1923 ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMA JOJ AJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ 31AJ ZMAJ ZMAJ' ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ glci> zmaja ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 31AJ ZMAJ Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 6 JUNIJ 1987, leto XXII Svečana seja delavskega sveta DO ZMAJ V sredo 3• junija letos je bila v ZMAJU svečana seja delavskega sveta delovne organizacije s podelitvijo nagrad in priznanj letošnjim jubilantom dela. Slovesnost je otvoril predsednik delavskega sveta Boris Kuželj, celoten program pa je povezoval Marijan Mayer, ki je med drugim v uvodu povedal: "Že vrsto let je pri nas običaj, da sodelavcem ob dopolnitvi nekega časovno zaokroženega delovanja izrečemo priznanje. TakA šne okrogle obletnice poimenujemo z JUBILEJEM, ki je toliko pomembnejši, kolikor večje je zaokroženo število delovnih let. Takšni jubileji so prvenstveno osebni jubileji. Vsak zase jim daje svojo težo in vrednost, vsak zase jih podoživlja na svojstven način. Njegova lastnina so. Pa vendar... kolikor bolj jih vsakdo ceni in vrednoti, to- liko bolj jih čuti in zaznava okolje - tudi naše delovno okolje . In prav zato se odzivamo nanje, namenjamo pozornost, poklanjamo priznanje in izrekamo čestitke." Udeležence svečane seje je pozdravil tudi direktor delovne organizacije Vlado Podlogar in menil, da je kljub težavnim gospodarskim. razmeram v naši tovarni vendarle treba najti trenutek sproščehosti, še zlasti za sodelavce z vilokim delovnim jubilejem . z' '' y Denarne nagrade in pismena priz-nanja je najprej prejelo 17 sodelavcev z 10 letno delovno dobo. Z 20 leti dela je bila tokrat skupina le štirih sodelavcev, dočim jih je bilo 14 s 30 leti dela. Vsem smo čestitali in po končanem 'uradnem delu tudi zdravice ni manjkalo. Zgoraj levo: Jubilante v vsaki skupini za 10, 20 in 30 letno skupno delovno dobo smo razvrstili po abecednem zaporedju in prvi je bil na vrsti Andrej Čeme, ki mu je čestital direktor DO Vlado Podlogar zatem, ko mu je predsednik DS DO Boris Kuželj izročil denarno nagrado. Zgoraj: Poleg solidne scenske dekoracije vpliva na svečano razpoloženje ustrezno pripravljen in izveden protokolarni del podelitve priznanj in nagrad. Posebna priznanja je prejelo 12 sodelavk in sodelavcev s tridesetletno delovno dobo izključno v naši delovni organizaciji. Med njimi je tudi Gerbec Jana v trenutku predstavljanja njenega tridesetletnega dela v ZMAJU. mirnmammmmmmanmsm z naslovne strani Poletje je tu in pred nami so počitnice. Le še nekaj dni nas loči do začetka kolektivnega dopusta v TOZD Baterije, za druge nastopijo letni dopusti nekoliko kasneje. Sploh sta meseca julij in avgust takšna, da nismo niti en dan normalno vsi v tovarni. Bila so leta, ko smo si želeli oditi na dopust zaradi utrujenosti, izčrpanosti, zaradi nabiranja novih moči. Letos se takšni želji pridružujejo še druge, da bi med dopusti splahnele zaloge, da bi naraslo povpraševanje in naročila in da bi se v jesenskih mesecih zavrtela kolesa strojev v proizvodnji s polno zmogljivostjo. Na naslovni strani: doziranje baterij na stroju za pakiranje v blister embalažo. Na osnovi 170. člena pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki določa pravico do nagrade ob delovnem jubileju in sicer v odstotkih od povprečnega mesečnega čistega dohodka na delavca v SE Sloveniji v devetih mesecih preteklega leta, so letošn.ii jubilanti prejeli: za 10 let delovne dobe 60 # 61.703.- za 20 let delovne dobe 90 % 92.555.- za 30 let delovne dobe 120 % 123.407.- Za 30 let dela v ZMAJU je 12 naših sodelavcev prejelo pismeno priznanje in spominsko skulpturo. Spominska pa je tudi slika, nastala takoj po zaključku uradnega dela svečane seje v sredo 3.junija 1987. Z leve proti desni so: Ulčar Franc, Lavrič Nežka, Kovačič Ivan, Dukarič Marija, Setnikar Ivanka, Mrzelj Anton, Gerdina Anton, Gerbec Jana in Strah Agata. Odsotni so bili Francelj Rudi, Grojzdek Peter in Šribar Slavica. Sodelavci s 30 leti dela v Zmaju Posebna pozornost na svečani seji je bila namenjena 12 sodelavkam in sodelavcem, ki v letošnjem letu 1987 dopolnjujejo 30 ZMAJEVIH let. V tovarni baterij so se zaposlili v letu 1957, v obdobju, ko je takratno podjetje prvič v svojem obstoju od leta 1923 dalje doživelo silen razmah in razvoj, kakršnega do takrat še ni bilo. To je bilo obdobje za zaposlitev številnih novih in mladih delavcev v Zmaju in od tistega časa je danes med nami še 12 sodelavcev, ki so ob tej priložnosti prejeli