 2009. Osvojil jih je 12 in velja za najbolj priljubljeno televizijsko osebnost v ZDA.