Mestna občina Ljubljana omogoča delovanje programa Celostna oskrba žrtev trgovine z ljudmi, socialnovarstvenega programa, ki omogoča vključitev in oskrbo oseb, ki so prepoznane kot možne in dejanske žrtve trgovanja z ljudmi in ob namestitvi ne izrazijo pripravljenosti sodelovanja z organi pregona, kar je sicer pogoj pri vključitvi v varno namestitev znotraj sistemske ureditve pomoči za žrtve na državni ravni. S tem programom zagotavljamo nediskriminatorno obravnavo oseb, ki potrebujejo pomoč. Katjuša Popović, vodja programa Celostna oskrba žrtev trgovine z ljudmi pri MOL. PRIROČNIK ZA DELO Z ŽRTVAMI TRGOVANJA Z LJUDMI Na začetku novega tisočletja ni bilo v Sloveniji nobene pomoči za žrtve trgovanja z ljudmi. Strokovne smernice za delo Njih pa je bilo že takrat veliko. Danes Društvo Ključ izvaja veliko različnih programov, ki so namenjeni izključno ljudem, ki so skoraj vsem na očeh izkoriščani na vse mogoče načine in kot taki potisnjeni na skrajni rob družbe. Avtorici: Katjuša Popović, Urška Debelak Poklicno dozorevati znotraj tega fenomena pomeni razumeti nerazumljivo. Od blizu Lektoriranje: Polona Kovač gledati in spremljati junake najhujše grozljivke, nemalokrat prave psihološke srhljivke, in Oblikovanje: Iz principa se ves čas zavedati, da ne gre za fikcijo ampak realnost, ki je tako blizu nas in vsepovsod Izdaja: Ljubljana, Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi okoli nas, če jo le želimo in znamo videti. In ne obstaja daljinski upravljalec, s katerim bi Leto izida: 2025 to filmsko realnost lahko enostavno ugasnili. Potrebni so dolgotrajno strokovno delo, predanost, potrpežljivost in pogum, da se spoprimemo z vsemi posledicami, ki jih grozljive izkušnje lahko pustijo na človeku. Pomeni tudi, da se kot človek naučiš vrednotiti življenje, varnost. In res dojameš, kaj so človekove pravice in kaj se zgodi s človekom, ki so mu le-te grobo kršene. Urška Debelak, strokovna delavka v programu Oskrba žrtev trgovine z ljudmi – namestitev v varni prostor. Ko ljudem, ki jih srečam v življenju, povem, s čim se ukvarjam, me mnogi – včasih precej začudeno – vprašajo: »Ti, pa kako to zmoreš? Ali ni to malo pretežko? Kaj pa vse te zgodbe ljudi, ki jih potem nosiš s sabo?« Ja, zgodbe so težke. Tudi delo je težko. Ampak prav ta teža je tista, ki daje pomen mojemu poklicu – poslanstvu Društva Ključ. Teža nam Knjiga je tiskana ob podpori Mestne občine Ljubljana kot del programa Celostna oskrba daje še večji zagon. žrtev trgovine z ljudmi, ki ga sofinancirajo Oddelek za zdravje in socialno varstvo, Hkrati pa je tako: ko prehodiš težko, zahtevno pot, je vrh še toliko bolj zmagovalen. Ministrstvo za zdravje in Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije. Zmagovalen v smislu, da zgodbe, ki jih ljudje prinesejo s sabo in nam jih z velikim zaupanjem ter ranljivostjo predajo, niso več samo zgodbe o bolečini in travmi. Zgodbe dobijo nov epilog, ki prinaša upanje, preživetje, moč in nove možnosti za boljše, drugačno Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani življenje. COBISS.SI-ID 262562051 V čast mi je, da je moj poklic in moje delo tisto, kar postane orodje za ljudi – nekaj, na kar ISBN 978-961-93337-5-4 (PDF) se lahko naslonijo, kjer se lahko spočijejo – in potem skupaj zakorakamo cilju naproti. Hvala, ker nam zaupate. Izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moško in žensko slovnično obliko. Izraze, ki označujejo osebe, bomo v besedilu uporabljali izmenično. VSEBINA CELOSTNA OSKRBA ŽRTEV TRGOVANJA Z LJUDMI 5 Kdo lahko postane žrtev? 6 Stik z Društvom Ključ 7 Sistem pomoči za žrtve trgovanja z ljudmi v Sloveniji in naša vloga 9 SISTEMSKA POMOČ ZA ŽRTVE TRGOVANJA Z LJUDMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 9 PRIPRAVA NA PRIHOD, PRIHOD V VARNI PROSTOR, ODHOD IZ VARNEGA PROSTORA 11 VARNOST 13 Delo z osebami v varnem prostoru Društva Ključ 15 OSEBNOSTNE IN DUŠEVNE MOTNJE KOT RANLJIVOST TER POSLEDICA IZKORIŠČANJA. 20 DELO S SAMOMORILNI OSEBAMI 22 OCENA OGROŽENOSTI SAMOMORILNIH OSEB 23 POGODBA O NEPOŠKODOVANJU/ANTISUICIDALNI DOGOVOR (PAKT) 24 SAMOPOŠKODOVANJE 24 ZASVOJENOST KOT RANLJIVOST IN POSLEDICA IZKORIŠČANJA 25 V POSTOPKIH 27 Priprava na pričanje 28 Vabilo priči 30 Odhod na pričanje 31 Zaslišanje strokovne delavke 31 PODPORNI SISTEM ZA SVETOVALKO 33 CELOSTNA OSKRBA ŽRTEV TRGOVANJA Z LJUDMI Kdo lahko postane žrtev? Stik z Društvom Ključ Žrtev TzL lahko postane kdorkoli, ne glede na starost, spol, raso, veroizpoved ali lahko nudijo pomoč pri izhodu iz zlorabljajoče situacije in podporo pri okrevanju? 1 Kako žrtve sploh izvedo za nas? Kako pridemo v stik z osebami, ki jim naši programi druge osebne okoliščine. Še posebej so ranljive osebe, ki se znajdejo v specifičnih Načinov je več in težko bi rekli, da kateri prevladuje, saj je odvisno od obdobja, oblike okoljih ali življenjskih obdobjih oziroma situacijah. Ko se sprašujemo, kaj lahko os- izkoriščanja ter spleta okoliščin, na katere nimamo vpliva. ebe pripelje do točke, ko je izkoriščena, je na prvem mestu zagotovo ranljivost, ki pripomore k nastanku zanje ogrožajočih okoliščin. Dejavniki ranljivosti oseb, ki so 1. OSEBA NAS SAMA POKLIČE NA ZAUPNO SVETOVALNO ŠTEVILKO ALI NAS 2 prepoznane kot možne in dejanske 3 žrtve trgovanja z ljudmi, so različni, vsem pa je KONTAKTIRA PREKO ELEKTRONSKE POŠTE. skupno, da osebam vzbujajo občutek nemoči ter občutek odsotnosti izbire, ter tako Ko oseba z nami neposredni stik vzpostavi sama, ji nudimo informativno-kreirajo nastanek življenjskih okoliščin, v katerih lahko oseba sprejema odločitve v svetovalni in razbremenilni pogovor. Med pogovorom ocenimo stanje in nasprotju s svojo najboljšo koristjo. preverimo njeno ogroženost. Temeljito ji predstavimo sistem pomoči za žrtve Ranljivosti, ki jih prepoznavamo kot tiste, ki pripomorejo k povečani možnosti za TzL ter skrbno poslušamo njeno pripoved ter informacije, ki jih želi z nami izkoriščanje, so mladost, težave v duševnem zdravju, odvisnosti, brezdomnost, podeliti. Po končanem pogovoru naredimo zapis klica. Z osebo vedno določimo invalidnost, izkušnja begunstva ali zdomstva, vojna, izkušnja nasilja, odraščanje v jasne nadaljnje korake, in sicer: prakse, pripadnost LGBTQ+ skupnosti, nasilje v družini, intimnopartnersko nasilje, • institucionalnem varstvu, finančna stiska, nepoznavanje jezika, škodljive kulturne Osebi pojasnimo, da smo o sumu kaznivega dejanja dolžni poročati policiji izkušnja spolne zlorabe v otroštvu itd. ali tožilstvu. Pri tem ji pojasnimo tudi njeno vlogo v tem postopku oziroma jo prosimo, naj se izreče, ali želi, da vir informacij razkrijemo ali prikrijemo (tj. tudi okolja in poklici, v katerih delujejo. Največ tveganja za TzL prinašajo poklici • V primeru akutne ogroženosti z osebo naredimo osnovni varnostni načrt (klic v gospodarskih panogah, kot so gradbeništvo, turizem, gostinstvo, proizvodnja, na 113, varnostni ukrepi). kmetijstvo, promet, ipd.. Kazalniki, ki lahko kažejo na to, da je oseba možna žrtev trgovanja z ljudmi, so ohranimo anonimnost osebe). • Z osebo se dogovorimo za osebno srečanje in eventualno za spremstvo na V naštetih panogah se zaradi pomanjkanja delovne sile poslužujejo najemanja tako policijo za podajo kazenske ovadbe oziroma naznanitev kaznivega dejanja, če slovenskih kot tujih delavcev, pri katerih je vpogled v spoštovanje pravic delavcev oseba se za to odloči. slabši, pogosto pa tudi zaposlovanja na črno. Najpogosteje gre za nekvalificirane tuje delavce, ki v pogosto nevzdržnih pogojih opravljajo slabo plačana dela in so bivajo Ko se pripravljamo na prvi osebni stik z osebo, imamo v mislih Varnostni protokol.4 v neprimernih nastanitvenih kapacitetah. Poleg kršitev delovnopravne zakonodaje • Z osebo se ne srečujemo v službenih prostorih, vedno na javnem kraju. zaznavamo vse več primerov, pri katerih gre za trgovanje z ljudmi z namenom • Določimo uro in načrt srečanja; to je najpogosteje sprehod, lahko tudi kratko prisilnega dela. Društvo Ključ temu še ne dovolj raziskanemu pojavu namenja vse več srečanje v lokalu. svojih kapacitet tako za informiranje in ozaveščanje zaznanih rizičnih skupin kot za • Poskrbimo, da so sodelavke obveščene o srečanju in načrtu zanj (lokacija, ura nudenje pomoči osebam, ki pobegnejo od izkoriščevalskih delodajalcev. srečanja). • Poskrbimo, da na terenu nismo sami in imamo v bližini srečanja ekipo sodelavk. • Na srečanje pridemo z javnim prevoznim sredstvom ali s kolesom. 1 TzL = trgovanje z ljudmi 2 Našteti ukrepi so bistveni za zagotavljanje varnosti tako zaposlenih kot tudi različnih razlogov uradna identifikacija s strani policije ni bila potrjena. Možne žrtve trgovine z ljudmi so osebe, kjer so prepoznani indikatorji trgovanja z ljudmi, vendar zaradi uporabnikov, ki z nami stopijo v stik. 3 Dejanske oziroma identificirane/prepoznane žrtve trgovine z ljudmi so osebe, ki jih je v postopku preiskave identificirala policija.. 4 Varnostni protokol je interni dokument Društva Ključ. 