1 Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2015 Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2015 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Ljubljana, 2016 Poročilo in podatki so zaščiteni po določilih avtorskega prava, tisk in uporaba podatkov sta dovoljena le v obliki izvlečkov z navedbo vira. Meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju je predmet arbitra- žnega postopka (v skladu z Arbitražnim sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške z dne 4. novembra 2009). Nič v poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2015 ne pomeni prejudica med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Land and maritime border between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia is a matter of ongoing arbitration proceedings (in accordance with the Arbitration agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Republic of Croatia signed on November 2009). Therefore document Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2015 is without prejudice to the border between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia. ISNN 1855-0827 Deskriptorji: kakovost zraka, kakovost padavin, onesnaževala, izpusti, delci, ozon, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, benzen. Descriptors: air quality, precipitations quality, pollutants, emissions, particulate matter, ozone, nitrogen dioxide, carbon monoxide, benzene. Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova 1b, Ljubljana Spletni naslov: www.arso.gov.si E-naslov: gp.arso@gov.si Direktor Urada za meteorologijo: dr. Klemen Bergant Generalni direktor Agencije Republike Slovenije za okolje: mag. Joško Knez Pripravili in uredili: mag. Tanja Cegnar, mag. Mojca Dolinar, Mateja Gjerek, Tanja Koleša, dr. Martina Logar, Marijana Murovec, dr. Boštjan Paradiž, dr. Jana Faganeli Pucer, Bojan Rode, Marko Rus, dr. Janja Turšič, dr. Rahela Žabkar Avtorji iz drugih organizacij: doc. dr. Andreja Kukec, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Peter Otorepec, dr. med., spec. higiene in MDPŠ, Nacionalni inštitut za javno zdravje Andrej Uršič, univ. dipl. biol., Nacionalni inštitut za javno zdravje mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene, Nacionalni inštitut za javno zdravje Priprava podatkov drugih merilnih mrež: Elektroinštitut Milan Vidmar pripravlja podatke: EIS TEŠ, EIS TET, MO Ljubljana, Lafarge cement, TE-TO Ljubljana, MO Celje Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor pripravlja podatke MO Maribor Salonit Anhovo pripravlja podatke za EIS Anhovo Kazalo 1 Uvod 1 2 Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka 7 2.1 Meritve na stalnih merilnih mestih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 2.2 Modeliranje kakovosti zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 3 Delci PM10 in PM2,5 19 3.1 Izpusti primarnih delcev in predhodnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 3.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 3.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 3.4 Epizode čezmerne onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 3.5 Kemijska in elementna sestava delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 3.6 Preseganja mejnih vrednosti zaradi naravnih virov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 3.7 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 4 Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 41 4.1 Benzo(a)piren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 4.2 Težke kovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 5 Ozon 55 5.1 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 5.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 5.3 Epizode čezmerne onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 5.4 Modeliranje in napovedovanje ravni ozona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 5.5 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 6 Dušikovi oksidi 67 6.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 6.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 6.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 6.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Poročilo kakovost zraka 2015 V 7 Žveplov dioksid 79 7.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 7.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 7.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 7.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 8 Ogljikov monoksid 91 8.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 8.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 8.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 9 Benzen 95 9.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 9.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 9.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 10 Živo srebro v zraku 101 10.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 10.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 10.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 11 Kakovost padavin 105 11.1 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 11.2 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 12 Žveplove in dušikove spojine ter ostali anorganski ioni 113 12.1 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 12.2 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 13 Meteorološke značilnosti leta 2015 117 13.1 Vreme leta 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 13.2 Značilnosti posameznih letnih časov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Nagovor direktorja Spoštovani, spremljanje kakovosti zraka in ugotavljanje vzrokov za njegovo onesnaženost je ena izmed ključnih dejavnosti Agencije Republike Slovenije za okolje. Na Agenciji že pol stoletja sistematično spremljamo kakovost zraka. Pripravljamo tudi nacionalne evidence izpustov v zrak in zbiramo podatke o izpustih industrije. Podatke meritev sproti objavljamo na spletu, pripravljamo pa tudi napoved onesnaženosti zraka. Letno pripravimo celovito poročilo o kakovosti zraka, v katerem predstavljamo rezultate meritev kakovosti zraka, njihovo analizo in interpretacijo. Kakovost zraka ima na zdravje in počutje ljudi največji vpliv med okoljskimi dejavniki. V Sloveniji je onesnaženost zraka zaradi specifičnih nacionalnih okoliščin posebej izražen problem. Večina Slovenije je slabo prevetrena, pogoste so tudi temperaturne inverzije, ki omejujejo razredčevanje izpustov, ki se pogosto kopičijo v prizemni plasti ozračja. V takšnih pogojih lahko že nižja gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka. Na strani izpustov nam je nekdaj največ težav povzročal domač premog, ki je pri uporabi v gospodinjstvih in v večjih kurilnih napravah brez čistilnih naprav zaradi visoke vsebnosti žvepla in pepela močno onesnaževal ozračje. Danes poleg velikega obsega lokalnega in tranzitnega cestnega prometa ozračje najbolj onesnažujejo zastarele kurilne naprave gospodinjstev. Živimo v postindustrijski družbi, ko na onesnaženost zraka v veliki meri vplivamo s svojimi odločitvami in ravnanjem mi, posamezniki. Da se lahko odločamo, je potrebna ustrezna obveščenost o vzrokih onesnaženosti. Temu je namenjeno tudi to poročilo. mag. Joško Knez Generalni direktor Poročilo kakovost zraka 2015 VII VIII Poročilo kakovost zraka 2015 Seznam kratic EU Evropska unija ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje EEA Evropska okoljska agencija EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar IJS Institut Jožef Stefan BF Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani EIS Ekološki informacijski sistem TE-TOL Termoelektrarna Toplarna Ljubljana TEB Termoelektrarna Brestanica TEŠ Termoelektrarna Šoštanj TET Termoelektrarna Trbovlje AMP Avtomatska merilna postaja DMKP Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti padavin DMKZ Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zunanjega zraka EMEP Evropski program za spremljanje in ocenjevanje v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja WMO-GAW Program Svetovne meteorološke organizacije za globalno spremljanje ozračja NEC Direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka WHO Svetovna zdravstvena organizacija US EPA Agencija za okolje Združenih držav Amerike AV Alarmna vrednost CV Ciljna vrednost MV Mejna vrednost OV Opozorilna vrednost EC/OC Elementni in organski ogljik PM Delci v zraku PAH Policiklični aromatski ogljikovodiki BaP Benzo(a)piren KPI Kazalnik povprečne izpostavljenosti Poročilo kakovost zraka 2015 IX X Poročilo kakovost zraka 2015 Povzetek Kakovost zraka je pomemben okoljski vidik, saj onesnažen