pismeno priznanje in spominsko skulpturo. Jubilanti dela V letošnjem letu dopolnjujejo skupno delovno dobo Deset let Čeme Andrej Ferdin Niko Finec Marija Gnidovec Marija Hrvat Iris Jakomin Aleksander Juretič-Kaič Mojca Kamenčič Hanka Kostrevc Danica Marinko Alojzija Mitrovič Božena Pekolj Marija Perme Vinko Recek Majda Šalja Sabrija Šemrov Janez Šmigič Zoran Dvajset let Češnovar Pavle Gorišek Fani Hren Jože Mohorko Venčeslav Trideset let Drobnič Jože Gerbec Jana Jerin Andreja Lavrič Nežka Mrzelj Anton Nerat Anton Novak Ivan Omahen Alojz Setnikar Ivanka Škrabec Marija Šribar Slavica Štempelj Štefika Ulčar Frančiška Vojskič Dobrosav Ulčar Franc Ulčar Franc iz TOZD Specialne baterije se je zaposlil v Zmaju v takratnem ljubljanskem obratu 16. septembra 1955; torej leto greje, preden je bil ustanovljen šentviški obrat. Po odsluženju vojaškega roka se je spet zaposlil v stari delovni sredini, se lotil dela v takratnem elektrodnem oddelku^ kasneje v mešalnici in kjer je se danes z nazivom mešalec kemičnih sestavin v šentviškem Zmaju. Kovačič Ivan Kovačič Ivan v TOZD Specialne baterije danes opravlja dolžnosti transportnega delavca. Sprva pred 30 leti pa je bil galvani-zer v takratni šentviški galvani vse do leta 1964, ko smo površinsko obdelavo ukinjali in je Kovačič pričel ogravljati dela pomožnega Skladiščnika, sicer pa razna transportna opravila. Desetega oktobra bo praznoval 30 letnico dela v šentviškem obratu. sPitiMimutuAm Knjižnim emum Grojzdek Peter se je v Zmaju zaposlil 27. aprila leta 1957 kot ključavničar - varilec. Že takrat se je rad sukal okrog avtomobilov, zato ni čudno, da je bil med prvimi, ki so občudovali Zmajev avto, ko je neki dan leta 1959 prvič zapeljal na tovarniško dvorišče. To je bil Opel Blitz, sploh prvi Zmajev avto in še danes tesno povezan s spomini takratnega šoferja-amaterja Petra Grojzdka. S 1.januarjem leta 1965 je bil razporejen na delovno mesto na-bavljač-šofer v komerciali in v tem letu kot vodja avtoparka že bil zadolžen za tri Zmajeve avtomobile . Poleg Opel Blitza smo imeli še dva DKW-jevca. (V tem letu 1963 je Zmaj odprodal še zadnji tricikel, ki smo ga pred tem uporabljali za prevoz baterij v mesto kot dostavo). Prav v tem času pa so bili že v veljavi novi predpisi, ki so zahtevali poklicne šoferje v podjetjih. Ustrezno šolo in izpit je leta 1963 opravil tudi Peter Grojzdek, ki je - in to upravičeno poudarjamo, bil v Zmaju prvi poklicni šofer in to celo prvega Zmajevega avtomobila nasploh. Lavrič Nežka Lavrič Nežka se je zaposlila v Zmaju 1. oktobra leta 1957 v takratni štancariji in pločevinar-ni. Prva njena odločba se je glasila za delo "obdelovanje pločevine", v bistvu pa je krivila cinkovo pločevino v obliko čaše, obenem pa delala tudi na malih in^velikih Škarjah. Z ukinitvijo štancarije leta 1968 je postala delavka - suplerka. Lavrič Nežka je od leta 1982 do danes v operativno tehnični kontroli v TOZD Baterije. Strah Agata se je zaposlila v Zmaju 17.aprila 1957 leta. Njenih prvih enajst let je povezanih z bloki in z oblačenjem blokov, takoimenovanih ploščatih celic za več napetostne baterije, predvsem pa za baterije 9 voltne 6PF 20. Znano je obdobje napornega dela po letu 1960, ko je skupina delavk vključno s Strahovo večkrat tudi po dva dni in eno noč neprekinjeno prebila na delovnem mestu in le^vsakih osem ur smo preverjali število izdelanih blokov in jih običajno pohvalili za dosežene uspehe. Težko in naporno delo, za katerim je bilo videti tudi solze, ko smo ga preselili v šentviški obrat. Strah Agata ali kot jo kličemo Dragica, je bila kasneje posluže-valka oziroma polnilka paste na stroju paperlined E 6. Danes opravlja baterijska proizvodna dela v TOZD Baterije. Šribar Slavica Letos 16. avgusta bo Šribarjevi poteklo 30 let, odkar je začela delati v Zmagu kot administrator v skladisčuj kasneje administrator tehnične pisarne, pa operativni evidentičar, lanser delovnih nalogov v proizvodnem sektorju in leta 1963 knjigovodja osebnih dohodkov. Po 8 letih je bila premeščena v nabavno službo za evidentičarja -administratorja. Danes je Šribar Slavica skladiščnik. Je pa tudi edina med nami, ki je eno leto dalj na tej lokaciji kot mi ostali. Takrat se je zaradi izgradnje skladiščnih prostorov in danih v uporabo leta 1977 med prvimi preselila na Stegenski kompleks, kamor hodi na delo že deset let. Mrzelj Anton se je zaposlil v šentviškem obratu 9. septembra leta 1957 v elektrodnem oddelku in sicer na delovnem mestu "mešanje in nabijanje". Kasneje se je ubadal z delom v