2. V IMENU OSEBE NAS POKLIČE DRUŽINSKI ČLAN, PRIJATELJ, ZASKRBLJENI Ko nas o možni žrtvi TzL obvesti kontaktna oseba z GPU6, običajno že preiskujejo SOSED, ITD. kaznivo dejanje, v katerem je oseba v vlogi potencialnega oškodovanca oziroma priče. Kadar v imenu osebe, ki potrebuje pomoč, pokliče družinski član, prijatelj, V tem primeru se odzovemo na klic kontaktne osebe s policije ter z osebo še pred sosed, partner ali kdo drug, je postopek sprejemanja informacije podoben opravljanjem policijskega zbiranja obvestil izvedemo tako imenovano informiranje. V zgoraj opisanemu, le da imamo ves čas v mislih najboljšo korist uporabnika. tem delu osebo informiramo o sistemskih programih pomoči za žrtve TzL v Sloveniji, Zapomnimo si, da moramo biti pri komunikaciji potrpežljivi, saj v stiski niso le ki jih podrobneje predstavljamo v naslednjem poglavju. Hkrati ji ponudimo možnost osebe same, temveč tudi njihovi družinski člani ali prijatelji. Klic na svetovalno spremstva pri podaji izjave – če se za to odloči, jo spremljamo kot zaupna oseba, in linijo zahteva veliko poguma in moči, osebe so velikokrat zmedene in težko zagotovimo, da ji je udobno, da je poskrbljeno za njene osnovne potrebe in da so v sledijo pogovoru, zato je pomembno, da si vzamemo čas in poskrbimo, da nas postopku spoštovane vse njene pravice. ob sprejemu klica nihče ne moti. Pomembno je, da klicatelje vzpodbudimo, da osebo, zaradi katere kličejo, poskusijo opogumiti, naj še sama vzpostavi stik z Sistem pomoči za žrtve trgovanja z ljudmi v nami oziroma naj ji pri tem pomagajo. 3. ZA OSEBO IZVEMO S STRANI DRUGE NEVLADNE ORGANIZACIJE. Sloveniji in naša vloga Pogosto se zgodi, da nas o primerih uporabnikov obveščajo druge nevladne organizacije. Kljub temu da je naše področje dela specifično in ozko, so Društvo Ključ možnim in dejanskim žrtvam TzL nudi kurativne programe, ki so namreč uporabniki, s katerimi prihajamo v stik, soočeni s kompleksnimi usmerjeni h krepitvi moči uporabnika, okrevanju ter izhodu iz ogrožajoče življenjske življenjskimi situacijami, ki so večplastne in pogosto zajemajo več elementov situacije, kot tudi k omogočanju (re)integracije v novo življenjsko poglavje, ki stremi nasilja in ranljivosti. Zato se lahko zgodi, da predhodno z njimi v stik pridejo k življenju brez nasilja ter izkoriščanja. druge nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s področji nasilja nad ženskami, zasvojenosti, spolnega nasilja, duševnega zdravja, zaščite beguncev ipd. V Nekatere oblike pomoči so urejene sistemsko in uzakonjene na državni ravni, spet takšnih skupnih primerih vselej delamo izključno v najboljšo korist osebe, jo druge pa so projektne in usmerjene k specifičnim oblikam pomoči, ki nujno ne natančno informiramo o vseh postopkih in korakih, ki jih namerava izvesti ena zajemajo namestitve v varni prostor ter sodelovanja s policijo. oziroma druga organizacija, ter postopamo izključno z njeno privolitvijo in ob podatkov, Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu itd.). Skupni primeri so upoštevanju področne zakonodaje (zakonodaje s področja o varovanja osebnih SISTEMSKA POMOČ ZA ŽRTVE TRGOVANJA Z LJUDMI V hkrati tudi izjemna priložnost, da se s partnersko organizacijo še bolj povežemo REPUBLIKI SLOVENIJI in vzajemno črpamo znanje in si širimo strokovna obzorja. Zagotavljanje sistemske pomoči za možne in dejanske žrtve določa Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi7, ki za 4. OSEBO PRVA ZAZNA INSTITUCIJA – POLICIJA, CENTER ZA SOCIALNO DELO ALI njeno izvajanje zahteva vzpostavitev sodelovanja med državo in nevladnimi in DRUGA INSTITUCIJA. humanitarnimi organizacijami. Kot delovno orodje pa se pri zagotavljanju sistemske Ko nas o primeru obvesti policija ali center za socialno delo, je zaporedje ukrepov pomoči uporablja Priročnik o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi8, strani državnih institucij je, enako kot v primeru obveščanja s strani drugih za policijske preiskovalce in nevladne organizacije, ki izvajamo programe pomoči. 5 NVO, in delovanja nekoliko drugačno od zgoraj opisanih. V primeru obveščanja s ki ga je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve in predstavlja eno od osnovnih materij prvi stik z uporabnikom običajno že vzpostavljen. Centri za socialno delo Priročnik je zaradi mnogih novosti na področju potreben aktualizacije, a kljub temu nas o primerih mnogokrat obvestijo s prošnjo za vključitev v multidisciplinarno opredeljuje povsem verodostojne indikatorje, s pomočjo katerih je moč prepoznati nekaterih primerih za akutno ogroženost uporabnika že poskrbljeno (čeprav to 6 GPU: Generalna policijska uprava ni pravilo) ter da lahko sistem pomoči gradimo na že obstoječih intervencijah. delo. To ima svoje prednosti, pa tudi slabosti. Prednost je zagotovo ta, da je v žrtve TzL, s katerimi se srečamo pri svojem delu. Slabost pa je, da do obveščanja mnogokrat pride prepozno in tako zamudimo 7 Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (MKUTL), Uradni list RS – dragocene trenutke nudenja pomoči ter stabilizacije za uporabnika, ki nas 8 Dokument je dostopen na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije na naslednji Mednarodne pogodbe, št. 14/09 potrebuje. povezavi: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/boj-proti-trgovini-z-ljudmi/pomoc-in-zasci- ta-zrtev/. 5 NVO: nevladna organizacija Poleg indikatorjev za prepoznavo žrtev TZL priročnik zajema tudi informacije o V obeh primerih je bivanje v krizni namestitvi namenjeno počitku, vzpostavljanju postopku identifikacije žrtev TzL in postopku njihovega nameščanja, o sklicu zdravih navad in rutin (spanje, prehranjevanje, počitek, gibanje …), zdravstveni oskrbi in vodenju multidisciplinarnega tima za obravnavo primerov nameščanja oseb, ter stabilizaciji. V tem času ima oseba pravico, da z organi pregona ne sodeluje. informacije o pomoči policije in zagotavljanju varnosti ter identifikaciji žrtev TzL v postopkih pridobivanja mednarodne zaščite. Če se oseba odloči nadaljevati svoje bivanje v varnem prostoru Društva Ključ, se po prenehanju krizne namestitve vključi v program Celostne oskrbe žrtev trgovanja z V delu, v katerem opisuje postopek nameščanja žrtev, priročnik določa naloge in ljudmi. protokol nameščanja po predhodni identifikaciji osebe, ki potrebuje pomoč in se strinja z vključitvijo v program. PRIPRAVA NA PRIHOD, PRIHOD V VARNI PROSTOR, ODHOD IZ Projekt Oskrba žrtev trgovine z ljudmi – krizna namestitev financira Ministrstvo za VARNEGA PROSTORA delo, družino in socialne zadeve, projekt Oskrba žrtev trgovine z ljudmi – namestitev v varnem prostoru pa Ministrstvo za notranje zadeve. Oba financerja sta določena z Pomembno je, da se strokovna delavka ustrezno pripravi na prihod nove uporabnice Zakonom o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. še pred njenim prihodom v varni prostor. Priprava na prihod osebe zajema pripravo Protokol nameščanja določa, da policija v primeru prepoznave možne ali dejanske primerom, seznanitev s fizičnim in psihičnim stanjem osebe, morebitno obnovitev dokumentacije, ki je podlaga za vključitev v program, podrobno seznanitev s žrtve TzL preko dežurne telefonske številke obvesti strokovnega delavca, specifičnih znanj (npr. informacije o državi, iz katere oseba prihaja) in pripravo zaposlenega na projektu Oskrbe žrtev trgovanja z ljudmi – krizna namestitev. Žrtev varnega prostora za namene bivanja osebe. je mogoče še isti dan za obdobje največ 30 dni namestiti v krizno namestitev, če se za to prostovoljno odloči. Krizna namestitev je na varni, skriti lokaciji. Obdobju krizne Dokumentacija, ki jo je treba pripraviti, je obsežna, vendar nujno potrebna. Zajema namestitve pravimo tudi obdobje okrevanja, saj je namenjeno počitku in razmisleku. pripravo pogodbe za vključitev v program, pogodbo o prostovoljnem sprejemu V tem času se lahko oseba odloči, kakšni bodo njeni naslednji koraki – možnosti se pomoči, zapis pravil varnega prostora (ki omogočajo varno strukturo in jasnost ob razlikujejo glede na državljanstvo osebe in z državljanstvom povezane zakonske prihodu), pogodbo o molčečnosti (ki uporabnika zavezuje k prepovedi razkritja varne omejitve. lokacije ter ga sezani s pravnimi posledicami ob razkritju) ter pripravo individualnega 1. Če je oseba državljan/-ka Slovenije, se lahko odloči, ali bo sodelovala s policijo v prostor. Za vsako uporabnico/-ka pripravimo posebno mapo za vodenje osebne načrta pomoči. Slednjega se pripravi skupaj z uporabnico/-kom po prihodu v varni predkazenskem in kazenskem postopku kot priča oziroma oškodovanka. Lahko dokumentacije in drugih dokumentov v fizični obliki. To dokumentacijo hranimo v se odloči, ali želi nadaljevati bivanje v krizni in kasneje varni namestitvi ali pa protipožarni omari v ločenem prostoru. se morda želi vrniti domov v domače okolje. V primeru da se osebo namešča v sklop krizne namestitve znotraj projekta Celostne oskrbe MOL in ne v program Na podlagi predhodne komunikacije o posebnostih primera (ob upoštevanju varstva sistemske pomoči, kot jo ponuja država, namestitev v varni prostor ni pogojena osebnih podatkov) se strokovna delavka po potrebi in strokovni presoji pripravi z odločitvijo o sodelovanju v prikazenskem in kazenskem postopku. na prihod v varni prostor s potrebnim dodatnim znanjem in strokovno literaturo. 