zrak vpliva na zdravje in počutje ljudi bolj kot drugi okoljski vplivi. V Sloveniji je bil pred desetletji največji problem žveplov dioksid. Tedaj so ravni za več kot red velikosti presegale danes veljavne mejne vrednosti. Po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla v prometu in gospodinjstvih, v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom nimamo več. Sedaj je v Sloveniji najbolj izražena problematika povezana s čezmerno ravnjo delcev PM10 in ozona. Slovenija se glede delcev uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom in je v samem vrhu po izpustih delcev na prebivalca in tudi na enoto površine. Visoki specifični izpusti delcev v Sloveniji so predvsem posledica močno razširjene uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Visoke ravni delcev v zraku so tudi posledica neugodnih vremenskih razmer v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije, kjer so pogoste in izrazite temperaturne inverzije. Tedaj lahko že manjša gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti so omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave, ki imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev. S skladnostjo z letnimi mejnimi vrednostmi je v Sloveniji manj težav kot z dnevnimi mejnimi vrednostmi, ker so ravni delcev v topli polovici leta nizke zaradi boljše prevetrenosti, poleg tega pa so izpusti delcev izven kurilne sezone bistveno manjši. Čezmerna onesnaženost z delci v Sloveniji je predvsem posledica lokalnih izpustov in le v manjši meri prenosa onesnaževal v regionalnem merilu. V zadnjih petih letih je bilo dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 preseženo na skoraj vseh stalnih merilnih mestih v urbanem okolju. Preseganj dopustnega števila dnevnih mejnih vrednosti nismo zabeležili na Primorskem, kjer je boljša prevetrenost kot v celinskem delu Slovenije, hkrati pa je potreba po ogrevanju manjša in so zato manjši tudi izpusti malih kurilnih naprav za ogrevanje stavb. Od merilnih mest na urbanih področjih celinskega dela Slovenije dopustnega števila preseganj nismo presegli le na merilnem mestu Velenje. Tudi tam so meteorološke razmere neugodne, so pa zaradi razvitega sistema daljinskega ogrevanja, ki je nadomestil večino malih kurilnih naprav za ogrevanje stavb na tem območju, ravni delcev PM10 pod mejnimi vrednostmi. Letna mejna vrednost za delce PM10 je bila po letu 2008 prekoračena le na merilnem mestu Ljubljana Center, ki je izpostavljeno izpustom prometa. Za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce PM10 je Vlada Republike Slovenije v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravila Načrte za kakovost zunanjega zraka za mestne občine Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto ter Zasavske občine Hrastnik, Poročilo kakovost zraka 2015 XI Trbovlje in Zagorje. Načrti so usmerjeni predvsem v zmanjševanje izpustov zaradi ogrevanja stavb in izpustov cestnega motornega prometa. Izdelana kvantitativna ocena vplivov na zdravje kaže, da bi se ob okvirni prepolovitvi ravni delcev v zraku na teh območjih, pričakovana življenjska doba prebivalstva podaljšala za pol do enega leta. Ravni delcev PM10 so bile leta 2015 višje kot leto poprej. Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (35) je bilo preseženo na osmih merilnih mestih v urbanem okolju, leta 2014 pa le na štirih merilnih mestih. Največ, 85 preseganj, je bilo leta 2015 izmerjenih na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center. Več od dopustnih 35 preseganj je bilo izmerjeno tudi na postajah Celje AMP Gaji (76), Celje (70), Zagorje (70), Trbovlje (50), Murska Sobota Rakičan (47), Ljubljana Bežigrad (43) in Novo mesto (41). Letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2015 na nobenem merilnem mestu ni bila presežena, čeprav se je povprečna letna koncentracija delcev PM10 na postaji Ljubljana Center zelo približala mejni vrednosti. Po letu 2002 je predvsem na urbanih lokacijah opazen trend zmanjševanja ravni delcev, hkrati pa so prisotne izrazite medletne variacije zaradi različnih meteoroloških razmer posameznih let. Trend zmanjševanja ravni delcev pripisujemo predvsem zmanjšanju izpustov v industriji. Za delce PM2,5 je določena le letna mejna vrednost. V Sloveniji se s povišanimi ravnmi delcev srečujemo predvsem v hladni polovici leta, letno povprečje pa zniža z delci manj onesnažen zrak v topli polovici leta. Od začetka meritev in tudi v letu 2015 na nobenem od štirih merilnih mest mejna vrednost za delce PM2,5 ni bila prekoračena. Onesnaženost z ozonom ima v nasprotju z onesnaženostjo z delci izrazit regionalni značaj z velikim vplivom čezmejnega transporta onesnaženosti. Podatki meritev kažejo, da je Slovenija ena izmed z ozonom bolj onesnaženih evropskih držav. Dopustno število prekoračitev ciljne maksimalne 8-urne koncentracije za zaščito zdravja je bilo v zadnjih letih preseženo skoraj na vseh merilnih mestih. Izjema so le merilna mesta pod neposrednim vplivom izpustov prometa, kjer so ravni na omejenem območju nižje. Ravno tako so na reprezentativnih merilnih mestih za zaščito vegetacije presežene tudi kritične vrednosti. Onesnaženost z ozonom je najvišja na Primorskem, ki je bolj pod vplivom čezmejnega transporta ozona in njegovih predhodnikov in ima ugodnejše meteorološke pogoje za tvorbo ozona. V povprečju pa so v Sloveniji najvišje izmerjene ravni ozona na merilnem mestu na Krvavcu, kar je značilno za postaje v visokogorju. V letu 2015 so bile ravni ozona podobne kot v preteklih letih, a nekoliko višje kot leta 2014. Nekoliko višje ravni ozona v letu 2015 pripisujemo ugodnejšim meteorološkim pogojem za tvorbo ozona. Opozorilna urna vrednost je bila devetkrat prekoračena v Kopru, šestkrat v Novi Gorici, štirikrat v Sv. Mohorju, enkrat na Kovku in enkrat na Krvavcu. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom je največja na merilnih mestih izpostavljenih cestnemu prometu, ki je največji vir dušikovih oksidov. Glede na skladnost z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid Slovenija spada med manj onesnažene države Evrope. Čezmerna onesnaženost je bolj izrazit problem večjih mest in aglomeracij. Dnevna mejna vrednost v Sloveniji v letu 2015, kot tudi v preteklih letih, ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Letna mejna vrednost po letu 2013 ni prekoračena tudi na z dušikovimi oksidi najbolj obremenjeni merilni postaji Ljubljana Center. Po onesnaženosti zraka z benzo(a)pirenom je Slovenija nekoliko nad povprečjem držav EU. Ravni so bistveno višje pozimi zaradi manj ugodnih meteoroloških pogojev in izpustov malih kurilnih XII Poročilo kakovost zraka 2015 naprav. Ravni benzo(a)pirena v urbanem okolju (merilni mesti Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor Center) sta bili v letu 2015 na nivoju ciljne vrednosti, ki pa ni bila presežena. Raven benzo(a)pirena na merilnem mestu Iskrba je bistveno nižja. Za žveplov dioksid je za vsako merilno mesto dopustno 24 prekoračitev urne mejne vrednosti v koledarskem letu. V letu 2015 na nobenem od merilnih mestih v Sloveniji ni bila izmerjena niti ena prekoračitev urne mejne vrednosti za žveplov dioksid. Izmerjene povprečne dnevne ravni so na vseh postajah globoko pod mejno vrednostjo. Ravni benzena, ogljikovega monoksida in težkih kovin so pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi. Povprečna letna raven benzena na merilnem mestu mestnega ozadja Ljubljana Bežigrad in na prometnem merilnem mestu Maribor Center je v letu 2015, kakor tudi v vseh drugih letih v nizu meritev, znašala manj kot tretjino mejne vrednosti. Najvišja izmerjena raven ogljikovega monoksida se na nobenem merilnem mestu ni niti približala mejni vrednosti. Nekoliko povišane so le ravni težkih kovin na merilnem mestu Žerjav v Mežiški dolini, ki so posledica dolgoletnega pridobivanja svinca in njegove predelave, ki poteka še danes. Na merilnem mestu Žerjav je raven svinca v letu 2015 znašala približno dve tretjini mejne vrednosti, raven kadmija pa se je približala ciljni vrednosti. Na drugih merilnih mestih so ravni arzena, kadmija, niklja in svinca močno pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi. Škodljive snovi v tla in površinske vode se lahko vnašajo tudi s padavinami. Onesnaženost in kislost padavin v Sloveniji, ki je predvsem pokazatelj regionalne kakovosti zraka, je manjša, kot v povprečju v Evropi in kaže rahel trend izboljševanja. Povzetek rezultatov meritev kakovosti zraka v letu 2015, s poudarkom na skladnosti z mejnimi in ciljnimi vrednostmi, je podan v tabeli 1. Tabela prikazuje okvirne ravni kakovosti zraka, pri čemer so kot kriteriji izbrane