mešalni-ci, izdeloval bloke iz mase do leta 1968, ko je bil razporejen na delovno mesto GOSPODAR. Še danes izvaja splošno vzdrževalna opravila. Setnikar Ivanka Čez tri mesece, 7»avgusta letos bo Setnikar Ivanka dopolnila 30 Zmajevih let. Tudi ona je sprva delala na spajanju cInkovih čaš, leta 1962 pa prevzela dolžnosti preddelavke, postala kasneje pomočnik oddelko-vodje in leta 1965 oddelkovodja. Že leto kasneje je v okviru reorganizacije v proizvodnji prevzela delo tekočega obratnega kontrolorja. Z letom 1975 je postala dispečer in je še danes v TOZD Baterije dispečer -poenter. Francelj Rudi če bi hoteli nazorno predstaviti 30 letno delovno obdobje, 30 letno delovno pot sodelavca Francelj Rudija, bi potrebovali že kar posebno uro zgodovine. Pa vendar naj na kratko omenimo, da je prišel v Zmaja 1.decembra leta 1957 in je bil sprva eno leto pomočnik obratovod-je, nato eno leto šef priprave dela, dve leti pomočnik tehničnega vodje, potem vodja ekonomske enote baterijskega obrata, leta 1963 je postal vodja tehničnega sektorja, leta 1966 referent za vzdrževanje delovnih sredstev, dve leti kasneje pa vodja izmene v proizvodnji. Od leta 1971 dalje do današnjih dni pa je vodja nabavne službe. EEBEEEBEEBEEEEBEEEEEEEEEEEEBEBEBEBEEB Podelitev srebrnega znaka ZSS OO ZS Dukarič Marija Dukarič Marija je prišla v našo delovno organizacijo 11.aprila 1957- Vseh 30 let opravlja baterijska opravila v proizvodnji, začelajga je s spajanjem žičk za ploščate baterije, nato je spajala čaše v obdobju 60 let, ko smo iz cinkove pločevine rezali ploščice, jih okroglili in spajali v obliko čaš za galvanske člene. Kasneje, to je bilo leta 1976 je bila z odločbo premeščena na prekladanje baterij 3R 12, tri leta za tem je bila dodeljena k etiketirki H 6. Danes opravlja različna baterijska opravila. Gerbec Jana Zanjo bi lahko rekli, da nadaljuje družinsko tradicijo. Pred dnevi, točneje 23. maja je praznovala 30 let dela v Zmaju, v katerem je tudi njena mama preživela celo delovno dobo in je danes naša upokojenka. Gerbec Jana je začela v etike-tirnici z etiketiranjem baterij in merjenjem baterij, od leta 1961 dalje pa je med drugim tudi strojno šivala kartone, kot smo tedaj rekli strojnemu spenjanju envelop za pakiranje baterij . leta 1975 je prestopila v kontrolno službo, skoraj 5 let je bila medfazni kontrolor do prevzema opravil pomočnika in končno tudi vodje izmene. Danes je pou-čevalka praktičnega dela v TOZD Baterije. Gerdina Anton Gerdina Anton je naš najstarejši strojni ključavničar po številu delovnih let v Zmaju in ki je še danes v nekoliko spremenjeni obliki dela tesno povezan z našo proizvodno strojno opremo. Sl. gulijem bi dopolnil že 32 let, ce ne bi bilo vmes služenja vojaškega roka. Gerdina je skupaj s sodelavcem Viktorjem Štirnom veljal za izredno sposobnega vzdrževalca strojne opreme še zlasti od leta 1964 dalje, ko je Zmaj z uvoženimi stroji opremil proizvodnjo baterij. S preteklostjo Gerdine so tesno povezane nekdaj znane in popularne odku-halne naprave in vezalni stroji, ki smo jim rekli "Švicarke", s katerimi smo izredno dvignili produktivnost in ustvarili temelje in pogoje za kasnejši nakup strojev paperlined, katere imamo še danes. Gerdina je danes tehnični kontrolor kakovosti v sektorju delovnih sredstev in vzdrževanja. Konferenca osnovne organizacije Zveze sindikatov Iskra -Industrija baterij Zmaj povezuje delo osnovnih organizacij TOZD in delovne skupnosti v delovni organizaciji Iskra -Baterije Zmaj, v katere je včlanjeno 483 članov in je obenem sestavni del koordinacijskega odbora v SOZD Iskra. Konferenca si je kot osnovno nalogo zadala uskladiti delo osnovnih organizacij pri uresničevanju sklepov, stališč in akcij, ki so v interesu vseh delavcev v delovni organizaciji in v SOZD Iskra ter širši družbeni skupnosti. Konferenca sindikata se je v zadnjem obdobju, ko se je delovna organizacija srečevala s precejšnjimi težavami pri poslovanju, aktivno vključila v napore in akcije za izboljšanje dela in poslovanja. Zlasti so tvorno prispevali k reševanju problematike na področju kvalitete izdelkov, tehnološke opremljenosti, sodelovali so pri oblikovanju ustreznejšega modela delitve po delu in realizaciji sanacijskega programa ter izboljšanju organizacije dela. S stalnim spremljanjem poslovnih rezultatov in sprotnim informiranjem delavcev so dosegli pomemben napredek pri osveščanju delavcev o njihovi vlogi pri razreševanju težav v poslovanju delovne organizacije. Ob vseh težavah pa niso zanemarili aktivnosti na športnem in rekreacijskem