2. Če je oseba državljan/-ka države izven Evropske , se oseba prav tako lahko samo »ozko« definicijo trgovanja z ljudmi. Izpostavljeni so mnogim ranljivostim, ki Uporabniki v varni prostor prihajajo z raznolikimi življenjskimi izkušnjami, ki presegajo sama odloči, ali bo z organi pregona sodelovala ali ne (vključitev v programe so lahko specifične in potrebujejo dodatno pozornost (samomorilnost, zasvojenost, kot tudi sodelovanje je vedno prostovoljno), a je v tem primeru sodelovanje v težave v duševnem zdravju …). predkazenskem in kazenskem postopku zoper storilca pogoj za namestitev v varnem prostoru in pogoj za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje na Priprava varnega prostora za bivanje osebi omogoči čim manj stresen prehod v podlagi določb Zakona o tujcih.9 V tem obdobju se lahko oseba odloči tudi, da se novo bivalno okolje. Ob pripravi moramo pomisliti na osnovne higienske pripomočke želi vrniti v izvorno državo, kar ji z nakupom vozovnice tudi omogočimo. (zobna ščetka, zobna pasta, milo itd.), saj ne vemo, katere osebne stvari bo oseba prinesla s seboj. Pomembno je, da osebo pričaka prijeten, prezračen/ogrevan, čist 9 Status in pravice žrtev trgovine z ljudmi ureja 50. člen trenutno veljavnega Zakona o tujcih (Uradni list prostor, sveža posteljnina, brisače, copati in malenkost za dobrodošlico. RS, št. 46/25, ZTuj-2). Ta določa, da se žrtvi TzL najprej izda dovoljenje za začasno zadrževanje (za 30 dni z možnostjo podaljšanja do 90 dni), kasneje pa še dovoljenje za začasno prebivanje (za predviden čas teka kazenskega postopka zoper storilca, a ne manj kot 6 mesecev in ne več kot 1 leto), če se odloči, da bo sodelovala z organi pregona. Prihod v varni prostor VARNOST Oseba iz krizne namestitve v varni prostor preide po največ 30 dneh. Ključno je, Varnost je ena temeljnih potreb človeka. Pri osebah, ki so bile žrtve nasilja, je občutek da se z osebo vzpostavi odnos še pred prihodom v varni prostor. To je še posebej varnosti močno omajan in resno načet. Ravno zato veliko truda vložimo v ponovno pomembno, če strokovna delavka Društva Ključ predhodno ni bila vključena v vzpostavljanje občutka varnosti, krepitev samozavesti in učenje osnovnih veščin za zagotavljanje pomoči. Srečanje z osebo izvedemo v sodelovanju s strokovnim zagotavljanje lastne varnosti, ki osebi lahko pomagajo pri premagovanju strahov. delavcem krizne namestitve. Poskrbimo, da se z osebo sestanemo v živo v prisotnosti Strahovi, s katerimi se spopadajo, so povezani zlasti s tem, da bi jih povzročitelj strokovnega osebja krizne namestitve, ki z njo v prehodnem obdobju sodeluje. in njegovi pajdaši (kriminalna združba) poiskali, jih fizično napadli, ugrabili, Srečanje je namenjeno vzpostavitvi prvega stika in vzpostavljanju osebnega odnosa, jim škodovali ter uresničili svoje grožnje, ker so pobegnile iz izkoriščevalskega predstavitvi programa pomoči v varni namestitvi (pravila, pogoji bivanja, oblike okolja. Ravno zato je še pred prihodom v varni prostor ključna seznanitev z oceno podpore) in s tem zmanjševanju stresa ob prehodu v novo življenjsko situacijo. Naša ogroženosti, ki jo pripravi policija v okviru svojih postopkov. Z njo se seznanimo naloga je, da skušamo odgovoriti na čim več morebitnih vprašanj, prisluhnemo stiski na multidisciplinarnem timu, ki poteka za vsak primer ločeno in vključuje vse in strahu, ki ga oseba morebiti čuti pred selitvijo, ter ji skušamo situacijo čim bolj pomembne deležnike za celovito obravnavo osebe. olajšati. Ne glede na uradno, objektivno oceno ogroženosti pa pri organizaciji dela ter Sodelovanje organizacij ob prehodu iz kriznega v varni prostor pa ni pomembno le zaposlenih upoštevamo tudi subjektivno oceno ogroženosti, ki jo žrtev izrazi sama. za zagotavljanje največje koristi za osebo, ki prehaja iz enega programa v drugega, Zato poskrbimo, da oseba nikoli ni sama v varnem prostoru ter zagotovimo 24-urno temveč tudi za zagotavljanje varnosti uporabnice/-ka in zaposlenih v varnem prisotnost, dokler obstaja občutek ogroženosti. Pri tem nam pomagajo zanesljivi prostoru. Komunikacija med strokovnimi delavci je nujna, saj lahko le tako delimo zunanji sodelavci in kasneje, ko se oseba stabilizira in navadi na novo okolje, tudi pomembne informacije, ki bi lahko vplivale na varnost vseh udeležencev. prostovoljci. Prihod v varni prostor poteka ob prej dogovorjenem času na lokaciji, s katero Ob predhodno dogovorjenem vstopu v sobo sem opazila, da M še spi. Zbudila sem se predhodno strinjata obe strokovni delavki. Pri določanju lokacije srečanja se jo in, ko je odgrnila odejo, sem videla, da spi obuta v čevlje. Povedala mi je, da je primarno upošteva vidik varnosti za uporabnice/-ke in strokovne delavce. ona vedno pripravljena na beg. Ko osebo pripeljemo v varni prostor, je pomembno, da ji zagotovimo čas za počitek Ker je varnost zelo pomembna, ne samo za osebo, ki se je vključila v program oskrbe, ter umik. Spoštovati moramo njeno zasebnost in dejstvo, da je vsaka selitev stresna, temveč tudi za vse zaposlene v Društvu Ključ, moramo osebo naučiti določenih izkušnja te osebe pa še toliko bolj, saj k njeni teži dodaja to, da gre za selitev na samozaščitnih tehnik. To zajema učenje varnega gibanja, določitev jasnih pravil o neznano lokacijo, k neznanim ljudmi, iz razlogov, ki so mnogokrat življenjsko ali bivanju v varnem prostoru ter druge varnostne ukrepe, ki so zapisani v Varnostnem zdravstveno ogrožajoči. protokolu, internem dokumentu Društva Ključ. Osebi razkažemo bivalni prostor in povemo, da si želimo, da bi se sčasoma Za osebe, ki pridejo v varni prostor, imamo pripravljenih 19 opornih točk varnega počutila udobno in da si svoj prostor lahko uredi po svoje, seveda ob upoštevanju gibanja z osnovnim vodilom: »ČE STE OGROŽENI IN VAS KDO NAPADE, USTVARITE pravil (gradbeni posegi v prostor in uničevanje pohištva na primer niso dovoljeni). TRENUTEK ZA POBEG, NE SPUŠČAJTE SE V BOJ.« Dokument prejmejo v njim Osebi damo čas, da poskrbi zase. Pred odhodom strokovne delavke oziroma pred razumljivem jeziku, zajema pa tri osnovna področja varnosti: v varnem prostoru, na menjavo izmene poskrbimo, da osebi predamo ključne informacije o prostoru in prostem in samoregulacijo čustev ob napadu panike. z nameravanimi prihodi in odhodi drugih oseb v naslednjih 24 urah (to je izjemnega prostoru in izven njega. Učenja varnega gibanja se lotimo celovito in zajema vse od učenja pravilne hoje po cesti, treniramo »tukaj in zdaj«, torej pozornost pomena za občutek subjektivne varnosti). Vzamemo si čas, da osebi odgovorimo na na okolico, krepimo opazovanje ljudi, naučimo jih podajanja osebnih opisov morebitna vprašanja. program), seznanimo jo z videonadzorom hodnika, ki je namenjen njeni varnosti, ter • Učenje varnega gibanja: osebo naučimo previdnostnih ukrepov v varnem bivanju (pravilnik o bivanju, podpis molčečnosti, podpis prostovoljne vključitev v mimoidočih, zavedanja sebe v okolici ter ljudi okoli sebe. Učimo jih tudi osnovnih samoobrambnih ukrepov, s katerimi lahko ustvarijo trenutek za pobeg v morebitni ogrožajoči situaciji. Če se želijo naučiti še kaj več od osnovnih prijemov samoobrambe, jim ponudimo vključitev v tečaj uporabne Delo z osebami v varnem prostoru Društva Ključ samoobrambe, kjer se lahko dodatno opremijo z veščinami za učinkovito in hitro reagiranje v ogrožajočih situacijah. • Jasna pravila varnega prostora so po eni strani varnostni ukrep, ki uporabnikom Začetno obdobje stabilizacije je v programu namenjeno predvsem počitku, prinaša mirnost, zanesljivost, občutek varnosti in rutino. Po drugi strani pa se prehranjevanju ter gibanju, torej vzpostavljanju zdravih življenjskih navad. zaposleni v varnem prostoru zavedamo, da pravila lahko povzročajo tudi stisko, ko pravila za osebo postanejo pretirano omejujoča. Ta občutek se običajno še Pomembno je, da se zavedamo, da mnogi uporabniki potrebujejo kar nekaj časa, okrepi, ko osebe ne čutijo več subjektivne ogroženosti in tako tudi ne občutka da vzpostavijo zdravo vsakodnevno rutino, ki gotovo pripomore k psihofizičnemu nujnosti po zaščitnih ukrepih. To je za nas, zaposlene na Društvu Ključ, lahko okrevanju. tudi eden od prvih znakov, da je oseba pripravljena na odhod in selitev iz Življenjske navade ter dnevni ritem odstopajo od želenega. Urnik spanja je varnega prostora ter pripravljena na samostojno življenje. Ključna pravila, obrnjen na glavo. Budna je do zgodnjih jutranjih ur (do 4h, 5h). Posledično prespi namenjena zagotavljanju varnosti v varnem prostoru, so: dosledno varovanje večino dneva. Prehranjevalnih navad nima. Jé zelo malo, dan lahko preživi ob tajnosti podatka o lokaciji varnega prostora, prepoved obiskov, ničelna enem sendviču in ga počasi je, ves čas budnega stanja. Težko racionalizira, kaj toleranca do nasilja, prepoved uporabe in uživanja prepovedanih substanc in so to nujne življenjske potrebščine, ki ji pripadajo znotraj vključitve v program alkohola v in izven varnega prostora ter prepoved uporabe