mejna ali ciljna vrednost ter spodnji in zgornji ocenjevalni prag. Spodnji in zgornji ocenjevalni prag se sicer uporabljata za določevanje načina ocenjevanja kakovosti zraka, posredno pa lahko služita tudi za ilustracijo kakovosti zraka. Poročilo kakovost zraka 2015 XIII XIV Poročilo kakovost zraka 2015 Summary Air quality is an important indicator of the state of the environment. Moreover, air quality has more pronounced influence on the health and human well-being than any other environmental aspect. In the past the main issue regarding air quality in Slovenia were extreme sulphur dioxide levels. Due to abatement measures in power plants and industry and after the introduction of low sulphur fuels, levels of sulphur dioxide decreased drastically. Nowadays the elevated PM10 and ozone levels are of the most concern in Slovenia. Slovenia is one of the countries in Europe with the highest PM10 levels. It also has one of the largest PM10 emissions per capita and per land area in European Union. High emissions are due to widespread use of wood for domestic heating in technically outdated stoves and boilers. In basins and valleys in the continental part of Slovenia there are prevailing low wind speed conditions and frequent, pronounced long-lasting temperature inversions in the colder period of the year. Those unfavourable meteorological conditions significantly contribute to the high PM10 levels. Most urban monitoring stations in the continental part of Slovenia in the last five years exceeded the allowed number of exceedances, while there were fewer exceedances in the Primorska region, Mediterranean part of Slovenia, where low wind and stable atmospheric conditions are much less common. As exceedances are mostly attributed to wood combustion in domestic heating appliances, levels in the warmer part of the year are much lower than in winter. After 2008 the yearly limit value for PM10 was exceeded only at the monitoring site Ljubljana Centre that is directly influenced by road transport. Due to the lower levels in the warmer part of the year, the yearly limit value for PM2,5 has never been exceeded at any of the monitoring sites. As a response to the exceedances of the PM10 daily limit value, the government of Slovenia has prepared, in cooperation with the local communities, air quality plans for the municipalities of Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto and for the municipalities in Zasavje region Hrastnik, Trbovlje and Zagorje. For those municipalities it was estimated, that reducing the PM levels to approximately half of the current value, would result in the increase of the life expectancy in the range from half to nearly one year. In 2015 the PM10 levels were slightly higher than in 2014. This could be mainly attributed to the less favourable meteorological conditions. More than 35 exceedances of the daily limit value were measured at the monitoring sites Ljubljana Center, Celje AMP Gaji, Celje, Zagorje, Trbovlje, Murska Sobota Rakičan, Ljubljana Bežigrad and Novo mesto. In 2015, as well as in 2014, there were no exeedances of the yearly PM10 limit value recorded on any of the measuring sites. Similarly, the yearly limit value for PM2,5 was not exceeded anywhere. In general decreasing trend of the PM levels is observed after 2002, although there are significant yearly variations due to different Poročilo kakovost zraka 2015 XV meteorological conditions in each year. The decrease in PM levels is attributed mainly to decrease in industrial emissions. In Slovenia ozone pollution is determined by the pronounced influence of the trans-boundary pollution which ranks Slovenia among the most ozone affected countries in Europe. The maximum daily eight hour mean value for the protection of human health is exceeded at almost every measuring site. As expected, lower concentrations were measured at the sites, which are directly influenced by the road transport. The AOT40 value for vegetation protection was also exceeded at all representative monitoring sites. The highest concentrations are measured in Primorska region that is under the greatest direct influence of trans-boundary pollution. The highest average concentrations are measured at the high altitude monitoring sites (e.g. Krvavec). In 2015 levels of ozone pollution were slightly higher than in 2014. Nitrogen dioxide levels are the highest at road transport monitoring sites because traffic is the main source of nitrogen oxides. Excessive nitrogen dioxide pollution is an issue especially in large cities and agglomerations. Slovenia ranks as one of less polluted countries in Europe with respect to nitrogen dioxide. In the past years the yearly limit value was exceeded only at the monitoring site Ljubljana Centre while the daily limit value was not exceeded at any monitoring site. From 2014 there were no excedanaces of the yearly limit value for nitrogen dioxide recorded at any of the monitoring stations in Slovenia. The benzo(a)pirene levels in Slovenia are above the European average. In 2015 yearly concentra- tions were very close to the exceedance of the target value at the urban monitoring sites Ljubljana Biotehniška fakulteta and Maribor Centre. As expected, the levels at the remote station Iskrba were much lower. In 2015 there were no exceedances of the hourly, daily and yearly sulfur dioxide limit value recorded in Slovenia. Benzene, carbon monoxide and heavy metal levels are below limit or target values at all monitoring sites in Slovenia. At the urban background monitoring site Ljubljana Bežigrad and at the trafic monitoring site Maribor Centre, the yearly concentrations of benzene were less than one third of the limit value. The maximum concentration of carbon monoxide was far below the limit value. Similarly the concentrations of arsenic, cadmium, nickel and lead are much below their target or limit values. The only exception was the average concentration of lead in Žerjav which was approximately two third of the limit value. Cadmium at that site was close to the target value in 2015. The surroundings of Žerjav is contaminated with heavy metals because of the past and ongoing processing of lead. Precipitation can also contribute to the contamination of soil and water. Pollutant content and acidity of precipitation is an important indicator of regional air quality. In general precipitation in Slovenia is in comparison to Europe less polluted and the situation is also slightly improving. The outline of pollution levels at the individual stations for the year 2015 is presented in table 1. XVI Poročilo kakovost zraka 2015 T ab el a 1: Ta be la pr ik az uj e po vp re čn e le tn e ko nc en tr ac ije on es na že va lz ra ka (C p ), št ev ilo pr es eg an jm ej ni h (> M V ), ci ljn ih (> C V ) in op oz or iln ih vr ed no st i (> O V ) te r A O T 40 za oz on v le tu 20 15 . Pr ik az an a je tu di m ak sim al na po vp re čn a 8- ur na vr ed no st (C m a x ) za og lji ko v m on ok sid . Č e je št ev ilo pr es eg an jv eč je od do pu st ne ga ,j e vr ed no st pr ik az an a v kr ep ke m tis ku . R de ča ba rv a pr ed st av lja pr es ež en e m ej ne al ic ilj e vr ed no st i, or an žn a pr ed st av lja ra ve n na d zg or nj im oc en je va ln im pr ag om ,r um en a m ed sp od nj im in zg or nj im oc en je va ln im pr ag om in ze le na ra ve n po d sp od nj im oc en je va ln im pr ag om . K on ce nt ra ci je PM 10 ,P M 2, 5, oz on a, N O 2, N O x ,S O 2 in be nz en a so po da ne v en ot ah µ g/ m 3 , C O v m g/ m 3 , ko nc en tr ac ije be nz o( a) pi re na ,a rz en a, ka dm ija ,n ik lja in sv in ca pa v ng /m 3 . PM 10 PM 2, 5 oz on N O 2 N O x SO 2 C O be nz en be nz o( a) pi re n ar ze n ka dm ij ni ke lj sv in ec le to 24 ur le to 1 ur a 8 ur le to 1 ur a le to le to zi m a 1 ur a 24 ur 8 ur le to le to le to le to le to le to C p > M V C p C p > O V > C V C p > M V C p C p C p > M V > M V C m ax C p C p C p C p C p C p D M K Z LJ B ež ig ra d 28 43 43 0 42 26 0 56 4 4 0 0 2. 4 1. 3 M ar ib or 28 34 21 31 0 69 1. 9 1. 6 1. 1 0. 58 0. 2 1. 6 11 M B Vr ba ns ki 19 55 0 53 C el je 32 70 42 0 29 29 0 67 5 5 0 0 M S R ak ič an 29 47 46 0 31 13 0 19 N ov a G or ic a 24 24 52 6 65 22 0 43 Tr bo vl je 29 50 42 0 22 18 0 33 5 5 0 0 2. 3 Za go rj e 32 70 38 0 14 25 0 53 5 5 0 0 H ra st ni k 24 22 47 0 33 3 3 0 0 K op er 23 28 74 9 55 17 0 22 Is kr ba 13 0 10 51 0 37 2 0 0. 19 0. 31 0. 08 0. 88 1. 9 Že rj av 26 7 2. 1 4. 9 2. 7 33 8 LJ B io te hn išk a 27 35 23 1. 3 0. 5 0. 23 3. 6 7. 1 K ra nj 26 17 N ov o m es to 29 40 Ve le nj e 22 9 O tli ca 83 0 55 K rv av ec 99 1 91 0. 