področju, velik poudarek pa so namenili tudi izobraževanju delavcev, saj se zavedajo, da je to eden od pogojev za dvig kvalitete dela in poslovanja. Takšna je bila utemeljitev, prečrtana ob podelitvi srebrnega znaka, ki je bila v prostorih Pivovarne UNION v petek 22.maja letos. Popestritev svečanosti je bila z ogledom muzeja, video predstavitvijo proizvodnje piva, za kulturno obogatitev pa je poskrbel oktet Donita. Za konferenco sindikata je srebrni znak prevzela predsednica Desanka Žnidaršič. Po prečrtani obrazložitvi v petek 22. maja letos je priznanje izročil predsednik občinskega sveta ZSS Andrej Cimerman. SSSSeISeIeIeIeISeIeIeIeISeIeIeISeIeIeISSS Z znanjem do kakovostnih baterij V Iskrini delovni organizaciji Zmaj Baterije so v sodelovanju z raziskovalnimi inštitucijami Boris Kidrič, Jožef Stefan, Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo in z beograjsko tehnološko metalurško fakulteto izdelali nekaj posebnih baterij, ki so na svetovnem trgu zelo iskane. Za nadaljnji obstoj tovarne je bila to nuja saj se je ta delovna organizacija še pred slabima dvema letoma znašla v težkem položaju. Z osebnimi dohodki so bili na repu Iskrinih delovnih organizacij, strokovnjaki so jim ušli, skladi so se praznili, izguba se je le še večala in ukrepi so bili nujni. Novo vodstvo je ponudilo tak sanacijski program, ki je delavce opogumil, saj sloni predvsem na lastnem znanju. Najprej so z izvirnimi rešitvami izdelali litijevo baterijo, ki je v svetovni baterijski proizvodnji danes najbolj zanimiv in tehnološko zelo zahteven izdelek. Težave, ki jih povzročajo baterije, ki hitro iztečejo se bojijo uporabniki in izdelovalci. Razvoj v svetu in pri nas se je zato usmeril v iskanje takšnih kemijskih izvorov električne energije, ki bi obratovali dlje in bili zanesljivejši od obstoječih. Seveda pa tovrstni izdelek zahteva visoko stopnjo tehnologije, ki je zunaj zelo draga. Resda so se oprli na lastno znanje, a naložba jih kljub temu ze zdaj stane 4 milijarde dinarjev. Do konca leta, ko naj bi linijo tudi odprli, pa bo še enkrat dražja. Na vprašanje, kako bodo vse to zmogli, so kratko in jasno odgovorili, "moramo, saj delamo za trg, ki je v svetu zelo zahteven in nikomur ne prizanaša" . Zato snujejo naprej. Ob zelo dobri, z znanjem podkovani ekipi strokovnjakov, so se ob litijevi bateriji zagnali v izdelavo še dveh izdelkov, ki se že zelo dobro prodajata v Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji, kjer bodo letos zanju iztržili 5oo tisoč mark, to sta bateriji za cestno signalizacijo in za električne pastirje. Ob tem pa niso pozabili na svojo standardno baterijo kateri so izboljšali kakovost, letos bodo z njo zaslužili milijon konvertibilnih dolarjev. A kljub vsem naporom in uspehom, ki jih žanjejo v razvitem zahodnem svetu so njihovi skladi bolj prazni. Hudujejo se zlasti nad cenami. Namreč po besedah glavnega direktorja Vlada Podlogarja Sterne baterija na domačem trgu toliko kot kepica sladoleda. A le-teh poješ na dan vsaj tri, - toliko kolikor baterij kupiš v celem letu. Komentar ob tem gotovo ni potreben. (Sestavek je bil objavljen v "Javni Tribuni", glasila SZDL občine Ljubijana-Siška z dne lo. junija 1987) KMETOVALCI, LOVCI, za vašega električnega pastirja novi vir energije! BATERIJA ZA ELEKTRIČNE PASTIRJE Komercialno tehnični podatki baterije 6 AS 4 (86-2 IEC -6 AS 4) izračno depolarizacijo: - prenese vse vremenske razmere med pašno sezono; - porabniku (električnemu pastirju) daje konstantno energijo; - je ustrezno zaščitena (poškodbe porabnika - električnega pastirja so izključene); - uporaba in lega baterije sta razvidni iz etikete; - garancijski rok 12 mesecev velja od datuma proizvodnje. Fizikalne karakteristike baterije Material ohišja modificiran polistiren Barva priključnih žic + rdeča Dolžina 166 mm Širina 112 mm Višina 113 mm Teža 2300 g Električne karakteristike Napetost odprtih sponk Kapaciteta pri kontinuiranem 8,4 V 8,4 V praznjenju+20 ‘C 45 Ah 55 Ah Povprečen tok praznjenja 1 0,050 A 0,020 A 120 ohm 300 ohm Končna napetost 4,5 V 5,4 V Kapaciteta - trajanje baterije obremenitev 300 ohm Glede na vrsto električnega pastirja 1920 ur do končne napetosti 5,4 V 4000 do 6000 ur do končne napetosti 5,4 V Tekst, podatki in risbe je vzeto iz zadnjega, najnovejšega in izključno za te vrste tiskanega prospekta. Nova univerzalna 9 V baterija vam omogoča enoletno neprekinjeno uporabo električnih pastirjev in aparatov, za katere je predvideno nizkoto-kovno delovno območje. Na tej in oni strani prodajnega pulta