orožja. Za varnost oskrbe. Sredstva, ki ji kot vključeni v program pripadajo na tedenski ravni, želi osebe je pomembno tudi, da smo strokovni delavci v prvih mesecih bivanja ves namesto za hrano in higienske pripomočke porabiti za nakup erotičnih oblačil, čas obveščeni o izhodih osebe iz varnega prostora in vrnitvah vanj. ličil ter lakov za nohte. • Drugi varnostni ukrepi: prepoved stikov s povzročitelji. Osebo ob prihodu To je bil do nedavnega njen vsakdan, njena »normalnost«. Naučiti nekoga jesti, spodbudimo k menjavi SIM-kartic na telefonu ter z njeno privolitvijo skupaj počivati in se gibati na svežem zraku se morda zdi lahka naloga. Večinoma se pregledamo telefon in izključimo funkcijo deljenja lokacije. Uporaba mobilnih izkaže, da osebe potrebujejo relativno dolgo, da ozavestijo osnovne potrebe (po aplikacij, ki omogočajo oziroma uporabljajo funkcijo delitve lokacije (Google hrani, po vodi, po počitku) in da si dovolijo zadovoljevanje teh potreb. Osebe, ki Maps, Instagram, Facebook …), ni dovoljena oziroma je dovoljena pod pogojem, prihajajo v varni prostor, so navajene bivati v visoko stresnih situacijah, kjer so da je ta funkcija izključena. Prvih nekaj dni (po potrebi pa tudi dlje) uporabnicam/-njihove primarne potrebe neslišane in nezadovoljene, navajene so ves čas živeti kom omejimo dostop do mobilnih naprav in računalnika – to je namenjeno v stanju boja za preživetje. Zato je vzpostavljanje navad, kot so prehranjevanje z zagotavljanju njihove varnosti in varovanju lokacije varnega prostora. Z osebo uravnoteženo prehrano minimalno trikrat dnevno, pitje nealkoholnih pijač, gibanje skupaj določimo zanesljiv kontakt iz njene socialne mreže (npr. starše, otroke, in dovolj spanja, na začetku bivanja v našem varnem prostoru prioriteta, dokler je sorojence), s katerim lahko ob prisotnosti strokovne delavke ohranja stike to potrebno. preko (službenega) telefona. Mobilne naprave ter računalnike osebi vrnemo v prosto uporabo, ko z njo vzpostavimo zaupen odnos. Ko se oseba vsaj delno stabilizira, se lahko posvetimo tudi njenim drugim potrebam, predvsem preverjanju zdravstvenega stanja. Pri osebah že takoj ob prihodu v varni prostor preverimo, če potrebujejo nujno zdravniško pomoč, kasneje se posvetimo iskanju osebnega zdravnika (v primeru da nima izbranega), preverjanju potreb po zobozdravstvenih posegih in drugih zdravstvenih storitvah (ginekološki pregledi, cepljenja, zdravljenje kroničnih bolezni itd.). Uporabnike z njihovo privolitvijo pospremimo tudi na infekcijsko kliniko na testiranje na prenosljive okužbe in bolezni – s tem preverimo morebitno prisotnost bolezni, ki jih sicer preprečujemo s cepljenjem, okužbo s HIV, Hepatitisom B in C ter ostalimi spolno prenosljivimi okužbami. Namen testiranja je zagotavljanje takojšnje zdravstvene oskrbe, če jo oseba potrebuje, in zagotavljanje zdravstvene varnosti sobivajočih oseb v varnem prostoru, zaposlenih in ostalih, vključenih v proces pomoči. Bistvena za zagotavljanje oskrbe je tudi evalvacija duševnega stanja osebe. Zaradi osebi omogoča boljši vpogled v življenjsko situacijo, ji vrača občutek nadzora nad dolgotrajnih zlorab in drugih težkih življenjskih okoliščin se pri mnogih razvijejo lastnim življenjem (ki ga v času izkoriščanja ni bilo), hkrati pa omogoča ustvarjanje motnje v duševnem zdravju, tem pa so mnogokrat pridružene tudi osebnostne vizije za prihodnost, kar krepi uporabnikov občutek moči. V osebni načrt se motnje in zasvojenosti. Z namenom ocene duševnega stanja – po predhodni oceni vključi tudi pregled virov moči (kot so na primer podporna socialna mreža, hobiji, strokovne delavke Društva Ključ – čim prej zagotovimo psihiatrični pregled osebe, spretnosti, osebne karakteristike), prostor pa se nameni tudi morebitnim skrbem ob prihodu v varni prostor pa ji ponudimo tudi možnost vključitve v psihoterapevtsko in stiskam. To je izjemno pomembno, saj osebe, ki pridejo k nam, mnogokrat o sebi obravnavo. Slednjo z namenom zagotavljanja zaupnosti obravnave in ločevanja vlog nimajo realne predstave. Vidijo se v negativni luči, ne prepoznavajo svojih pozitivnih zaposlenih v varnem prostoru prepustimo zunanjim izvajalcem. lastnosti ter virov moči, njihova socialna mreža pa je šibka ali neobstoječa, kar še dodatno krepi občutek osamljenosti in nemoči. Za zagotavljanje psihoterapevtske podpore je, poleg izražene motivacije posa- meznika, pomembna tudi strokovna ocena primernosti vključitve v psihoterapevts- Posameznik, ki je pri nas v varnem prostoru bival po izkušnji prisilnega dela ko obravnavo, ki jo izvedemo v sodelovanju z izbrano psihoterapevtko. V primeru oziroma delovnega izkoriščanja, je ob izdelavi prvega osebnega načrta poročal o ene od oseb, ki je bila nameščena v varnem prostoru, se je premislek pred vključitvi- tem, da pri sebi ne prepoznava pozitivnih lastnosti. Z nekaj pomoči in vzpodbude jo v psihoterapevtsko obravnavo izkazal še za posebej pomembnega. Oseba je poleg je le pristal na to, da lahko napiše, da se vidi kot delovno osebo. To je pri sebi mnogih duševnih težav in osebnostih motenj trpela tudi za zasvojenostjo s prepove- videl kot edino lastnost, ki ga označuje pozitivno oziroma določa njegovo danimi substancami in alkoholom, njena travmatična izkušnja pa je bila še popol- vrednost predvsem v očeh drugih ljudi (v tem primeru njegovega delodajalca, noma sveža. Kljub temu da je pri nas bivala že kar nekaj časa, je bilo naše strokov- ki ga je izkoriščal). V Sloveniji ni imel socialne mreže, saj je bil državljan tuje no delo še vedno usmerjeno predvsem v vzpostavljanje rutine, ohranjanje varnega države. Na vprašanja o hobijih ni imel odgovora, dodal je le, da že zelo dolgo okolja ter ocenjevanje tveganja zaradi samopoškodovanja in redno izraženih samo- ni imel časa zase. Kot edino skrb in hkrati željo je navedel finančno stisko in morilnih teženj. Kljub temu da je psihoterapija pomemben element pri okrevanju po skrb za to, kako bo po izgubi dohodka lahko preživljal svojo družino (čeprav je bil travmatičnem dogodku in eden izmed temeljev pri postavljanju novega življenja, jo njegov dohodek očitno nesorazmeren s količino dela, ki ga je opravljal). Po nekaj je smiselno uvesti ob primernem času. mesecih dela in vztrajnem pisanju osebnega načrta ter intenzivnem delu z njim, terapevtsko obravnavo prekmalu. Oseba je namreč v tistem obdobju potrebovala tudi v druženju s prostovoljci, ki so poročali o tem, da je prijeten, zgovoren, srčen, predvsem stabilizacijo in skrb za osnovne potrebe, kot so varnost, počitek, pošten in sočuten. Poročal je, da uživa v igranju košarke, biljarda in bowlinga. Iz prehrana in urejanje življenjske situacije (urejanje dokumentacije, zdravstvenega meseca v mesec je širil svojo socialno mrežo, svojo pozornost pa je iz popolne V opisanem primeru smo skupaj s psihoterapevtko ugotovili, da je za vključitev v vidimo napredek in upanje, da so stvari lahko drugačne. Prosti čas je preživljal se mu je pogled nase popolnoma spremenil. Ko sedaj pogledamo osebni načrt, stanja, dolgov). Terapija je lahko močni podporni mehanizem, po drugi strani pa za skrbi za drugega usmeril v razmišljanje o sebi, na vseh področjih. Naučil se je uporabnike predstavlja tudi izziv in lahko kljub dolgoročnim pozitivnim učinkom prepoznavati svoje potrebe in želje ter – morda najpomembneje – uvidel, da si začasno poslabša duševno stanje uporabnika, še zlasti, ko se dotakne občutljivih zasluži boljše življenje, spoštovanje in prijaznost drugih ljudi. Spoznal je, da je tem in hudih, ponavljajočih se travm. Zato je nujna previdnost in pozornost, ali je pomembno, da zna poskrbeti zase, saj samo na tak način lahko poskrbi tudi za oseba, ki je vključena v program oskrbe, pripravljene in dovolj podprta za vključitev druge. v dolgotrajen psihoterapevtski proces. Osebni načrt je tako pomembno orodje za odkrivanje in krepitev virov moči, hkrati pa V varnem prostoru strokovna delavka zagotavlja redno psihosocialno svetovanje pomoč pri krepitvi osebnega stika med nameščeno osebo in strokovnim delavcem. za osebo, ki je namenjeno stabilizaciji in zagotavljanju podpore pri tekočih Prav tako spodbuja samozavedanje, skrb zase ter ljubezen do sebe. Pomembno je, stiskah, strahovih in dilemah. Z namenom boljše podpore po potrebi izvajamo tudi da ga dopolnjujemo sproti, saj imamo le na ta način jasen pregled nad potrebami psihoedukacijske delavnice na temo asertivne komunikacije, obvladovanja stresa, osebe ter lahko na kontinuiran in celosten način spremljamo njegov napredek in dihalnih vaj itd. pripravo na novo življenjsko pot. Ne smemo pozabiti, da je osebni načrt dokument, ki Ena izmed rednih aktivnosti, ki jo izvajamo z uporabniki, je pisanje se piše z osebo in zanjo ter da je pomembno, da pri tem uporabljamo njene besede, osebnega da ne prehitevamo in osebi ne vsiljujemo svojega mnenja ter pričakovanj. V Društvu načrta . Osebni načrt je podporni dokument za izvajanje psihosocialne pomoči, Ključ je v navadi, da strokovna delavka pripravi povzetek dela z osebo, o opaženem bistveno pa je, da gre za dokument, ki ga pripravimo skupaj. Gre torej