3 D op ol ni ln a m er iln a m re ža T EŠ Pe sj e 24 9 6 0 0 Šk al e 17 0 8 0 10 5 0 0 Šo št an j 16 0 4 0 0 Za vo dn je 77 0 61 7 0 8 2 1 0 Ve le nj e 46 0 29 3 0 0 To po lši ca 5 0 0 Ve lik iv rh 4 0 0 G ra šk a go ra 4 0 0 T ET Pr ap re tn o 21 20 K ov k 13 0 87 1 83 8 0 9 6 0 0 D ob ov ec 12 0 3 0 3 6 0 0 K um 4 0 0 R av en sk a va s 6 0 0 O M S- M O L LJ C en te r 40 85 36 0 72 2 0 0 La fa rg e ce m en t Ze le na tr av a 16 1 18 0 23 5 0 0 EI S T E- T O L Vn aj na rj e 16 1 74 0 64 9 0 9 4 0 0 M O C el je A M P G aj i 35 76 23 0 46 5 0 0 T E B re st an ic a Sv . M oh or 70 4 61 7 0 7 5 0 0 M 0 M ar ib or M B Vr ba ns ki 21 3 19 0 23 M B Po ho rj e 81 0 62 Sa lo ni t A nh ov o M or sk o 18 7 G or en je Po lje 20 12 XVIII Poročilo kakovost zraka 2015 1. Uvod Onesnaževala zraka so tiste snovi, ki škodljivo vplivajo na človeka ali na okolje. Mednje sodijo plini kot so na primer dušikovi in žveplovi oksidi ali ozon. Med onesnaževala zraka uvrščamo tudi delce različne velikosti in sestave, ki zaradi svoje majhnosti lebdijo in zato ostanejo dalj časa v zraku. Onesnaženost zraka je predvsem posledica človekove dejavnosti, kakovost zraka pa lahko poslabšajo tudi naravni viri, kot so na primer izbruhi ognjenikov, požari v naravnem okolju ali saharski prah. Nekatera onesnaževala v zrak neposredno sproščajo viri onesnaževanja. Druga, tako imenovana sekundarna onesnaževala, kot na primer ozon, pa nastajajo v ozračju kot produkt zapletenih kemičnih pretvorb snovi, ki jih imenujemo predhodniki. Pomemben vidik onesnaženosti zraka je tudi transport onesnaževal zaradi gibanja zračnih mas, ki lahko poteka tudi na velike razdalje. Tako lahko onesnaževala vplivajo na človeka in okolje daleč od mesta njihovega izpusta. Kakovost zraka je eden izmed najpomembnejših vidikov stanja okolja. Še več, onesnažen zrak vpliva na zdravje in počutje ljudi bolj kot drugi okoljski vplivi in velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem povezan z onesnaževanjem okolja. Predstavlja tveganje za zdravje, ki se mu praktično ni možno izogniti. V Evropi je bilo v obdobju od 2011 do 2013 več kot 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega ravnem onesnaževal v zraku, ki so višja od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) [1]. Neposredni vplivi onesnaženega zraka na človeka potekajo predvsem preko dihalnih organov, kjer škodljive snovi prehajajo v telo in na kompleksen način vplivajo na procese v človeku (slika 1.1 in tabela 1.1). Škodljive snovi v zraku pa lahko onesnažijo tudi tla ali hrano, vstopijo v prehransko verigo človeka in tudi po tej poti vplivajo na človekovo zdravje in počutje. Ocenjuje se, da je onesnažen zrak v EU-28 v letu 2012 povzročil več kot 400.000 prezgodnjih smrti [1]. Najpogostejši vzroki prezgodnje smrti povezani z onesnaženostjo zraka so bolezni srca in obtočil, srčna kap (80 % primerov), sledijo bolezni pljuč in pljučni rak [2]. Poleg prezgodnjih smrti onesnažen zrak zvišuje pogostnost zbolevanja za številnimi boleznimi dihal, boleznimi srca in obtočil in pljučnim rakom. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je onesnažen zunanji zrak leta 2013 uvrstila med kancerogene za ljudi. S povečano incidenco raka je najtesneje povezana onesnaženost zraka z delci. Izpostavljenost onesnaženemu zraku povzroča nastanek pljučnega raka in je povezana s povečanim tveganjem za nastanek raka na mehurju [3]. Novejše raziskave kažejo, da lahko izpostavljenost onesnaženemu zraku v zgodnjem otroštvu pomembno vpliva na razvoj otroka in sproži nastanek bolezni, ki se pokažejo šele kasneje v odrasli dobi [4]. Po podatkih WHO lahko izpostavljenost onesnaženemu zraku med nosečnostjo med drugim povzroči zmanjšano rast plodu, prezgodnje Poročilo kakovost zraka 2015 1 rojstvo in spontani abortus [5, 6]. Obstajajo indikacije, da je lahko prizadet tudi imunski sistem novorojenčkov. Vplivi onesnaženega zraka na razvijajoči se zarodek so še posebej zaskrbljujoči, saj lahko vplivajo na razvoj otroka in sprožijo nastanek različnih bolezni, ki se razvijejo kasneje v življenju (astma, alergije, diabetes) [7]. Pri ocenjevanju vpliva onesnaženega zraka na zdravje in počutje ljudi je pomembno, da je delež ljudi, na katere ima onesnažen zrak manjše učinke, bistveno večji od deleža ranljivejše populacije, ki ima izrazit zdravstven odziv na onesnažen zrak (slika 1.2). Slika 1.1: Vpliv onesnaževal na človeka [8]. Onesnažen zrak v znatni meri prizadene tudi ekosisteme, tako neposredno, kakor tudi posredno zaradi vnosa škodljivih snovi preko zraka v vode in tla. Leta 2010 je bilo 7 % površine ekosistemov v EU-28 izpostavljenih zakisljevanju zaradi žveplovih in dušikovih oksidov. Še več, istega leta je bilo kar 63 % površine ekosistemov EU izpostavljenih onesnaženosti zraka, ki presega meje evtrofikacije. Na območjih Nature 2000 je ta delež še višji in znaša 73 % [1]. Ekonomski vidik onesnaženosti zraka se zrcali v naraščajočih stroških medicinske oskrbe in zmanjšanju produktivnosti zaradi bolezni. Onesnažen zrak zmanjšuje pridelke v kmetijstvu in škodljivo vpliva na gozdove, škoduje pa tudi zgradbam in drugim konstrukcijam. Skupni eksterni stroški, ki so posledica vplivov na zdravje, so v razponu od 330 do 940 milijard EUR. Neposredna gospodarska škoda vključuje 15 milijard EUR zaradi izgubljenih delovnih dni, zdravstvene stroške v višini 4 milijard EUR, izgubo pridelka v višini 3 milijard EUR in škodo na objektih, ki znaša 1 milijardo EUR [2]. Kljub bistvenemu zmanjšanju onesnaženosti zraka v zadnjih 50 letih je izboljšanje kakovosti zraka še vedno eden izmed osrednjih ciljev okoljskih politik. 2 Poročilo kakovost zraka 2015 Slika 1.2: Piramida učinkov na zdravje (Vir: US EPA). Onesnaženost zraka in podnebne spremembe sta različna, a povezana problema. Toplogredni plini, ki se v ozračju zadržujejo daljši čas, tudi več stoletij, so inertni in na zdravje človeka nimajo neposrednega vpliva. Čas zadrževanja onesnaževal zraka v atmosferi pa je le nekaj dni ali tednov. Kljub temu nekatera onesnaževala zraka vplivajo na podnebje, nekatera prispevajo k neto ohlajanju atmosfere, druga pa povzročajo njeno segrevanje. Poleg tega onesnaževala in toplogredne pline pogosto sproščajo iste aktivnosti, kot je na primer uporaba fosilnih goriv, zato obstajajo sinergije med zmanjševanjem onesnaženosti zraka in blaženjem podnebnih sprememb. Obstajajo pa tudi nasprotja med reševanjem teh dveh problemov, kot na primer uporaba lesa v energetske namene, ki je CO2 nevtralno gorivo, sprošča pa lahko visoke emisije delcev, še posebej, če se uporablja v zastarelih malih kurilnih napravah. Izzive izboljševanja kakovosti zraka in blaženja podnebnih sprememb je zato potrebno reševati povezano in s celovitim pristopom. Področje varstva zraka je eden izmed okoljskih vidikov, kjer so se najprej začeli procesi usklaje- vanja in priprave enotnih politik na nivoju Evropske Skupnosti. To velja za standarde kakovosti zraka, ki so enotno urejeni za vse države članice Evropske Skupnosti. Poleg tega je na nivoju EU sprejet širok nabor ukrepov, ki je usmerjen neposredno v zmanjševanje izpustov pri proizvodnji elektrike in toplote, iz industrije, vozil in tudi v kakovost goriv, ki vplivajo na izpuste. Dodatno so s posebno direktivo [9] omejeni tudi izpusti žveplovih in dušikovih oksidov ter hlapnih organskih spojin in amoniaka na nivoju posameznih držav članic. Standarde kakovosti zraka določata Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo [10] ter Direktiva 2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih [11] v zunanjem zraku. Direktivi določata mejne in ciljne vrednosti ravni onesnaževal v zraku. Mejna vrednost je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj se je izogniti škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati. Mejno vrednost onesnaževal je treba doseči v določenem roku, ko pa se ta doseže, se ne sme več preseči. Ciljna vrednost je raven, določena s Poročilo kakovost zraka 2015 3 ciljem izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati. Ciljno vrednost je treba, če je to mogoče, doseči v določenem času. Mejne in ciljne vrednosti so postavljene ob upoštevanju smernic WHO, a so v večini primerov nekoliko višje zaradi zagotavljanja njihove izvedljivosti. Za varstvo rastlin so določene kritične vrednosti. Pri onesnaževalih z aku- tno toksičnostjo so prepisane tudi opozorilne in alarmne vrednosti. Opozorilna vrednost pomeni raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti še posebej občutljivega dela prebivalstva in pri kateri je potrebno takojšnje obveščanje javnosti. Pri preseženi alarmni vrednosti pa je tveganje za zdravje