Odločili smo se, da gremo v agresivno nastopanje na trgu, za pridobitev večjega tržnega deleža, je povedal direktor prodaje Bojan Cerar ob našem mnenju, da se sliši o številnih Zmajevih propagandnih akcijah v jugoslovanskem tržnem prostoru. Prva takšnih je bila 22. maja v Zmaju s predstavniki delovne organizacije Elektrotehna iz Ljubljane. Direktor in poslovodje 18 poslovalnic, v katerih prodajajo tudi naše izdelke so s komercialisti Zmaja razpravljali o možnostih in težnjah, kako zagotoviti na prodajnih pultih 90 ali vsaj 80 odstotkov naših baterij. V tem času, ko je konkurenca močno prisotna, si moramo z dodatnimi akcijami pridobiti (in povrniti) svoj tržni delež, vendar je treba rešiti nekaj problemov kot so odnosi pri rednem plačevanju, različne cene in še kaj. Slišati je bilo tudi težave pri njihovi tržni mreži, predvsem v pravočasnem in sprotnem dostavljanju blaga na prodajne pulte. Vendar - tako so se dogovorili, bodo takšne in podobne pomanjkljivosti odpravili. Sem sodi tudi obveza, da se redno tedensko obiskuje vse poslovalnice Elektrotehne. in tedenska "obdelava" vseh prodajnih pultov v trgovinah. Le tako bi zajamčili stalno prisotnost in ponudbo naših izdelkov kupcem oziroma povedano drugače, da niti en dan ne bi smelo manjkati naših baterij v trgovinah. Srečanje komercialistov Slavonije in Baranje s komercialisti Z MAJA je bilo 8.maja v Osijeku. Ob tej priliki smo prodajalcem napovedali hermetično zaprte baterije, novi design in blis-ter pakiranje. Dolžni pa smo bili poslušati tudi pripombe prodajalcev, ki smo jih uvrstili v področja: nezadovoljstvo zaradi višje cene Zmajevih baterij od konkurence, neredna obdelava tržišča, vprašanje kakovosti itd. Predstavniki Zmaja so na pripombe in vprašanja odgovarjali in pojasnjevali naše težnje in možnosti, da bi kupca čimbolj zadovoljili s kakovostjo naših izdelkov, prodajalcem pa omogočili najbolj ustrezne pogoje. Podobna propagandno prodajna akcija je bila tudi v Beogradu 28. in 29. maja letos, pravkar je potekala tudi v Skopju, sredi junija pa obdelujemo tržišče v Črni gori. Primorski kraji so deležni naših obiskov in še zlasti pomembnejši turistični kraji. Želimo za poletno sezono napolniti vse trgovine z našimi baterijami. Na vprašanje, kaj nam lahko prinesejo vse te majske in junijske akcije, je direktor prodaje Bojan Cerar odgovoril: "Smo optimisti in rezultat mora biti pozitiven kaj kmalu. Če ne bi mislili tako, tudi ne bi organizirali propagandno reklamnih manifestacij. Poslovodje 18 poslovalnic Elektrotehne na delovnem obisku v Zmaju 22.maja 1987. Sicer pa je povečana prisotnost konkurence ne samo v Slovenskem prostoru, temveč tudi v Ljubljanskem območju sprožila v naši komerciali vrsto pobud za reklamne akcije, ki so zdaj vodene in koordinirane iz Zmaja v sodelovanju z Iskrino filialo s ciljem, doseči 90 odstotkov tržnege deleža. "Obdelovanje" Ljubljane pomeni tesno sodelovanje s sedmimi velikimi trgovskimi hišami POLIMERNA BATERIJA baterija prihodnosti Običajne polimerne snovi so odlični električni izolatorji. Prav ta lastnost jim je pripomogla k tako cenjeni tehnični in gospodarski pomembnosti na številnih področjih uporabe. Ta izolacijska sposobnost je namreč eden najpomembnejših pogojev, kadar gre za uporabo umetnih snovi. Že dolgo pa strokovnjaki razmišljajo, kako bi umetne snovi naredili električno prevodne, podobno kot so kovine, kar je paradoksalen cilj glede na sedanje pojmovanje umetnih snovi. Zasluži pa vseeno pozornost, kajti če bi umetne mase s svojimi prednostmi, posebno z njihovo majhno težo, postale tudi električno prevodne, bi to pomenilo popolnoma nove perspektive. POSKUSI Z OSAMLJENIMI USPEHI Te nove možnosti so tako mamljive, da že danes bodočim umetnim snovem dodajajo tako imenovane prevodne saje ali kovinski prah, da bi postale prevodne. Toda uspešen je ta način le v posameznih primerih, kajti s tem se poslabšajo opazno pomembne mehanske in obdelovalne sposobosti in lastnosti teh polimerov, pa tudi prednost zaradi majhne teže precej zgubi na pomenu. Seveda ni manjkalo tudi drugačnih poskusov. Na primer proizvesti umetno snov - polimer z intenzi- tetno prevodnostjo, torej z lastnostjo, ki bi jo snov dobila že ob nastanku. Toda razen niz-komolekulamih produktov, netop-nih in netaljivih praškov, ni bilo uspehov. Vzpon je prineslo 1977. leto. Velikanski razmah je doživelo področje prevodnih polimerov leta 1977 s poročilom Heegerja, Mac Diarmida in sodelavcev s poliacetilenskih filmih, izdelanih po postopku Sirikawa, ki so imeli prevodnost 