za izdelek napredku, izboljšanju oziroma pozitivnih spremembah vpraša tudi zaposlene, in to osebe v programu, namenjen pa je sprotnemu preverjanju in določanju ciljev. To zapiše. Strokovna delavka ta zapis v obliki pisma pokloni osebi in ji s tem omogoči iz zapisa v pričanju mora strokovna delavka pridobiti soglasje osebe (več o tem v II. vpogled še v tiste spremembe, ki jih sama morda še ne uspe zaznati. poglavju) Poleg osebnega načrta začnemo skupaj z osebo po začetni stabilizaciji pripravljati Potek dela v varnem prostoru pa je nekoliko drugačen, kadar k nam pridejo osebe, ki tudi zapis zgodbe. Zapis zgodbe je zapis življenjske zgodbe osebe, od rojstva pa do nimajo slovenskega državljanstva. Tuji državljani/-ke, ki jih policija prepozna kot žrtve trenutka, ko je prišla k nam v varno namestitev. Zakaj je zapis zgodbe pomemben? TzL, mnogokrat nimajo urejenega statusa prebivanja ali pa je veljavnost njihovega 1. Zapis zgodbe predstavlja kronološki zapis življenjskih dogodkov, namenjen pa podlagi turistične vize, mnogi pa na podlagi enotnega dovoljenja za prebivanje in statusa vezana na delo, ki ga opravljajo pri izkoriščevalcu (nekateri so v Sloveniji na je primarno spominjanju dogodkov, ki so pomembni za predkazenski in kazenski delo). Tako jim grozi, da bo njihov status zaradi izhoda iz izkoriščevalskega okolja postopek zoper storilca. prekinjen. V izogib prekinitvam statusa Zakon o tujcih posebej ureja položaj tujcev Travma lahko na človeku pusti mnoge psihološke posledice, ki so med drugim – žrtev TzL (50. člen Zakona o tujcih). Policija osebam, ki jih prepozna kot žrtve TzL, podeli dovoljenje za zadrževanje za 90 dni z možnostjo trikratnega podaljšanja. Ko povezane tudi z izgubo spomina in težavami pri kronološkem razvrščanju dogodkov so osebe nastanjanje v naš varni prostor, je ena od obveznosti strokovne delavke iz preteklosti. Osebe, s katerimi delamo, so podvržene hudim zlorabam, izkoriščanju tudi sprožitev postopka spremembe statusa osebe iz dovoljenja za zadrževanje v in nasilju – nekatere od njih že od rojstva naprej. Nemalokrat se zgodi, da sodniki, dovoljenje za začasno prebivanje. Dovoljenje za začasno prebivanje se osebam, ki tožilci in druge institucije še vedno ne razumejo psiholoških posledic travme in so prepoznane kot žrtve TzL, lahko podeli na podlagi zakonsko določenih pogojev. nasilja ter težave s spominjanjem zmotno označujejo kot ne kredibilnost oseb v Eden od bistvenih pogojev je tudi pripravljenost žrtve TzL na sodelovanje z organi postopku. Zato skušamo osebam omogočiti zapis zgodbe pod njihovimi pogoji, brez pregona v predkazenskem in kazenskem postopku, tj. njena privolitev v pričanje časovnega pritiska in bremena, da morajo vse povedati točno, pravilno in jasno. Tako proti obdolženemu. Privolitev v sodelovanje za potrebe pridobivanja dovoljenja za pripravljen zapis zgodbe nato lahko uporabimo kot pripomoček pri zagotavljanju začasno prebivanje priskrbi tožilstvo, ki običajno kriminalistu na primeru naroči, podpore pred pričanjem v predkazenskem in kazenskem postopku. Zapis lahko da z žrtvijo opravi krajši razgovor, na katerem preveri, ali je v postopku pripravljena uporabijo kot oporo, ki jim pomaga povezovati dogodke tudi pod pritiskom ali v sodelovati. Upravna enota nato na podlagi zbrane dokumentacije izda dovoljenje stresnih situacijah, kar izpovedovanje na sodišču zagotovo je. za začasno prebivanje, ki osebam poleg drugih pravic omogoča tudi prost dostop Pomembno je, da dokument zapisujemo počasi, z zavedanjem, da se dotikamo do trga dela. Če se le da, komunikacija z upravno enoto poteka preko preverjene občutljivih tem. Z zapisom ne hitimo in oseb ne silimo v pripovedovanje, če si tega ne kontaktne osebe na upravni enoti, zaprosimo pa tudi za zagotavljanje varstva želijo. Zapisuje strokovna delavka po nareku osebe, zapis je prvoosebni in obvezno identitete osebe in spoštovanje njene ranljivosti. strokovna delavka ne dodaja svojih interpretacij, mnenj ali besed. Če opazimo, da je Razlogi, ki vodijo v to, da se tuji državljani po izhodu iz izkoriščevalske situacije vsebuje izraze, ki jih uporablja oseba, čeprav so ti morda neprimerni. K zapisu osebi pretežko, da je podoživljanje preteklih dogodkov prenaporno, pripravo zapisa znajdejo brez statusa in zato potrebujejo status na podlagi določb 50. člena Zakona o tujcih, so različni. ustavimo in se osredotočimo na prizemljitev uporabnika ter nudenjem podpore za občutke in čustva, ki so osebo preplavili. Imeli smo primer tuje državljanke, ki je v Slovenijo prišla na podlagi turistične Zapis zgodbe je namenjen tudi seznanitvi s celostno sliko izkušnje izkoriščanja vize. S seboj jo je pripeljal starejši moški – slovenski državljan, ki je dekle prepričal, da je njegova partnerka. Obljubljal ji je boljšo prihodnost in možnost in družinskega ozadja osebe, kar pripomore h kvaliteti podpore in pomoči, ki jo zaposlitve, kupoval ji je draga darila in ji ponudil, da lahko pri njem prebiva. nudimo osebi. Pripovedovanje življenjske zgodbe odpira možnost naslavljanja težkih Kmalu se je izkazalo, da od nje pričakuje spolne odnose, vendar se pri tem izkušenj, kar je za predelavo travme na neki stopnji okrevanja nujno. Osebo je treba zgodba ni končala. Moški je v Sloveniji vodil nočni lokal. Dekletu je naročil, da ves čas opominjati, da za zlorabo in nasilje ni kriva sama in pri njej krepiti občutek, se mora zanj v zameno za brezplačno prebivanje, preživljanje in omogočanje da je drugačno življenje, ne glede na težo preteklih izkušenj, možno. Poznavanje statusa za prebivanje začeti prostituirati. Dekle je bilo tako hitro potisnjeno v zgodbe osebe je pomembno za vzpostavljanje zaupnega in podpornega odnosa, situacijo, v kateri je imelo občutek, da nima druge možnosti, kot da mu ugodi. prostora brez obsojanja, v katerem lahko oseba brez strahu deli svoje izkušnje in Začelo se je izkoriščanje prostitucije v njegovem nočnem lokalu. Dekle je imelo dobi ne obsojajočo povratno informacijo od tistega, ki mu je izkušnje zaupala. doma majhnega otroka in družino. Bilo jo je strah, da bodo njeni starši izvedeli, s Zapis zgodbe je pomemben tudi pri pripravi strokovnih delavcev, če in ko so pov- čim se ukvarja, in da ne bo več imela denarja, ki bi ga lahko pošiljala domov in s abljeni na pričanje v predkazenskem in kazenskem postopku. Za delitev informacij tem sinu zagotavljala boljše življenje. Nekoliko drugačen primer potrebe po urejanju statusa na podlagi zakona o Hkrati pa so, predvsem duševne motnje ter druge hude psihološke stiske, mnogokrat tujcih pa se je izkazal pri več državljanih, ki so v Slovenijo prišli »s trebuhom za rezultat izkoriščanja oseb, ki so pri nas nameščene ali kako drugače vključene v kruhom«. Prispeli so na podlagi enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, želeli naše programe. so si boljše priložnosti za delo in višje plače, vse z namenom preživljanja družine, ki so jo pustili za sabo. Delodajalec jih je z namenom izkoriščanja novačil že v Težava, s katero se srečamo ob soočenju z osebnostnimi in duševnimi motnjami njihovi izvorni državi. Uredil jim je dokumente za pot in letalske karte, za kar pri naših uporabnikih, je, da naša organizacija za področje duševnega zdravja ni so mu morali plačati visok denarni znesek. Ko so prispeli v Slovenijo, se je hitro specializirana. Nekatere oblike so hude, kar predstavlja izziv za delo, varnost in izkazalo, da so pogoji dela nevzdržni, plače niso bile takšne, kot jim je bilo življenje naših uporabnikov, pa tudi zaposlenih. Sistem zdravstvene pomoči, še obljubljeno, deležni so bili nasilja in diskriminacije. Ko so zaradi izkoriščanja posebej psihiatrične, v Sloveniji ni sistemsko urejen za namene pomoči žrtvam pobegnili in se odločili podati prijavo na policijo, je delodajalec njihova enotna trgovanja z ljudmi, je razmeroma omejen in rigiden, zato je zagotavljanje pomoči v dovoljenja za prebivanje in delo preklical. To je storil tako, da je od njih s prevaro veliki meri odvisno od iznajdljivosti in pripravljenosti posameznih ljudi in institucij že predčasno pridobil podpisan dokument, s katerim so delodajalca pooblastili ter se ureja od primera do primera. za urejanje statusnih zadev na upravnih enotah. Tujci vsebine in pomena tega V primerih, ki zahtevajo veliko naše pozornosti, sočutja ter pozornosti in hkrati nujno dokumenta niso razumeli, saj je bil dokument v slovenskem jeziku. Bili so dodatno strokovno pomoč, ki je sami ne premoremo, se zaposleni pogosto soočamo preslepljeni in hkrati naučeni, da se delodajalcu ne sme oporekati. Bali so se s stisko. Pogosto sistem pomoči na področju psihiatričnega zdravja povsem zataji, ga, a mu hkrati zaupali svoje življenje. Tako so po podaji prijave in odhodu iz kar to stisko le še povečuje. izkoriščevalske situacije ostali brez enotnega dovoljenja in v Sloveniji nenadoma prebivali nezakonito. Posledice izkoriščanja na področju duševnega zdravja so mnogokrat hude – vse Tudi pri izvajanju programa pride do situacij, ko oseb ne nameščamo v varni prostor posttravmatske stresne motnje, kriznih stanj itd. od