ljudi že tolikšno, da se zahteva takojšnje ukrepanje. Zakonodaja predpisuje mejne vrednosti za delce PM10 in PM2,5, žveplov dioksid (SO2), ogljikov monoksid (CO), dušikov dioksid (NO2) ter svinec (Pb) in benzen (C6H6). Ciljne vrednosti so predpisane za onesnaževala ozon (O3), arzen (As), kadmij (Cd), nikelj (Ni) in benzo(a)piren. Kritične vrednosti so predpisane za dušikove okside (NOx) in žveplov dioksid. Opozorilna vrednost je predpisana za ozon, alarmne vrednosti pa za dušikov dioksid, žveplov dioksid in ozon. V primeru prekoračenih mejnih vrednosti direktiva [10] zahteva pripravo načrtov za kakovost zraka. Ti načrti na čezmerno onesnaženih področjih nadgrajujejo ukrepe, ki so bili za izboljšanje zraka sprejeti na evropski ali nacionalni ravni. Tako je za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce PM10 Vlada Republike Slovenije v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravila Načrte za kakovost zunanjega zraka za mestne občine Celje [12], Kranj [13], Ljubljano [14], Maribor [15], Mursko Soboto [16], Novo mesto [17] ter Zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje [18]. Ti načrti, ki so bili sprejeti v letih 2013 in 2014, so usmerjeni predvsem v zmanjševanje izpustov zaradi ogrevanja stavb in izpustov cestnega motornega prometa. Direktivi 2008/50/ES in 2004/107/ES na nivoju Evropske skupnosti določata tudi načine ocenjevanja kakovosti zraka. Tako so lahko podatki o kakovosti zraka primerljivi med članicami EU. Direktivi 2008/50/ES in 2004/107/ES sta v slovenski pravni red preneseni z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka [19], Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [20] in Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [21]. Ti uredbi in pravilnik so skupaj z drugimi predpisi s področja ocenjevanja in upravljanja s kakovostjo zraka zbrani in dostopni na spletnem naslovu pristojnega ministrstva. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka določa, da v Sloveniji ocenjevanje kakovosti zraka zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Poleg meritev, namenjenih ugo- tavljanju skladnosti s standardi kakovosti zraka, ARSO izvaja tudi meritve programa EMEP, ki deluje v okviru Konvencije o prenosu onesnaženja na velike razdalje preko meja [22] in GAW, ki je program Svetovne meteorološke organizacije. Oba programa sta namenjena ugotavljanju prenosa onesnaženja v širših regionalnih in kontinentalnih razsežnostih. Te meritve obsegajo tudi spremljanje kakovosti padavin in usedlin. Podatke o kakovosti zunanjega zraka na ARSO sproti objavljamo na spletu. Izdajamo mesečni bilten, v katerem so predstavljeni tudi rezultati meritev kakovosti zraka. Objavljeni rezultati sprotnih meritev na spletu in rezultati, prikazani v mesečnih biltenih, imajo status začasnih podatkov. Rezultati meritev, objavljeni v tem poročilu, so bili dodatno preverjeni na vseh stopnjah kontrole podatkov in imajo status dokončnih podatkov. V tem poročilu prikazujemo rezultate meritev kakovosti zraka v letu 2015 in za ponazoritev trendov onesnaženosti zraka tudi rezultate meritev iz prejšnjih obdobij. Podajamo tudi podatke o 4 Poročilo kakovost zraka 2015 izpustih onesnaževal iz državnih evidenc onesnaževal zraka, ki jih tudi vodimo na ARSO. Pripravili smo tudi primerjave izpustov onesnaževal zraka in kakovosti zraka v Sloveniji s stanjem v drugih državah Evropske unije. Osredotočili smo se predvsem na onesnaževala, ki imajo predpisane mejne ali ciljne vrednosti, vključili pa smo tudi rezultate spremljanja kakovosti padavin, ki prispevajo k vnosu snovi v vode in tla. Poročilo kakovost zraka 2015 5 Tabela 1.1: Vplivi onesnaževal na zdravje ([23], [1]). DELCI (PM) Rezultati epidemioloških raziskav kažejo, da ima največji vpliv na zdravje onesnaženost zraka z delci (PM). Izpostavljenost delcem povzroča (ali poslabša) nastanek bolezni dihal ter srca in obtočil, srčnih napadov in aritmij. Povezana je z nastankom ateroskleroze in pljučnega raka. Pri otrocih izpostavljenost z delci onesnaženemu zraku poveča obolevnost za boleznimi dihal (astma). Študije dokazujejo povezavo med onesnaženostjo z delci in prezgodnjo umrljivostjo, boleznimi centralnega živčnega sistema (Alzheimer), presnovnimi boleznimi (sladkorna bolezen tipa 2), ugotavljajo pa tudi druge učinke (npr. prenizka porodna teža). OZON (O3) Izpostavljenost ozonu lahko vpliva na pogostnost obolevanja za astmo, poslabša resnost bolezni in razvoj pljučnih funkcij. Vpliva lahko tudi na prezgodnjo umrljivost. Zadnje epidemiološke raziskave nakazujejo, da je vpliv ozona na umrljivost večji kot je to veljalo do sedaj. DUŠIKOVI OKSIDI (NOx) Številne raziskave objavljene v zadnjem desetletju navajajo povezave med izpostavljenostjo dušikovim oksidom in smrtnostjo zaradi vseh vzrokov ter smrtnostjo zaradi srčno-žilnih bolezni in bolezni dihal ter obolevnostjo dihal. POLICIKLIČNI AROMATSKI OGLJIKOVODIKI (PAH) Policiklični aromatski ogljikovodiki s posebnim poudarkom na benzo-a-pirenu (BaP) veljajo za kancerogene. WHO v svojih publikacijah navaja tudi nove dokaze o povezavah med izpostavljenostjo PAH in povečano obolevnostjo in umrljivostjo zaradi bolezni srca in obtočil. ŽVEPLOVI OKSIDI (SOx) Izpostavljenost žveplovim oksidom poslabšuje astmo, lahko zmanjša pljučno funkcijo in povzroča vne- tja dihal. Izpostavljenost žveplovim oksidom lahko povzroča tudi glavobol, splošno slabo počutje in razdražljivost. OGLJIKOV MONOKSID (CO) Izpostavljenost ogljikovemu monoksidu lahko vodi v bolezni srca in obtočil ter poškodbe živčnega sistema. Povzroči lahko tudi glavobol, omotico in utrujenost. ARZEN (As) Anorganski arzen je za človeka rakotvoren. Pri izpostavljenosti z vdihovanjem lahko povzroča raka pljuč. KADMIJ (Cd) Kadmij in njegove spojine so kancerogene. Vnos kadmija z vdihavanjem predstavlja pri nekadilcih le minimalni del celotne izpostavljenosti, njegova prisotnost v zraku pa je lahko pomembna zaradi posedanja na tla, vstopa v prehransko verigo in s tem zaužitja s hrano. SVINEC (Pb) Svinec lahko prizadene skoraj vse organe in sisteme, še posebej pa to velja za živčni sistem in obtočila. Posebej so ranljivi pri otrocih, pri katerih vpliva na razvoj možganov, pri odraslih pa izpostavljenost svincu lahko povzroči povišan krvni tlak. ŽIVO SREBRO (Hg) Izpostavljenost živemu srebru lahko negativno vpliva na jetra, ledvice, prebavila in dihala. Škodljivo lahko vpliva tudi na centralni živčni sistem. NIKELJ (Ni) Nikelj in številne nikljeve spojine so kancerogene, ima pa tudi druge učinke na zdravje. Vpliva lahko npr. na delovanje žlez. BENZEN (C6H6) Benzen je rakotvorna snov, ki lahko povzroči levkemijo. Lahko škoduje plodu, vpliva na kri (povzroča slabokrvnost in pretirano krvavenje) in imunski sistem (zmanjšuje odpornost pred infekcijami). 6 Poročilo kakovost zraka 2015 2. Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka V skladu z Direktivo o kakovosti zunanjega zraka [10] se ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka lahko opravlja s pomočjo rezultatov meritev na stalnih merilnih mestih, indikativnih meritev ali modeliranja kakovosti zraka ter objektivnih ocen. Za meritve na stalnih merilnih mestih Direktiva o kakovosti zraka predpisuje stroge zahteve za kakovost in razpoložljivost rezultatov meritev. Zahteve glede kakovosti meritev za indikativne meritve so nižje, zato jih je mogoče opravljati s preprostejšimi metodami in/ali z manjšo časovno pokritostjo. Način ocenjevanja kakovosti zraka je odvisen od onesnaženosti posameznega območja, če je onesnaženost višja, so potrebne kakovostnejše meritve. Direktiva o kakovosti zunanjega zraka za posamezno onesnaževalo določa spodnji in zgornji ocenjevalni prag. Če so ravni onesnaženosti posameznega onesnaževala pod spodnjim ocenjevalnim pragom, za ocenjevanje kakovosti zraka zadostujejo objektivne ocene ali modeliranje. Če so ravni onesnaženosti nad spodnjim ocenjevalnim pragom, so v posameznem območju ali aglomeraciji obvezne meritve na stalnih merilnih mestih. V primeru, da je onesnaženost zraka večja od zgornjega ocenjevalnega praga, so zahteve za najmanjše število merilnih mest večje. Za vsa onesnaževala na vseh območjih in aglomeracijah smo na ARSO pripravili oceno onesnaženosti zraka za določitev načina ocenjevanja kakovosti zraka. Slovenija je bila v letu 2015 po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka za ocenjevanje kakovosti zraka razdeljena na dve območji in dve aglomeraciji, in sicer različno za težke kovine in druga onesnaževala. Za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka glede na ravni SO2, NO2, CO, O3, C6H6, PM10, PM2,5 in BaP je Slovenija razdeljena