5oo S/cm, potem ko so jih dopirali z jodom ali arzenovim pnetafluoridom, ki privlačita elektrone. Ta prevodnost je že zelo blizu prevodnosti. živega srebra, kar je jasno razvidno iz primerjalne tabele (slika 1). Slika tudi kaže kako široka je varilna, prevodnost poliacetilena glede na izbor in koncentriranost dopanta. Če pri prevodnosti posameznih snovi upoštevamo specifično težo, po- tem je seveda baker za dve deset potenci ugodnejši kot z arzenovim penta kloridom dopi-rani poliacetilen (slika 2). Zgradba in lastnosti poliacetilena. Polimer, ki ga zaradi kemične zgradbe najbolj enostavno naredimo prevodnega je poliacetilen (CH)X. Modificirani postopek Shirakava, ki so ga razvili v laboratoriju za umetne snovi nekega proizvajalca surovin, omogoča proizvodnjo homogenih filmov. Njihova debelina varira, pri poskusih se največ odločajo za debeline 5o in loo mm. Po tem postopku proizvedeni poliacetilen je iz vlaken, ki merijo v premeru nekaj sto A (1A = lo~^ mm)y Vlaknata struktura poliacetilena tudi pojasnjuje njegovo majhno gostoto (o,3 do o,5 g/cm^) kot tudi visoko specifično površino okoli 5o m^/g. Produkti so delno kristalizirani in sicer znaša ta stopnja do 8o %. So netopni in netaljivi. Kot je razvidno iz slike 1 leži prevodnost neobdelanega transpo-liacetilena v območju polprevodnikov. Šele z oksidacijo poliacetilena s snovmi, ki privlačijo elektrone, kot sta jod in arzenov pnetafluorid, postane kompleksen, z visoko prevodnostjo, ki je blizu kovinam. če poliacetilen izpostavimo na zrak, pride do povečanja prevodnosti za več deset potenc. Raumtemperatur Leitfahigkeit o/o0 10° Silber, Kupfor______ Poly- acetylen Polypyrrol (PPy) I Metalle I (CH)„X mit Jod komplexiert Germanlum — Halbleiter 1 — trans (CH)X Glas — DNA — Diamant — Isolatoren 10 301 100 300 Zeit t [d] 10° Zeit t [s] gemessen bei Raumtemperatur Privzeti kisik deluje kot oksidacij ski dopant, kar lahko sklepamo iz povečane teže vzorca kot iz analitičnih preiskav. Na zraku se prevodnost poliacetilena dvigne do nekega maksimuma in potem začne kontinuirano upadati, celo pod izhodiščno, začetno prevodnost. S kemičnim do-piranjem, z jodom, lahko dosežemo spet povečanje prevodnosti, ki za več deset potenc preseže maksimalno vrednost podpiranja s kisikom. Toda tudi ta prevodnost s časom skladiščenja na zraku upada. Tudi druga sredstva za dopiranje dajo popolnoma podobne rezultate. Do danes še ni uspelo dopirani ali nedopirani poliacetilen tako stabilizirati, doseči tolikšno konstantno prevodnost na zraku, da bi bila uporabnostno zanimiva, glede na v tehniki običajne časovne razmake. Zaradi te "pomanjkljivosti1’ poliacetilena, je njegovo preverjanje omejeno na primere, ko je uporaba mogoča v internem okolju. Poliacetilen ima razen električnih tudi zanimive elektrokemične lastnosti. Dokazano je, da v nekem elektrolitu, v katerem sta prisotna LiClO^ kot vodilna sol in propilenkaronat kot topilo, ob dodajanju nekega potenciala lahko dopiramo poliacetilen v električni prevodnik. Pri tem potuje CIO^ - kot nasprotni ion v oksidirani poliacetilen, Li pa se reducira in izloči na nasprotni elektrodi. Ta potek je dolgoročno reveribilen in zato nudi možnost "skladiščenja" elektricitete. Majhna specifična teža in prvi znani elektrokemijski podatki o el. nabitosti, jakosti toka in napetosti pri praznenju poliacetilena nakazujejo tehnično zelo obetavno možnost polimerne baterije z visoko gostoto energije in napetosti. Neki proizvajalec surovin in Var-ta AG, Kelheim izvajata na osno- vi licence pridobljene na Univerzi Pennsylvanija temeljne preiskave, da bi prišli do spoznanj, kako izdelati polimerno baterijo. Zgradba in lastnosti poli/pirrola Drug polimer, ki ima sposobnost prevajati električno energijo s prevodnostjo do loo S/cm, je polipirrol. Izdelujejo ga po kontinuiranem postopku kot fleksibilno samostojno folijo v raz- V sredo 3 • junija 1987 je bil v Zmaju sestanek članov poslovodnega odbora SOZD Iskra s predstavniki naše delovne organizacije, na katerem so razpravljali o aktualnih problemih na osnovi poslovnih rezultatov za leto 1987, o trenutnem likvidnostnem položaju, izvoznih rezultatih, zaposlovanju in naložbah. Skoraj 3 urni sestanek je bil naravnan na področje informiranja, kaj smo dosegli in kaj moramo še doseči v tem in prihodnjih letih. Težišče razprave je bilo o trenutnih težavah, ki so nastale po četrtletnem obračunu, kakšen pos- ličnih debelinah. Sinteza sledi po elektrokemični poti : pri tem so dopant liči skupaj s poli-pirrolom. Polipirrol ima na zraku