depresije, hujših oblik anksiozne motnje, bipolarne motnje, samomorilnosti, Društva Ključ, o čemer vedno odloča multidisciplinarni tim. V preteklosti smo že imeli nekaj primerov, ko smo osebam poiskali alternativno namestitev, hkrati pa Imeli smo primer transspolne osebe, ki je bila pri nas nameščena. To je bil so bile vključene v program oskrbe. To pomeni, da je bivanje urejeno nekje drugje, primer, ki se mi je v spomin vtisnil predvsem kot eden izmed šolskih primerov, običajno pri partnerskih organizacijah ali v javnih zavodih, svetovanje in podporo pa ki lahko pokažejo, kako hude posledice lahko leta in leta izkoriščanja pustijo na izvaja Društvo Ključ, v sodelovanju s strokovnimi delavci organizacije, kjer je oseba osebi. Osebo, ki jo doživljam kot nadvse bistro, pametno sposobno, že od njenih nameščena. Takšno obliko namestitve uredimo predvsem v primerih, ko primer rosnih let spremlja težka življenjska zgodba. Gospa je bila k nam nameščena presega strokovno znanje, zaposlitvene kapacitete in sposobnosti Društva Ključ. zaradi izkoriščanja prostitucije. Za seboj je imela vrsto let zlorab – tako s strani Doslej smo alternativno namestitev poiskali osebam s hujšimi oblikami zasvojenosti družbe kot s strani primarne družine. in/ali duševnih motenj in mladoletnim osebam. Ko je prišla k nam, je bilo očitno, da se spopada z mnogimi »demoni«, katerih razsežnosti tudi sama kot strokovna delavka na začetku nisem povsem razumela. OSEBNOSTNE IN DUŠEVNE MOTNJE KOT RANLJIVOST TER Srečala sem se s primerom osebe, ki je trpela za mnogimi oblikami duševnih POSLEDICA IZKORIŠČANJA. in osebnostnih težav, ki so bile tako dejavnik ranljivosti kot tudi posledica prostitucije in ostalih zlorab. Osebnostne in duševne motnje so lahko dejavnik ranljivosti, ki pripomore k nastanku okoliščin za izkoriščanje osebe, kot tudi posledica samega izkoriščanja – V njenem primeru smo se srečevali z občutkom nemoči in frustracije nad mnogokrat pa se to dvoje ne izključuje, temveč »dopolnjuje«. sistemom pomoči osebam, ki trpijo za duševnimi motnjami. Hkrati smo se spopadali z vprašanjem, kako sprejeti odgovornost, ki jo kot strokovni delavci Osebnostne in duševne motnje kot dejavnik ranljivosti lahko pripomorejo k imamo do oseb, ki so pri nas nameščene, a hkrati določiti meje naše odgovornosti. izpostavljenosti osebe nevarnosti izkoriščanja. Osebe z osebnostnimi in duševnimi Tukaj se predvsem navezujem na diagnozo gospe – kronična samomorilnost. motnjami so namreč bolj ranljive – tako zaradi življenjskih okoliščin, ki jih te motnje Delo z osebo, ki trpi za kronično samomorilnostjo, zahteva veliko znanja, poguma soustvarjajo, kot zaradi specifik simptomov njihovega vpliva na delovanje in življenje in hkrati zahteva postavljanje jasnih mej in vzpostavljanja odgovornosti, ki je v osebe. tem primeru deljena. Pomembno je, da se zavedamo, da moramo kot strokovni delavci narediti vse, kar je v naši moči, da osebi priskrbimo potrebno pomoč, 1. Gledamo in vidimo: pozorni smo na to ali nas oseba opazuje, ali obrača pogled a hkrati pozorno spremljati, kdaj je nujno vključiti druge strokovnjake, ker stran od nas, kako se sami počutimo ob tem, ko nas oseba opazuje in kako bi situacija presega naše strokovno znanje. Gospa se je soočala še z vrsto drugih morda opisali njen pogled. Vprašamo se, kaj čutimo, ko opazimo njen pogled na težav, ki so zahtevale vključevanje drugih strokovnjakov – v njenem primeru se sebi. je potrdila pomembnost multiinstitucionalnega sodelovanja in nujnost podpore zdravstvenega sektorja pri zagotavljanju oskrbe. 2. Poslušamo in slišimo: se nam zdi, da nas oseba sliši ali sliši kaj drugega? Se nam zdi, da nas oseba vidi in sliši ali imamo občutek, da govorimo mimo nje? Težave v duševnem zdravju in osebnostne motnje, s katerimi se spopadajo osebe, Pozorni smo tudi na njen glas, kakšna čustva glas izraža in kako bi ga opisali ki so vključene v naše programe, se razlikujejo po obliki in intenzivnosti. Po naših (glasen, nizek itd.). hujše oblike tesnobe, nespečnost, posttravmatska stresna motnja, druga krizna si predstavljamo, da bi se oseba počutila, če se je dotaknem? Ali oseba prekomerno išče dotik? Si lahko predstavljam, da se je dotaknem, če bi jasno stanja ter samomorilnost, nagnjenost k samopoškodbenim vedenjem. Mnogokrat izrazila, da si to želi? Kako oseba uporablja svoje telo glede na prostor (nekateri oseba ne trpi le za eno obliko duševne stiske, temveč se te med seboj prepletajo, izkoriščane za prostitucijo. Najbolj pogoste posledice izkoriščanja so: depresija, 3. Dotik/gibanje: kako bi se počutili, če bi se nas oseba dotaknila? Kako dosedanjih izkušnjah največ posledic na duševnem zdravju nosijo osebe, ki so bile mnogokrat tudi povezujejo z zasvojenostmi. zavzamejo veliko prostora, nekateri se »skrčijo«)? Kako oseba uporablja pohištvo kot podporo (nekaterim je neudobno še v posebej udobnih stolih)? Kot zasvojenosti tudi težave v duševnem zdravju za nas kot strokovne delavce Kako se giba? Okorno, počasi, nervozno, hitro, je statična, stiska čeljust, pesti, predstavljajo izziv. Eden glavnih izzivov spopadanja je gotovo nujnost sodelovanja z ima vidna napetost v ramenih? zdravstvenimi institucijami ter strokovnjaki na področju duševnega zdravja. Pri delu z uporabniki je pomembno, da se zanesemo na lastno doživljanje in Ob nameščanju in bivanju ljudi v varnem prostoru je za strokovne delavce občutenje ter na podlagi obojega ocenimo, kako nam te informacije lahko pomagajo najpomembnejša varnost. Prav zato je nujno, da uporabnicam/-kom čim prej pri delu.10 ob namestitvi zagotovimo možnost psihiatrične ter psihoterapevtske obarvane, kadar ocenimo, da je ta potrebna. Kot socialne delavke imamo ogromno znanja na področju dela z ljudmi, a se moramo hkrati zavedati lastnih strokovnih omejitev in za OCENA OGROŽENOSTI SAMOMORILNIH OSEB zagotavljanje celovite in kvalitetne obravnave iskati podporo drugih strokovnjakov. Pomembno je, da vsako grožnjo vzamemo resno. Pomembno je tudi, da se o tem Žal pa to ni vedno mogoče. Mnogokrat se srečamo s sistemskimi pomanjkljivostmi, pogovarjamo – odprto in spoštljivo. Zavedeti se moramo, da postavljanje vprašanj ki onemogočajo kvalitetno oskrbo in podporo na področju psihiatričnega ne poveča možnosti za samomor. Ravno nasprotno; naša odprtost, zanimanje za zdravljenja. Pogosto se tudi zgodi, da uporabniki sami nasprotujejo psihiatrični sočloveka lahko pripomore h grajenju zaupnega odnosa in lažjemu razumevanju oskrbi ter podpori. Kadar se to zgodi, se moramo zavedati, da so meje in pravila stanja osebe, kar pomaga zgotoviti njeno varnost in zaščito v akutnih stanjih. okolja, v katerem lahko strokovni delavec kvalitetno in strokovno opravi svoje delo. Ugotoviti moramo, ali se pri osebi pojavljajo samomorilne misli (Ni mi več do življenja. našega dela postavljene z razlogom – za zagotavljanje varnosti in vzpostavljanja Moje življenje nima več smisla. Želim si umreti.), ali ima morda že narejen samomorilni načrt (Vem, kako bom dejanje izvršil. Vem kdaj, kje in kako.) in ali čuti samomorilne DELO S SAMOMORILNI OSEBAMI impulze (Ko grem mimo okna, začutim, kot da me nekaj vleče, da bi skočil. Ko grem mimo železniške postaje, začutim močen impulz, da bi skočil pod vlak.) . Svetovalni delavci imamo pri delu s samomorilnimi osebami bistveno vlogo. Pomembno je, da smo pri delu in pogovoru čuječi, da opazujemo, poslušamo in Naša naloga je, da ugotovimo, ali gre za akutno samomorilno stanje – akutnost osebo, ki je v stiski, aktivno spremljamo. potrjuje izdelan načrt, ki ga oseba ima, ali pa močan impulz, ki ga oseba čuti. V takih primerih je nujno, da aktiviramo pomoč zunanjih strokovnjakov in osebi priskrbimo S čim pa si lahko kot svetovalni delavci pomagamo pri oceni o akutnosti situacije? psihiatrično zdravljenje, posvet in po potrebi hospitalizacijo. Vedeti pa moramo, da Pozorni smo lahko na naše zaznavanje, kar lahko uporabimo kot orodje za lažjo izražanje samomorilnih mislih ne kaže vedno na akutno stanje. Včasih s prehitro prepoznavo. 