na celinski (SIC) ter primorski (SIP) del. Za težke kovine pa je zaradi svoje specifike iz območja celotne Slovenije izvzeta Zgornja Mežiška dolina. Tabela 2.1: Definicija območij in aglomeracij v Sloveniji. Območje/aglomeracije Statistične regije Št. prebivalcev Površina (km2) SIC Pomurska in Podravska brez MO Maribor, Koroška, Savinjska in Zasavska, Spodnjesavska, Gorenjska, Osrednjeslovenska in Jugovzhodna Slovenija brez MO Ljubljana in MO Maribor 1.381.554 15.026 SIL Območje mesta Ljubljana 282.741 275 SIM Območje mesta Maribor 111.115 148 SIP Goriška, Notranjsko-Kraška inObalno-Kraška 283.704 4.825 V letu 2015 smo za ocenjevanje kakovosti zraka uporabljali meritve na stalnih merilnih mestih, ki smo jih dopolnjevali tudi z rezultati modeliranja kakovosti zraka. Poročilo kakovost zraka 2015 7 2.1 Meritve na stalnih merilnih mestih Sistematične meritve ravni onesnaževal na stalnih merilnih mestih so se v Sloveniji začele v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtomatski merilniki onesnaženosti zraka so se začeli uvajati v okviru državne mreže ANAS (analitično-nadzorni alarmni sistem) v začetku osedemdesetih let. V prvem obdobju delovanja državne mreže je bil največji poudarek namenjen meritvam ravni žveplovega dioksida. Kasneje se je merilna mreža počasi širila in tudi nadgrajevala z meritvami večjega nabora onesnaževal. Državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka (DMKZ) upravlja ARSO. V letu 2015 jo je sestavljalo 19 merilnih mest, s katerimi lahko zagotavljamo osnovne podatke o kakovosti zraka v Sloveniji. Poleg merilnih mest v okviru DMKZ na stalnih merilnih mestih potekajo meritve za spremljanje vpliva nekaterih večjih energetskih in industrijskih objektov. Dodatne meritve kakovosti zraka zagotavljajo tudi nekatere lokalne skupnosti. V tem poročilu so poleg rezultatov meritev DMKZ navedeni tudi rezultati ekoloških informacijskih sistemov (EIS) termoelektrarn (TEŠ, TET, TEB in TE-TOL), cementarn Lafarge Cement in Salonit Anhovo ter mestnih občin (MO) Ljubljana, Maribor in Celje. Podatki o merilnih mestih, na katerih spremljamo ravni onesnaževal in meteorološke veličine, so podani v tabelah 2.2 in 2.3 ter prikazani na sliki 2.1. Lokacije merilnih mest v okviru DMKZ so bile izbrane v skladu z določili Pravilnika o ocenjevanju kakovosti zraka. Za vsako merilno mesto je podana nadmorska višina, geografske koordinate, tip merilnega mesta, tip in značilnosti območja ter geografski opis. Pri tej določitvi so upoštevane smernice Evropske okoljske agencije. Merilna mreža kakovosti zraka DKMZ je bila v letu 2015 po številu merilnih mest, njihovi lokaciji in naboru merjenih veličin, enaka kot v letu 2014. Merilna mesta mestnega ozadja, med katera uvrščamo Ljubljano Bežigrad, Ljubljano Biotehniška Fakulteta, Maribor Vrbanski plato, Celje, Hrastnik, Novo Gorico, Koper, Kranj, Novo mesto in Velenje, so reprezentativna za gosteje naseljene predele teh mest, v katerih živi večina prebivalstva. Te lokacije so praviloma bolj obremenjene zaradi večje gostote izpustov iz prometa v neposredni bližini . Z meritvami na prometnih merilnih mestih Ljubljana center, Maribor center in Zagorje pridobimo podatke o kakovosti zraka ob prometnih cestah. Merilna mesta predmestnega ozadja, kot na primer merilno mesto Trbovlje, podajajo razmere glede kakovosti zraka na obrobju mest ali večjih naselij, za katere je značilna manjša gostota prometa in poselitve. Merilno mesto Rakičan uvrščamo v tip podeželskega/obmestnega ozadja. Na to merilno mesto neposredno vplivajo izpusti iz bližnje ceste in naselja ter tudi obdelava kmetijskih površin. Podatki meritev z merilnih mest Krvavec, Iskrba in Otlica so namenjeni predvsem za pridobivanje informacij o stanju onesnaženosti zraka na širšem področju za zaščito okolja (narava, rastline, živali) in ljudi ter za potrebe določanja in raziskav daljinskega transporta onesnaženosti. Merilno mesto Iskrba je vključeno v program EMEP, ki se v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja osredotoča predvsem na daljinski transport onesnaženosti ter posledično zakisljevanje in evtrofikacijo. Merilno mesto Krvavec pa je del programa GAW Svetovne meteorološke organizacije in je pomembno predvsem za spremljanje transporta ozona. Podrobnejši opis merilnih mest, ki delujejo v okviru DMKZ, je na spletni strani ARSO v Atlasu okolja. Meritve kakovosti zraka na stalnem merilnem mestu morajo biti točne, natančne in zanesljive. 8 Poročilo kakovost zraka 2015 Zahteva se uporaba standardiziranih referenčnih metod, ki jih navaja direktiva o kakovosti zraka in jih povzema Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Druge metode se lahko uporabljajo le, če je bila s preskusi dokazana njihova ekvivalentnost referenčni metodi. Merilniki na osnovi referenčnih metod za ozon, dušikove okside, žveplov dioksid, ogljikov dioksid in benzen zagotavljajo rezultate meritev v realnem času s časovno ločljivostjo ena ura ali manj. Referenčna tako imenovana gravimetrična metoda za delce PM10 in PM2,5 temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev so na voljo le za dnevno povprečje in z večtedenskim zamikom. Enako velja tudi za določanje ravni težkih kovin in policikličnih aromatskih spojin, kjer se v laboratoriju analizira njihova vsebnost v delcih zbranih na filtrih. Na nekaterih postajah meritve delcev PM10 vzporedno z referenčno metodo izvajamo tudi z avtomatsko metodo. Avtomatska metoda je sicer manj točna, vendar so podatki na voljo v realnem času in s časovno ločljivostjo 30 minut. Podatke z avtomatskih merilnikov delcev PM10 DMKZ uporabljamo predvsem za obveščanje javnosti in analize obdobij s prekomerno onesnaženostjo in ne za določanje skladnosti z mejnimi vrednostmi. Za meritve ravni drugih onesnaževal zraka na ARSO uporabljamo referenčne metode. Meritve kakovosti padavin v okviru državne merilne mreže kakovosti padavin (DMKP), ki jih izvaja ARSO, potekajo na petih merilnih mestih, ki so enakomerno razporejena po Sloveniji. V tabelah 2.4 in 2.5 je podan opis merilnih mest za meritve kakovosti padavin v letu 2015, ki delujejo v okviru DMKP. Štiri merilna mesta so v podeželskem okolju (Iskrba pri Kočevski Reki, Rakičan pri Murski Soboti, Rateče Planica, Škocjan), v urbanem območju pa je le merilno mesto Ljubljana Bežigrad. Tudi za mrežo kakovosti padavin velja, da se glede na leto 2014 ni spremenila. ARSO ima status nacionalnega referenčnega laboratorija za področje kakovosti zunanjega zraka in sodeluje v evropskem združenju AQUILA – mreži nacionalnih referenčnih laboratorijev za kakovost zraka. Redno sodelujemo v mednarodnih primerjalnih meritvah, ki jih organizira Skupni raziskovalni center Evropske komisije v Ispri. Umerjevalni laboratorij ARSO, ki skrbi za kalibracijo merilnikov ogljikovega monoksida, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ozona v mreži DMKZ, je akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025:2005 za področje parametrov kakovosti zraka že od leta 2005. Obseg akreditacije je naveden na spletnem mestu Slovenske akreditacije. Zagotavljanje kakovosti meritev onesnaženosti zraka je podrobneje opisano v Poročilu o kakovosti zraka v Sloveniji v letu 2012 [24]. Kemijske analize delcev in padavin, z izjemo določanja živega srebra, izvajamo v laboratoriju ARSO. Za meritve težkih kovin in policikličnih organskih ogljikovodikov v delcih, ki imajo predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti, je laboratorij akreditiran pri Slovenski akreditaciji. Poleg kemijskih analiz je laboratorij akreditiran tudi za meritve delcev PM10 in PM2,5. Postopki, uporabljeni standardi in merilna oprema so navedeni v Poročilu o kakovosti zraka v Sloveniji v letu 2012 [24]. Obseg akreditacije Kemijsko analitskega laboratorija je naveden na spletnem mestu Slovenske akreditacije. Poročilo kakovost zraka 2015 9 Tabela 2.2: Nadmorska višina (NV), Gauss-Kruegerjevi koordinati (GKKy, GKKx), tip merilnega mesta, tip območja in značilnosti območja za stalna merilna mesta kakovosti zraka v letu 2015. Merilno mesto NV GKKy GKKx Tip merilnegamesta Tip območja Značilnost območja DMKZ LJ Bežigrad 299 462673 102490 B U RC LJ Biotehniška 297 459457 100591 B U R Maribor 270 550305 157414 T U RC MB Vrbanski* 280 548452 158497 B U R Kranj 391 451356 122802 B U R Novo mesto 214 514163 73066 B U R Celje 240 520614 121189 B U R Trbovlje 250 503116 110533 B S RCI Zagorje 241 500070 109663 T U RCI Hrastnik 290 506805 111089 B U IR Nova Gorica 113 395909 91034 B U RC Koper 56 399911 45107 B U R MS Rakičan 188 591591 168196 B R(NC) A Velenje* 389 508928 135147 B U RCI Žerjav 543 490348 149042 I R