mnogo večjo stabilnost prevodnosti kot poliacetilen (slika 3). Medtem, ko pri z jodom dopiranem poliacetilenu prevodnost na zraku upade v 3o dneh za faktor looo, kaže polipirrol šele po 2oo dneh upad prevodnosti za 15 %. lovni izid predvidevamo za prvo polletje ter izgledi prodaje in proizvodnje do konca letošnjega leta. Iz naše delovne organizacije so se razgovora udeležili predsedniki delavskih svetov, predsedniki družbeno političnih organizacij ter glavni direktor s sodelavci. Iz poslovodnega odbora SOZD Iskra pa so bili Predsednik Franc Šifkovič in člani Vito Osojnik, Rado Fales-kini, Miloš Pavlica, sekretar DPO, Fabio Škopac, direktor Iskra Banke in Franc Vreček. Predstavniki SOZD Iskra s predsednikom poslovodnega odbora Francem Šifkovičem na delovnem razgovoru v Zmaju 3.6.1987• Predstavili smo uspehe in težave Kam bi uvrstili sebe...? V prejšnji številki našega glasila sem se dotaknil naših sestankov. Kot kaže, se s tem elementom našega vsakdana ukvarjajo tudi v drugih organizacijah, tako da svoje občutke prelijejo na papir. Ker ima vsak človek svoj način razmišljanja in v skladu s tem zapiše tisto kar ga tišči, je razumljivo, da so si članki o isti problematiki med seboj različni. Tako je^ne-podpisani člankar v zadnji številki Radenskega vestnika obdelal udeležence sestankov s stališča njihovega značaja. Sestavku je dal naslov Sestanko-manija... Udeleženci sestankov. Zaradi zanimivosti in drugačnega pristopa del članka po-natiskujemo. Udeležence na sestanku lahko razdelimo v dve skupini glede na sodelovanje: a) tiste, ki sodelujejo, ki imajo za cilj, da bo sestanek uspešen, ki vidijo v posameznih idejah in mnenjih pot k rešitvi problema, ki ga obravnavamo in b) tiste, ki zaradi zavestnih ali podzavestnih vzrokov ne želijo sodelovati, ki motijo potek razprave in ki nimajo za končni cilj rešitev problema. Udeležence, ki ne želijo sodelovati oz. motijo normalni potek razprave je Ivan Bertoncelj (v knjigi Tehnika diskusije) imenoval kot nesolidne, neresne in jih razvrstil v 8 skupin. PREPIRLJIVCI Prepirljivci so udeleženci sestanka, ki se izredno radi prepirajo in dražijo druge prisotne na sestanku, s tem pa dajejo možnost za prepir. Z njihovim načinom dela postane sestanek neploden. Namesto da bi reševali probleme, zaradi katerih je bil sestanek sklican, morajo udeleženci reševati medsebojne odnose. VSEZNALCI So ljudje, ki so prepričani, da znajo rešiti vse probleme. Povsod imajo "svoja" mnenja in stališča. S svojim znanjem, ki je površno in dvomljivo, samo zavlačujejo potek dela in ustvarjajo slabo vzdušje med udeleženci, katerih cilj sestanka je rešitev problema. KLEPETULJE So ljudje, ki veliko govorijo. Njihovi stavki ponavadi nimajo logične povezanosti. Radi se poslušajo. Vedno prično prvi razpravljati in običajno imajo tudi zadnjo besedo. Zaradi njih so sestanki dolgi in nezanimivi. Osebno so prepričani, da so bolj sposobni od drugih. Imenujemo jih tudi profesionalni razpravijalci, saj je njihova razprava že predavanje in vsebuje vse, kar so povedali drugi pred njim. PLAŠLJIVCI Ti ne govorijo radi. Bojijo se soudeležencev sestanka, posebno še, če je skupina večja. Imajo občutek, da bo njihov prispevek v razpravi neploden, pa čeprav to ne drži. Ti ljudje so-lahko zelo sposobni in imajo dobre ideje ter mnenja, vendar ne sodelujejo. PASIVNI Ti ljudje se za sestanek sploh ne zmenijo. Čim prejmejo vabila za sestanek, so že slabe volje. Prepričani so, da je sestanek zgolj zaradi sestanka. Nekateri celo sovražijo sestanke, se jih izogibajo, če pa se udeležijo sestanka so nesrečni in ne sodelujejo. VAŽNI Važni ljudje so prepričani, da je sestanek sklican zaradi njih. Imajo se za več vredne od drugih. Prepričani so, da imajo izredne sposobnosti, ki pa jih ne morejo uveljaviti, zato radi kritizirajo in dajejo' predloge v taki obliki in tam, kjer jih ne bi bilo treba. TRME Te osebe težko priznajo, da so v zmoti. Zdi se jim pod častjo, da bi kaj priznali, ker menijo, da bi bili s tem poraženi. Vztrajajo pri svojih stališčih, čeprav vedo, da nimajo prav. NEISKRENI Lahko bi jih imenovali tudi hinavce. S svojim vedenjem in razpravo previdno potrjujemo vsem in vsakomur, čeprav mislijo drugače. Njihovo delo je destruktivno in nevarno. Običajno organizirajo premišljene akcije s točno določenim osebnim smotrom. To je nekaj primerov nesolidnih udeležencev, s katerimi se včasih srečujemo na sestankih. K tem primerom bi lahko dodali še papagaje, ki ponavljajo, "kritikarske", ki samo kritizirajo, "kimavce", ki se strinjajo z vsemi itd. Res je da običajno niso v tako skrajni obliki kot smo zapisali, res pa je tudi da prav zaradi njihovega obnašanja marsikateri sestanek kljub dobri organizacijski pripravljenosti propade. •.