10 Povzeto po predavanju Inštitut za geštalt terapijo 2023 reakcijo ali strahom zaradi misli osebe izgubimo njeno zaupanje, zato je strokovno, načinov zagotavljanja varnosti (npr. z obliži, povoji, kontaktnimi informacijami, v da k takemu stanju pristopimo umirjeno, razumno in spoštljivo. primeru da gre kaj narobe). Pomembno je, da se ne bojimo postavljati vprašanj in direktno naslavljati samomorilnosti osebe. Zbrati je potrebno čim več informacij, tudi o morebitnih ZASVOJENOST KOT RANLJIVOST IN POSLEDICA IZKORIŠČANJA preteklih izkušnja s poskusi samomora, saj lahko služijo tudi kot vir moči (Kaj vas je ustavilo? Katere ljudi v vašem življenju bi samomor prizadel? Kaj s tem izgubite?) Tako kot duševne in osebnostne motnje so tudi različne oblike zasvojenosti oblika in osebi krepijo zavedanje, da ni sama. ranljivosti, ki lahko vodijo v izkoriščanje in ga tudi ohranjajo. Pogosto pa velja obratno – zasvojenost se razvije kot posledica izkoriščanja, predvsem kot mehanizem spopadanja s preživljanjem travm, ki jih osebe doživljajo med izkoriščanjem. POGODBA O NEPOŠKODOVANJU/ANTISUICIDALNI DOGOVOR (PAKT) Pri delu opažamo porast zasvojenosti med našimi uporabniki in uporabnicami – Antisuicidalni dogovor je lahko pripomoček za delo in vzdrževanje zaupanja pri predvsem tistimi, ki se soočajo z izkušnjo prostitucije. sklenemo pogodbo oziroma pakt o nepoškodovanju. Ta pakt je zaveza tako za osebo žrtve TzL zagotavljamo preko visokopraženega programa celostne oskrbe, kar pomeni, da je vključitev v program pogojena z abstinenco od prepovedanih substanc kot za strokovnega delavca. Oseba se zaveže, da si do naslednjega dne/srečanja in alkohola. Osebam, ki se soočajo s kemičnimi oblikami zasvojenosti zato iščemo ne bo vzela življenja, strokovni delavec pa se zaveže, da bo z osebo še naprej delal. da si bo oseba škodovala in smo že poiskali ustrezno strokovno pomoč, lahko z osebo Primarno poslanstvo Društva Ključ – zagotavljanje pomoči in varne namestitve za osebah, za katere ocenjujemo, da so samomorilne. V primeru da obstaja možnost, Takšna zaveza lahko pripomore k občutku odgovornosti in ohranjanju motivacije alternativno obliko namestitve in možnosti zdravljenja, v primeru da si to želijo. za življenje, četudi samo do naslednjega dne. Kot strokovnjaki se moramo ves čas Zasvojenost kot posledica izkoriščanja se kaže predvsem kot konzumiranje zavedati, da oseba kljub hudim stiskam ohranja del, ki si želi preživeti, sicer ne bi prepovedanih substanc in alkohola z namenom omiliti in otopiti občutke, s katerimi sedela pred nami. Mi lahko osebo podpiramo in ji pomagamo, dokler si naše pomoči se osebe soočajo tekom nasilja in izkoriščanja. Zasvojenost se pojavi kot mehanizem želi in z nami sodeluje, pri čemer odgovornosti za njihovo življenje ne smemo v za pomoč pri preživetju zlorab, kot način disociacije in pobega pred realnostjo, ki je celoti nositi sami. v večini primerov nevzdržna. SAMOPOŠKODOVANJE Uporabnica, ki je bila zaradi izkoriščanja prostitucije nameščena v varnem prostoru Društva Ključ, je poročala o tem, da se je zasvojenost s kokainom razvila Samopoškodovanja in samomorilnosti ne smemo metati v »isti koš«, saj gre v med izkoriščanjem za prostitucijo. Zakaj? S kokainom jo je spoznal njen zvodnik, da bi lažje zdržala veliko števil strank, ki so jo dnevno obiskovale. Konzumacija večini za dva ločena procesa. Izjema so primeri, ko oseba izraža oboje hkrati – v kokina je postala tako velika, da je pustila trajne zdravstvene posledice. teh primerih gre za akutno stanje, ki zahteva aktivacijo strokovnjakov na področju zdravstvenega varstva. Zasvojenosti so mnogokrat tako močno prisotne in hude, da onemogočajo okrevanje Osebe, ki se samopoškodujejo, to mnogokrat uporabljajo kot način samoregulacije žrtve. Zato sta pri osebi, ki trpi za hujšimi oblikami kemičnih zasvojenosti, najprej nujna stabilizacija in rehabilitacija, šele nato lahko sledita zastavljanje življenjskih – tukaj je ponovno ključnega pomena odprt, direkten pogovor o temi, saj le na ta ciljev in pogojev za reintegracijo. način lahko resnično ocenimo situacijo in nevarnost, pri čemer je pomembno, da ugotovimo, kakšna je funkcija samopoškodovanja pri osebi. Čeprav redkeje, se pri delu srečujemo tudi z različnimi oblikami nekemičnih V primeru ene od oseb, ki je bila vključena v program varnega prostora, je bila zasvojenosti – najpogosteje z zasvojenostjo s spolnostjo, ki se lahko odraža kot ena od posledic nasilja in izkoriščanja. funkcija samopoškodovanja želja po tem, da se izogne oz. prekine čustveno bolečino, ki jo čuti. Fizična bolečina je za nekaj časa zasenčila stisko, ki jo je Področje zasvojenosti od strokovnih delavcev zahteva neprenehno nadgrajevanje čutila, in to ji je pomagalo pri tem, da se ji po njenih besedah »ni zmešalo«. znanja, predvsem pa stalnega zavedanja lastnih strokovnih omejitev. Vključevane V takšnih primerih je pomembno, da vemo, da lahko preprečevanje sampoškodovanja drugih (zunanjih) strokovnjakov je nujno, če želimo žrtvi zagotoviti celostno obravnavo in pomoč, zlasti na področju zdravstvene oskrbe. vodi v še hujšo stisko in je zato potencialno še bolj nevarno, zato se rajši poslužujemo Ob vključitvi v program oskrbe in prihodu v varni prostor je največkrat že od pozabljenih imen oseb in krajev. Kmalu se izkaže, da se oseba prijetnih dogodkov spomni v najmanjše podrobnosti. Spomni se na primer vzorca obleke, imen prisotnih, krajev, začetka jasno, da bo oseba v nekem trenutku nastopila kot oškodovanka/priča pred datumov, okusov, če so jedli. Tistih manj prijetnih, travmatičnih obdobij oziroma trenutkov sodiščem. V predkazenskem postopku se bo oseba večkrat srečala s policijo, ki ji pa se težko spominja ali pa se iz različnih razlogov odloči, da jih z nami ne bo delila. Za tožilstvo in preiskovalni sodnik nalagata različne dodatne preiskovalne ukrepe v krepitev zbranosti pri delu z osebo uporabljamo različne naloge, kot so na primer vaje za okviru preiskave kaznivega dejanja. koncentracijo in spomin. Za podporo osebi pri sodelovanju z organi pregona je zelo pomembno sledeče: Prav manj prijetni, travmatični dogodki so osebo pripeljali k nam. Od našega strokovnega • Pregled vseh izjav pred uradnimi organi (zapisnik KO, uradni zaznamki itd.). znanja, razumevanja in vodenja pri zapisovanju zgodbe je odvisno, ali se jih bo oseba začela spominjati in jih delila z nami. Šele nato lahko z osebo začnemo povezovati vzroke in • Zagotavljanje spremstva na policijo, če oziroma ko osebo ponovno pozovejo posledice dogodkov, identificiramo ranljivosti in vse oblike zlorab, ki jih je bila deležna. Za na razgovor. naše delo je pomembno, da oseba, ki je vstopila v varni prostor in se vključila v psihosocialno • obravnavo, razume, da je njena trenutna situacija posledica dogodkov, ki so se zgodili v Skrbno paziti na vse njene pravice v postopku. preteklosti in da so ti dogodki povezani z zlorabami, nasiljem in izkoriščanjem, ki jih je • utrpela. Pomembno je, da se oseba zaveda, da ni sama odgovorna za to, kar se ji je zgodilo. Urediti brezplačno pravno pomoč. Samoobtoževanje bistveno otežuje okrevanje, hkrati pa zmanjšuje možnosti za suvereno in Priprava na pričanje pogumno pričanje v predkazenskim in kazenskem postopku. Temelj zapisovanja življenjske zgodbe je spomin osebe, s katero delamo. Zato je pomembno, da razumemo, kako poteka proces11 spominjanja in s tem povezano pozabljanje. Vsak Ena od oblik pomoči, ki jo v okviru programa oskrbe nudimo žrtvam, je tudi tako spomin (senzorni, delovni ali dolgoročni) oziroma informacijo je mogoče zaznati, shraniti in imenovana priprava na pričanje. Pri tem ne gre za pripravo na pričanje v ožjem smislu obnoviti. Sistem spominjanja oziroma priklica shranjenih informacij je po eni strani osnova – osebam namreč ne dajemo navodil v zvezi z vsebino pričanja. Gre za pripravo na delovanja mnogih kognitivnih funkcij, hkrati pa je močno odvisen od delovanja drugih pričanje v najširšem možnem smislu: za pripravo na čustveno obremenitev, ki jo povezanih kognitivnih procesov. Nezmožnost spominjanja tako ne pomeni, da je neka predstavlja pričanje, za informiranje o poteku pričanja, pravicah in dolžnostih med informacija za vedno izgubljena, temveč predstavlja zgolj njeno (začasno) nedostopnost. pričanjem … Še pred tem pa je nujno, da oseba razume pojav trgovanja z ljudmi in na Razlogi za nedostopnost informacij oziroma nezmožnost njihovega priklica so lahko: tej podlagi tudi razume okoliščine, ki so vodile v njeno izkoriščanje. • Potlačitev, ki izkazuje obrambni mehanizem osebe, da neprijetne ali nesprejemljive S tem namenom želimo pri pisanju življenjske zgodbe ugotoviti naslednja dejstva: spomine potisne v podzavest, da se ji z njimi ni treba soočiti oziroma z njimi živeti. • Kdaj, zakaj in na kakšen način je oseba postala ranljiva? • Izkrivljanje, ki odraža naše interese in vrednote; določene dogodke si zapomnimo tako, kot si jih želimo zapomniti. • Kdo in na kakšen način je njeno ranljivost izkoristil? • Ugašanje, ki pomeni, da spominska sled v možganih postopoma ugaša oziroma • Kakšne posledice ima oseba zaradi doživetega izkoriščanja in koliko časa te izginja, še posebej če spomina ne uporabljamo. že trajajo? • Interferenca, ki pa ni odvisna od časovne komponente, temveč od pomena spomina/ Pripravi na pričanje bi tako lahko rekli tudi podpora pred pričanjem, saj zajema dogodka oziroma njegove teže v razmerju do drugih spominov/dogodkov. čustveno podporo, psihosocialno svetovanje in mnogokrat tudi psihoterapevtski pristop. Podpora na pričanje se začne s pisanjem življenjske zgodbe osebe, ki je Pri tem je ključno, da z osebo delamo v smeri, kjer se odpirajo možnosti in prostor za vključena v program (celostne) oskrbe žrtev trgovine z ljudmi – namestitev v varnem ponovno spominjanje dogodkov in doživljanja. Takšno delo zajema predvsem zaupanje, čas, prostoru, ki predvideva dolgoročnejšo namestitev. Zapis zgodbe vključuje dogodke potrpežljivost in razumevanje časovnega in vsebinskega konteksta same izkušnje. Kot že od otroštva naprej oziroma od prvega spomina, ki ga oseba ima. Včasih oseba ne rečeno oseba določene spomine lahko potlači z namenom zavarovati sebe, lahko bi celo zna začeti s prvim spominom, in je zato njena »življenjska zgodba« na začetku rekli z namenom preživetja. To je obrambni mehanizem, ki pa na neki točki osebi ne služi časovno nedosledna, brez jasnih povezav med dogodki, polna časovnih lukenj in 11 Povzeto po »SPOMIN – KAJ TO JE IN KAKO DELUJE?