RA Krvavec 1740 464447 128293 B R(REG) N Iskrba 540 489292 46323 B R(REG) N Otlica 918 415980 88740 B R(REG) N Dopolnilna merilna mreža OMS MO Ljubljana LJ Center 300 461919 101581 T U RC EIS TEŠ Šoštanj 362 504504 137017 I S I Topolšica 399 501977 140003 B S IR Veliki Vrh 555 503542 134126 I R(REG) A Zavodnje 765 500244 142689 I R(REG) A Velenje 389 508928 135147 B U RCI Graška gora 774 509905 141184 I R(REG) A Pesje 391 506513 135806 B S IR Škale 423 507764 138457 B S IR EIS TET Dobovec 695 506034 106865 I R A Kovk 608 508834 109315 I R A Ravenska vas 577 501797 108809 I R A Kum 1209 506031 104856 B R(REG) I Prapretno 380 506155 110524 I R A Lafarge Cement Zelena trava 467 502393 109693 I R A EIS TEB Sv.Mohor 390 537299 93935 B R A EIS TE-TOL Vnajnarje 630 474596 100884 I R A MO Celje AMP Gaji 240 522888 122129 B U IC MO MARIBOR MB Vrbanski 280 548452 158497 B U R MBPohorje 725 544682 148933 B R A EIS ANHOVO Morsko 130 394670 104013 B R AI Gorenje Polje 120 393887 103094 B R AI Tip merilnega mesta: B=ozadje (background), T=prometno (traffic), I=industrijsko (industrial) Tip območja: U=mestno (urban), S=predmestno (suburban), R=podeželjsko (rural), NC=primestno (near city) REG=regionalno (regional) Začilnosti območja: R=stanovanjsko (residential), C=poslovno (commercial), I=industrijsko (industrial), A=kmetijsko (agricultural), N=naravno (natural) * Z merilnim mestom ne upravlja ARSO 10 Poročilo kakovost zraka 2015 Tabela 2.3: Meritve onesnaževal in meteoroloških parametrov na stalnih merilnih mestih v letu 2015. Merilno mesto SO2 O3 NO2, NOx PM10 PM2.5 CO Benzen Težke kovine in PAH v PM10 Ioni v zraku EC/OC v PM2.5 in ioni Hg Meteorološkiparametri DMKZ LJ Bežigrad + + + + + + + LJ Biotehniška + + + + Maribor + + + + + + + + + + MB Vrbanski* + + Kranj + Novo mesto + + Celje + + + + + Trbovlje + + + + + + Zagorje + + + + + Hrastnik + + + + Nova Gorica + + + + Koper + + + MS Rakičan + + + + Žerjav + +** Krvavec + + + Iskrba + + + + + + + + + + Otlica + + Velenje* + Dopolnilna merilna mreža OMS MO LJUBLJANA LJ Center + + + + + EIS TEŠ Šoštanj + + Topolšica + + Veliki Vrh + + Zavodnje + + + + Velenje + + + Graška gora + + Pesje + + Škale + + + + EIS TET Dobovec + + + + Kovk + + + + + Ravenska vas + + Kum + + Prapretno + + Lafarge Cement Zelena trava + + + + + EIS TEB Sv. Mohor + + + + EIS TE-TOL Vnajnarje + + + + + MO MARIBOR MB Vrbanski + + + + MB Pohorje + MO Celje AMP Gaji + + + EIS ANHOVO Morsko + Gorenje Polje + PM10: delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm PM2,5: delci z aerodinamičnim premerom do 2,5 µm PAH: policiklični aromatski ogljikovodiki v delcih PM10 Težke kovine: arzen, kadmij, nikelj in svinec v delcih PM10 in PM2,5 EC/OC: Elementni in organski ogljik Meteorološki parametri: temperatura zraka v okolici, hitrost vetra, smer vetra, relativna vlažnost zraka, globalno sončno sevanje, zračni tlak (se ne meri na Iskrbi) * Z merilnim mestom ne upravlja ARSO ** Samo analiza težkih kovin Poročilo kakovost zraka 2015 11 Tabela 2.4: Nadmorska višina in koordinate merilnih mest za meritve kakovosti padavin v DMKP. NV GKKy GKKx Iskrba 540 489292 46323 MS Rakičan 188 591591 168196 Rateče 864 401574 151142 Škocjan 420 421891 58228 Tabela 2.5: Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP. Količina padavin pH Električna prevodnost Osnovni kationi in anioni Težke kovine PAH Iskrba + + + + + + MS Rakičan + + + + Rateče + + + + Škocjan + + + + LJ Bežigrad* + + + + Osnovni kationi in anioni: Ca2+, Mg2+, NH+4 , Na+, K+, Cl−, NO − 3 , SO 2− 4 Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): benzo(a)piren, benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen Težke kovine: As, Cd, Co, Cu, Hg, Pb in Zn * V letu 2015 zaradi gradbenih del v bližini merilnega mesta ni bilo meritev 12 Poročilo kakovost zraka 2015 Sl ik a 2. 1: M er iln a m re ža ka ko vo st iz un an je ga zr ak a. Poročilo kakovost zraka 2015 13 2.2 Modeliranje kakovosti zraka Pri modeliranju kakovosti zraka simuliramo fizikalne in kemične procese, ki vplivajo na ravni onesnaževal, ko se razširjajo in pretvarjajo v ozračju. Z modeliranjem kakovosti zraka lahko ocenimo prispevek posameznih skupin virov ali območja k onesnaženosti zraka. Modeli so nepogrešljivi pri vrednotenju scenarijev izpustov in oceni učinkov posameznih ukrepov. Poleg tega zagotavljajo podatke o prostorski porazdelitvi onesnaženosti zraka in tako dopolnjujejo rezultate majhnega števila meritev na stalnih merilnih mestih. Negotovost rezultatov je predvsem odvisna od negotovosti vhodnih podatkov, povezanih z izpusti onesnaževal in opisom polj vhodnih meteoroloških parametrov. Drug vidik modeliranja kakovosti zraka je napovedovanje ravni onesnaževal. To je potrebno za izvajanje kratkoročnih akcijskih načrtov za kakovost zraka, ki se sprožijo v primeru napovedane čezmerne onesnaženosti zraka in za obveščanje javnosti. Za namen ocenjevanja in napovedovanja koncentracij na ARSO uporabljamo modelski sistem ALADIN/SI-CAMx. Zaradi negotovosti vhodnih polj, pomanjkljivosti v opisu procesov v modelskem sistemu, predvsem pa zaradi kompleksnosti terena in hkrati slabe prostorske ločljivosti modela (4,4 km × 4,4 km), modelski rezultati večinoma podcenijo koncentracije onesnaževal. V primeru delcev PM10 modelski izračuni tipično podcenijo izmerjene vrednosti približno za faktor 2. Oce- njujemo, da je to v veliki meri posledica slabe prostorske ločljivosti modela, saj je večina območij z najvišjimi koncentracijami onesnaževal manjša od velikosti modelske celice. To pomeni, da se izpusti v modelski simulaciji ne obravnavajo ločeno, ampak kot povprečje v celotni modelski celici. Izboljšanje rezultatov modela lahko dosežemo s tehnikami združevanja podatkov (angl. data fusion), pri katerih modelske vrednosti združujemo s točkovnimi meritvami koncentracij onesnaževal. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati združevanja za letne koncentracije delcev PM10, PM2,5, NO2 in NOx na območju Slovenije za leto 2011. Gre za prvo tovrstno analizo prostorske porazdelitve koncentracij onesnaževal za celotno območje Slovenije. 2.2.1 Modelski sistem ALADIN/SI-CAMx Disperzijsko-fotokemijski model CAMx (The Comprehensive Air quality Model with Extensions) je Agencija Združenih držav za varstvo okolja (US Environmental Protection Agency, US EPA) odobrila za modeliranje ozona in delcev v različnih časovnih in prostorskih ločljivostih [25]. Na ARSO uporabljamo model CAMx, sklopljen z operativnim meteorološkim modelom ALADIN/SI [26], kar zagotavlja najboljši razpoložljiv modelski opis meteoroloških pogojev na širšem območju Slovenije. Za namen priprave prostorske porazdelitve koncentracij onesnaževal na območju Slovenije za leto 2011 so bila vhodna meteorološka polja (zračni tlak, temperatura zraka, hitrost in smer vetra, specifična vlaga, oblačna in padavinska voda, koeficient vertikalne turbulentne difuzivnosti) ponovno izračunana s pomočjo shranjenih robnih pogojev za obravnavano obdobje. Koncentracije onesnaževal ob začetnem času in na robovih modelskega območja so dobljene iz reanaliz kemijskega globalnega modelskega sistema IFS-TMP5 [27]. Uporabljene antropogene emisije na območju Slovenije so ocenjene na osnovi zbirke podatkov o izpustih za leto 2011, na območjih izven Slovenije pa so bile uporabljene TNO/MACC-II evidence. 14 Poročilo kakovost zraka 2015 2.2.2 Združevanje podatkov Združevanje podatkov je ena od tehnik asimilacije podatkov [28]. V postopkih ocenjevanja onesna- ženosti zraka se ta metodologija pogosto uporablja za izboljšanje modelskih rezultatov s pomočjo točkovnih meritev [29]. Absolutne vrednosti koncentracij onesnaževal, ki jih izračunamo z numerič- nim modelom, so namreč odvisne od prostorske ločljivosti numeričnega modela in njegovih ostalih lastnosti, predvsem od podrobnosti opisa dinamičnih, fizikalnih in kemičnih procesov v atmosferi ter od negotovosti vhodnih podatkov. Ravno nasprotno nam meritve dajo zelo natančne vrednosti koncentracij onesnaževal na lokacijah merilnih mest (obremenjene le z mersko napako), vendar pa zaradi omejene gostote merilnih mest nimamo informacije o koncentracijah drugod v prostoru. S tehniko združevanja podatkov izračunana modelska polja popravimo z meritvami, pri čemer je vpliv izmerjenih vrednosti na modelske koncentracije v vsaki točki obravnavanega območja odvisen od terena in oddaljenosti lokacije merilnih postaj. Rezultat takšnega postopka je boljša ocena prostorske porazdelitve onesnaževal [29]. Izbira najbolj primerne statistične metode za določanje prostorske porazdelitve koncentracij one- naževal je močno pogojena z zadostno količino