■! ZAVOD ZA KULTURO TN V\'v IZOBRAŽEVANJE GR0SUPLZ5 ^ ) j j SPL0Šil0IZ03fti.ŽEVALtU MUliRlCA MJJUPLtf V mesecu MAJU sta bili sprejeti v delovno razmerje: BOGATAJ Blanka, organizator nagrajevanja v skupnih službah dne 1.5.1987, BOŠKAN Radojka, referent plačilnega prometa v skupnih službah dne 18.5.1987. V mesecu MAJU so prekinili delovno razmerje: TUBJAČAHIN Marija, izdelovalka baterij v TOZD Baterije dne 20.5.1987 (upokojitev), STOJANOVIČ Tatjana, pripravnik v TOZD Baterije za določen čas dne 5.5.1987. KOBETIČ Olga, knjigovodja v skupnih službah dne 5.5.1987, ULČAR Frančiška, izdelovalka baterij v TOZD Specialne baterije dne 51.5.1987 MARINKO Alojzija, samostojni komercialist izvoza v skupnih službah dne 5.5-1987, PULJIČ Blaženka, referent plačilnega prometa v skupnih službah dne 51.5.1987 KUDUZOVTČ Hasan, izdelovalec baterij v TOZD Baterije dne 15.5.1987, LJUTIČ Subha, izdelovalka baterij v TOZD Baterije dne 24.5.1987, BABOVIČ Amela, izdelovalka baterij v TOZD Baterije dne 17.4.1987, Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 87 žensk 147 Skupaj 254 TOZD Specialne bat moških 45 žensk 9o Skupaj 135 Delovna skupnost moških 5o žensk 53 Skupaj lo3 Dne 50. maja 1987 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 472 zaposlenih, od tega 182 molkih in 290 žensk. Odhajajo v pokoj Ob izteku letošnjega polletja odhajajo v pokoj tri sodelavke in en sodelavec in ob takšni priložnosti in svečanem slovesu zabeleži trenutek razpoloženja tudi filmski trak. Vse to se bo dogajalo medtem, ko bo junijsko glasilo že v tiskarni, ali pa bo že izšlo in zato bomo s sli- ko in besedo vse štiri nove upokojitve objavili v septembrskem glasilu. Tokrat pa omenimo le, da odhajajo v pokoj: SATLEB Justina iz TOZD Baterije dne 20.6.1987 DUŠA Štefanija iz TOZD Specialne baterije dne 28.6.1987 JERIN Andreja iz TOZD Specialne baterije dne 29.6.1987 0B0ŽIM Anton iz skupnih služb dne 1.7.1987 Rojstni dan praznujejo... julij avgust september Gabrijela DRAB Munir MAJETIČ Marija HBANIČ Silva POHŠ Boris SENICA Jasminka MABINKOVIČ Cilka JEBLAH Peruhka KASAPOVIČ Anka HAJDAROVIČ Andrej KAJDIŽ Anton ŽAGAR Šefik BOBNIČ Jožica PEBME Irena LOŽAR Veronika GANTAR Anica KOLENC Rozalija VIDIC Rufada BOSNIČ Dragan LEBAN Fanija FILIPOSKA Viktor GROŠELJ Majda RECEK Stanislava KORBAR Georgina SIROTIČ Vida ŠEME Ružiča PERKOVIČ Anton RUS Peter GROJZDEK Agata STRAH Desahka ŽNIDARŠIČ Matjaž BAVDEŽ Anica MAVRIN Suada LIVADIČ Slavka ČERČEK Marjan ŽITNIK Darinka KUSARI Elmira CHNOLIČ Julijana DONEVA Vojka ILIČ Anica TRDIN Nevenka MIRJANIČ Justina MRAMOR Anton NERAT Jožica JERŠIN Janja PAJEK Avgust GRAVLJEVEC Dragica ŠMITRAN Sifeta FERATOVIČ Fadil ALIBEGOVIČ Hatka ČATIČ Franjo ŠTIGLEC Marjan BOŽIČ Zineta ČOEDIČ Dane KRAPEŽ Aleš SMRDEL Anton KONČAR Alojz OMAHEN Iris HRVAT Bojan PRIMOŽIČ Štefica BRKIČ Dobrosav VOJSKIČ Franc ULČAR Anica BIVIC Jovanka MOIČEVIČ Rozalija KLEMENČIČ Marija ŠTEFANČIČ Robert MEŽNARŠIČ Aleksander JAKOMIN Jana JERIČ Anica KASTELIC Fikreta SINANOVIČ Radojka BOŠKAN Anica PUC Terezija VINKLER Vesna STRAŽIŠAR Zoran ŠMIGIČ Obrenka STOJKOVIČ Hajko UBIPARIP Franci GREGOREC Jožica KALIŠEK Marija SITAR Anica FORTUNA Cvetka ERZIN Zlatka VILIČ Alojzija KLEMENČIČ Vera SIRNIK Minka KOVAČ Bernarda MOSTAR Stanka DIMITRIJEVIČ Jože DROBNIČ Stane KONČINA Terezija KENDA Avgust KASTELIC Natalija ŠTRDMBELJ Vida PEVEC Fani PAVLIHA Ekrema MESIČ Ivanka SREBRNJAK Edvard BOMBEK Venčeslav MOHORKO Nataša SIREC Rudi FRANCELJ Katarina SMREKAR Čestitamo ! Bolezen zaradi duševnega nesoglasja Ničkolikokrat se zgodi, da človeku, ki so mu bile nenadoma zaupane večje dolžnosti, poči želodčna razjeda in da ga reši le nujna operacija. Dogaja se, da mati, ko odide od hiše zadnji otrok, prične dobivati težke glavobole. Znano je tudi, da veliko ljudi, namesto da bi prevzeli odgovornejše mesto v službi, konča na oddelku za grvo pomoč, ker jih prizadene sreni infarkt. čeprav na videz ni nobene pove- Bolezni, katerih izvor tiči v duševnih motnjah, imenujemo psi-homatske. Prizadeta duševnost (psiha) prizadene telo (lat soma) in to oboli. Kje se bolezen pokaže, je odvisno od posameznika. Hekdo zboli na želodcu, drugi na srcu, tretjemu se pojavi glavobol, naslednjemu dražeč izpuščaj po koži itd. Jani Tratnik na svetovnem prvenstvu Od 2. do 13. junija 1987 je bilo v Helsinkih svetovno prvenstvo v b