« Sanja Šešok, Nevrološka klinika (2006) več, saj lahko ovira njeno okrevanje, spomini pa se namesto v jasni sliki vračajo v obliki Poseben del priprave na pričanje je simulacija zaslišanja, na katero se sodelujoči posebej paničnih napadov, tesnobnosti in nelagodja. pripravimo. Pripravimo vprašanja, za katera predvidevamo, da jih bo oseba dobila med pričanjem, nato pa izvedemo simulirano zaslišanje. Ko končamo, z osebo analiziramo Pomembno je, da uporabimo aktivno poslušanje ter osebe ne preganjamo. Prav tako je postavljena vprašanja, odgovore, neverbalno komunikacijo itd. potrebno krepiti občutek zaupanja v njihov lasten spomin. Spominov, ki se vračajo, ne označujemo kot pravilne ali napačne, vendar jih zapišemo ter se k njim vračamo z namenom, da oseba spomin lahko krepi, dopolnjuje in spreminja na podlagi lastnega občutka in Odhod na pričanje zaupanja v svojo izkušnjo. Šele ko oseba sama da privolitev, je zapis zaključen. Ko pridemo pri pisanju življenjske zgodbe do zadnjih dogodkov, ki so osebo pripeljali k nam, Pred odhodom osebe na pričanje je nujno sodelovanje s policijo, ki z neoznačenimi imamo običajno pred seboj kazensko ovadbo, ki jo je oseba podala ustno na zapisnik na policijskimi vozili zagotovi varen prevoz do lokacije zaslišanja in nazaj ter zagotovi varovanje policiji. Kazensko ovadbo dodamo k obstoječi življenjski zgodbi, jo temeljito pregledamo in žrtve in njene zaupne osebe na lokaciji zaslišanja. osebi pustimo, da jo prosto ponovi. V zapis dodamo tisto, česar morda v kazenski ovadbi še ni, po potrebi zastavimo dodatna vprašanja in osebo prosimo, da določene dogodke še Če sodišče v zadevi izda obsodilno sodbo in obsojencem izreče zaporne kazni, kontaktiramo natančneje opiše. Pustimo ji, da pri opisovanju uporablja svoje izraze, tudi neprimerne, s Službo za pomoč oškodovancem, ki zagotovi uresničevanje pravice oškodovancev do čimer osebi omogočimo, da »si da duška« (npr. s svojimi besedami opisuje gnus ali jezo, obveščanja o morebitnih predčasnih odpustih, prostih vikendih, pobegih ali predčasnih ki jo je doživljala) in dogodke povezuje s posledicami (npr. da ima od takrat naprej vedno zaključkih prestajanja zaporne kazni. Povedano drugače, žrtev nasilnega kaznivega dejanja ob sebi stekleničko vode in dela majhne požirke). Med pogovorom sproti preverjamo, kako ima pravico, da je obveščena, ali oziroma kdaj je storilec ponovno na prostosti. se je oseba počutila takrat (strah, samoobtoževanje, sram, gnus …) in kako se počuti v tem trenutku (strah, jeza, izgubljenost, odločnost, maščevalnost …). Zaslišanje strokovne delavke Pomembno je, da poskušamo v čim večji meri organe pregona ter sodstvo opozarjati na procese spominjanja in pozabljanja. To je kompleksen pojav, ki zahteva senzibilizacijo strokovnjakov, da se izognemo stigmatizaciji, obsojanju žrtev ter prikazovanju in Na pričanje smo lahko vabljene tudi strokovne delavke, ki smo sodelovale pri zagotavljanju obravnavanju žrtev kot nekredibilnih prič v postopkih pred sodiščem. Tudi zato je pomembno, pomoči žrtvi. Ko prejmemo vabilo na pričanje, stopimo v stik s sodnikom in si zagotovimo, da sodniki v postopkih koristijo možnost izvedenstva psihološke stroke. Izvedenec lahko da bo med pričanjem zagotovljena naša anonimnost (npr. da od nas ne bo zahteval razkritja med drugim oceni in poda sodniku strokovno mnenje o psiholoških posledicah zaradi naslova bivanja in drugih osebnih podatkov, kot je to pri pričanjih sicer običajno). Na različnih škodljivih dejavnikov ali travmatskih dogodkov, s katerimi se spopadajo priče/ pričanje prihajamo v vlogi strokovne delavke in ne zasebno, zato naši podatki za izvedbo oškodovanke in oškodovanci, izpostavljeni hudemu nasilju in zlorabi. Posledica je lahko tudi pričanja niso potrebni. »izguba« spomina. Pred pričanjem moramo od osebe, zaradi katere smo vabljeni, pridobiti odvezo od molčečnosti oziroma soglasje za razkritje informacij. Odveza mora biti dana v celoti ali pa Vabilo priči se šteje, da ni dana. To pomeni, da oseba od nas ne more zahtevati, da v pričanju prikrijemo dele tega, kar smo izvedele pri svojem delu. Po prejemu vabila na pričanje je nujno: V pričanju vselej pričamo zgolj o stvareh, ki smo jih slišale neposredno od osebe, zaradi katere smo vabljene. • Sodišču predlagati zaščitne ukrepe (tudi če jih je morda predlagalo že tožilstvo). Če med pričanjem ugotovimo, da ne bomo imele priložnosti povedati česa, kar je pomembno • Zahtevati uresničitev pravice do pričanja v maternem jeziku. za odločanje v postopku in koristno za žrtev, o tem med pričanjem spregovorimo same od sebe. Čeprav da sodnik priči na koncu pričanja običajno priložnost, da k svoji izpovedbi kaj • Z vso skrbnostjo obravnavati pričin strah pred obdolžencem in v zvezi s tem tudi doda, je pomembno, da smo strokovne delavke pri pričanju pozorne in dodajamo pomembne ukrepati. informacije. • Se v zvezi z možnimi dodatnimi ukrepi povezati s Službo za pomoč oškodovancem. PODPORNI SISTEM ZA SVETOVALKO Osebe, ki opravljajo svetovanje, opravljajo delo, pri katerem se srečujejo z visoko da se med seboj pogovarjajo sodelavci, ki so med seboj enakovredni glede položaja v organizaciji. stopnjo obremenitve. Poskrbeti morajo zase, tako v delovnem okolju kot tudi zasebno. Eno izmed osnovnih pravil je, da se to dvoje ne prepleta in ne zamenjuje. Skrb za povezan tim je sicer odgovornost vodilnih. Potrebno je skrbeti za to, da si člani Zato se morajo naučiti postavljati meje. V nasprotnem primeru jih lahko preplavijo tima zaupajo, med seboj delijo ideje, so pripravljeni na timsko »možgansko nevihto«, tesnobni občutki, prenasičenost z informacijami, občutek ujetosti in frustracije, ki delajo napake, jih priznajo, razumejo, kakšni so cilji organizacije in kako jih bodo jih lahko pripeljejo v izgorelost. dosegli. Torej da delujejo v isto smer. Ob tem je pomembno, da je vsak član tima slišan in spoštovan. Postavljanje meja V organizacijah, kjer vloge, odgovornost in delo zaposlenih niso jasno določene, so zabrisane meje in frustracije lažje privrejo na dan. Tako kot v organizacijah, kjer ni možnosti za dodatna izobraževanja, supervizije, posvete znotraj tima ter možnosti konzultacije z zunanjimi strokovnjaki. Tim je povezan takrat, ko si člani zaupajo in 1. Ločevanje zasebnega od službenega. upajo deliti tudi svoje najbolj nore ideje, ko upajo priznati napako, če jo naredijo. Prav V zadovoljno zasebno življenje je potrebno vlagati trud in čas. Oboje je možno tako takrat, ko je komunikacija med njimi odprta, jasna in iskrena. Ter, ko si med seboj pomagajo. le, če ima svetovalka dovolj energije in prostega časa, da ga lahko izkoristi za stvari, ki jo pomirjajo, aktivnosti za vzdrževanje fizične kondicije in druženje z ljudmi, ki jim zaupa in jo polnijo z energijo. Pomembna je tudi uravnotežena 5. Supervizija prehrana in kvaliteten počitek oziroma spanje. Svetovalki mora biti omogočena individualna in tudi skupinska supervizija, saj so supervizijska srečanja namenjena izboljšanju profesionalnih kompetenc, 2. Jasno določen delovni čas in pravica do odklopa. učinkovitejšemu reševanju konfliktov in spoprijemanju s stresom ter strokovnemu Kadar je delovni čas jasno določen, je s tem določen tudi trenutek »ko zapremo napredku in ohranjanju oziroma vzpostavljanju ponovnega zadovoljstva z delom. Z redno supervizijo zagotavljamo podporo pri obravnavi aktualnih vprašanj, s katerimi vrata službe« in gremo v svojo zasebnost. Če tega ni, se obveznosti in službene se svetovalka srečuje pri svojem delu. Pomemben pa je tudi del svetovalkine skrbi ves čas podijo po glavi. samorefleksije, ob kateri preverja lastno poslanstvo in stopnjo motiviranosti za delo svetovalke. 3. Razumevanje lastne odgovornosti. Svetovalka ni odgovorna ne za uporabnika (ne za institucijo), pač pa le zase. To ne pomeni, da se ne trudi z uporabnikom, pač pa da je odgovorna le za svoja dejanja pri delu z uporabnikom in ne za dejanja uporabnika. Enako je tudi glede odgovornosti v instituciji. Svetovalka je odgovorna le za delovne naloge, ki izvirajo iz njenega delokroga. 4. Vloga tima pri podpori svetovalke. Postavljanje meja je eno izmed osnovnih orodij, poleg strokovnosti in zavedanja svojih čustev. Meje je lažje postavljati, kadar ima svetovalka ob tem podporo tima. Tim ji lahko ponudi varen prostor za pogovor, za refleksijo. Tim predstavlja varnostno mrežo, ki opravlja intervizijo. Intervizija je v formalni obliki jasno določena z metodiko dela. Lahko pa poteka tudi v neformalni obliki. Obe obliki sta zaželeni saj so rešitve, ki jih, na podlagi svojih znanj in izkušenj, lahko ponudijo člani intervizijske skupine, za svetovalko, ki je v težavah, uporabne takoj. Pri obeh, formalni in neformalni, intervizijah je najbolj pomembno to,