izmerjenih vrednosti, torej s številom merilnih postaj. Zaradi relativno majhne gostote točkovnih meritev (tabela 2.6) smo bili pri izboru metodologije omejeni. Odločili smo se za geostatistični pristop, t.i. kriging z zunanjim vplivom [30]. Le v primeru izračuna prostorske porazdelitve koncentracij delcev PM2,5 smo zaradi izrazito omejenega števila merilnih točk izdelali enostavni empirični model. Združevanje podatkov je bilo narejeno ločeno po posameznih mesecih, izračun letnih polj pa je bil narejen s povprečenjem mesečnih koncentracij. Podrobnosti uporabljene metodologije so opisane v [31]. Tabela 2.6: Število merilnih mest za posamezna onesnaževala, ki so bila uporabljena v postopku združevanja podatkov za leto 2011. PM10 PM2,5 NO2 NOx Število postaj 21 4 17 16 Vzorec meritev koncentracij je bil za vsa onesnaževala zelo majhen, zato neodvisnega vzorca za preverjanje kakovosti rezultatov nismo mogli oblikovati. Kvaliteto rezultatov smo preverili z navzkrižnim preverjanjem, kjer smo izmenično izločali meritve v posamezni točki in v izločeni točki ocenili koncentracijo z geostatističnim modelom. Ujemanje merjenih in modelskih vrednosti v merilnih točkah smo ocenili s Pearsonovim korelacijskim koeficientom (R) in z determinacijskim koeficientom (R2), ki pove, kolikšen delež prostorske spremenljivosti koncentracije posameznega onesnaževala smo pojasnili z modelskimi rezultati, nadmorsko višino in geografskimi koordinatami. Pri tem se je potrebno zavedati, da so zaradi majhnega števila merilnih točk rezultati preverjanja lahko dali le grobe ocene zanesljivosti letnih polj koncentracij onesnaževal. 2.2.3 Rezultati Primerjava prostorske porazdelitve koncentracij onesnaževal, ki jih dobimo z numeričnim modeli- ranjem in združevanjem podatkov (slike 2.2 do 2.5) pokaže, da s korakom združevanja podatkov izboljšamo dve lastnosti prostorskih polj: • Absolutna vrednost koncentracij je v končnem polju primerljiva z meritvami. Poročilo kakovost zraka 2015 15 • Ločljivost prostorskih polj – po združevanju podatkov lahko iz prostorske porazdelitve koncen- tracije onesnaževal razločimo več podrobnosti, ki so povezane tudi s terenom. Slika 2.2: Prostorska porazdelitev povprečne letne koncentracije NO2 (µg/m3) izračunane z numeričnim modelom (levo) in po postopku združevanja podatkov (desno). Slika 2.3: Prostorska porazdelitev povprečne letne koncentracije NOx (µg/m3) izračunane z numeričnim modelom (levo) in po postopku združevanja podatkov (desno). Slika 2.4: Prostorska porazdelitev povprečne letne koncentracije delcev PM10 (µg/m3) izračunane z numeričnim modelom (levo) in po postopku združevanja podatkov (desno). 16 Poročilo kakovost zraka 2015 Slika 2.5: Prostorska porazdelitev povprečne letne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m3) izračunane z numeričnim modelom (levo) in po postopku združevanja podatkov (desno). Navzkrižno preverjanje rezultatov združevanja meritev z modelskimi rezultati je pokazalo, da so izračunane vrednosti letnih koncentracij dovolj zanesljive, saj je za večino primerov korelacijski koeficient R med izračunanimi in izmerjenimi vrednostmi višji od 0,5. Rezultati združevanja podatkov za koncentracije delcev PM10 in PM2,5 so bistveno boljši za mesece v hladni polovici leta (R med 0,70 in 0,89), ko je zaradi visokih vrednosti spremljanje koncentracij bolj pomembno, kot v topli polovici leta (R med 0,17 in 0,54). Slabši rezultati za tople mesece so posledica manjše prostorske spremenljivosti koncentracij, zato je s statističnim modelom težje zaznati razlike med območji z višjimi koncentracijami in ozadjem. V povprečju so rezultati združevanja najboljši za NO2, kjer je najnižji korelacijski koeficient (0,49) v mesecu juliju. Rezultati za koncentracije NOx so le nekoliko slabši. Tudi v primeru dušikovih oksidov so rezultati združevanja podatkov boljši za hladne mesece kot za tople, vendar razlika med meseci ni tako velika kot v primeru delcev. Pomembna ugotovitev je, da je za vsa onesnaževala zelo velik del prostorske spremenljivosti pojasnjen z linearnim (determinističnim) modelom, kjer upoštevamo povezanost koncentracij z rezultati numeričnega modela. Koeficient determinacije je za koncentracije delcev v večini primerov višji od 40 %, za koncentracije dušikovih oksidov pa višji kot 50 %. To pomeni, da se v končnih rezultatih v veliki meri odražajo rezultati numeričnega modela. Ena od težav, s katero smo se srečevali v postopku združevanja podatkov, je bilo majhno število merilnih mest. Predvsem nam je za vsa onesnaževala primanjkovalo merilnih mest z meritvami ozadja. Glede na rezultate numeričnega modela so tudi koncentracije ozadja odvisne od terena in vplivov iz okoliških regij, česar pa z eno samo merilno točko (merilno mesto Iskrba) pri združevanju podatkov nismo mogli pokriti. Za namen vrednotenja rezultatov smo letna polja onesnaževal PM10 in NO2 na državni meji primerjali z vrednostmi izračunanimi v sosednjih državah v okviru FAIRMODE (Forum for air quality modelling in Europe, http://fairmode.jrc.ec.europa.eu/). Prostorska polja letnih koncentracij smo primerjali na meji s Hrvaško (za leto 2011), Italijo (za leto 2012) in na meji z Avstrijo (leto 2010). Primerjava polj NO2 pokaže ujemanje koncentracij na mejah z Italijo in Avstrijo. Nekoliko manj konsistentna je situacija na meji s Hrvaško, predvsem zaradi slabše ločljivosti njihovega regionalnega modela in domnevno slabših evidenc o izpustih (potek glavnih cest ni razviden). Primerjava koncentracij PM10 kaže na previsoke koncentracije na vzhodnem delu Slovenije, ki so Poročilo kakovost zraka 2015 17 posledica pomanjkanja merilnih postaj na tem območju in ne odražajo realnega stanja v Sloveniji (slika 2.4). V Ljubljani in okolici so koncentracije PM10 primerljive ali pa celo višje v primerjavi z industrializiranim delom Padske nižine, kar gre pripisati dejstvu, da smo za območje Slovenije modelske rezultate nadgradili z meritvami. 18 Poročilo kakovost zraka 2015 3. Delci PM10 in PM2,5 Izraz delci (angl. Particulate Matter – PM) se uporablja kot splošen pojem, ki obsega suspendirane delce (tekoče in trdne) v plinu. PM2,5 se nanaša na fine delce (angl. fine particles), ki imajo aerodinamski premer manjši od 2,5 µm. PM10 pa se nanaša na delce z aerodinamičnim premerom pod 10 µm. PM10 tako poleg finih delcev z aerodinamičnim premerom pod 2,5 µm vključujejo tudi grobe delce (angl. coarse particles) z aerodinamičnim premerom med 2,5 in 10 µm. Glede na izvor lahko delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarne delce sproščajo v ozračje viri izpustov direktno, sekundarni delci pa nastajajo v ozračju z oksidacijo in pretvorbo primarnih plinastih izpustov. Najbolj pomembni plini, ki prispevajo k tvorbi delcev, so SO2, NOx, NH3 in hlapne organske spojine. Imenujemo jih predhodniki delcev. Pri reakcijah med SO2, NOx in NH3 pride do nastanka spojin, ki vsebujejo sulfat, nitrat in amonij in s kondenzacijo tvorijo delce, ki jih imenujemo sekundarni anorganski aerosoli. Pri oksidaciji določenih hlapnih organskih spojin nastajajo manj hlapne spojine, ki tvorijo sekundarne organske aerosole. Nastajanje sekundarnih delcev je odvisno od številnih kemijskih in fizikalnih faktorjev. Med najpomembnejšimi dejavniki so koncentracija glavnih predhodnikov, reaktivnost ozračja, ki je odvisna predvsem od koncentracije visoko reaktivnih spojin (ozon in hidroksilni radikali) in meteorološke spremenljivke (sončno sevanje, relativna vlaga, oblačnost). Sekundarni anorganski in organski aerosoli, elementarni ogljik, dviganje usedlin s tal (resuspenzija) in morski aerosoli, predstavljajo približno 70 % mase PM10 in PM2,5. Preostalih 30 % lahko pripišemo vodi. Delci so lahko naravnega ali antropogenega izvora. Naravni viri so predvsem posledica vnosa morske soli, naravne resuspenzije tal, saharskega prahu in cvetnega prahu. Antropogeni viri obsegajo izpuste povezane z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb ter prometom. V naseljih predstavljajo pomemben vir delcev predvsem izpusti iz prometa in individualnih kurišč ter resuspenzija s cestišč. Značilnost teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno nižje od 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh. Epidemiološke študije kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv na zdravje prav delci. Celo koncentracije pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje. Poročila Svetovne zdravstvene organizacije kažejo na to, da ne obstaja meja, pod katero ni pričakovati vpliva na zdravje. Do vpliva na zdravje prihaja zaradi vdihavanja delcev in posledičnega vdora v pljuča in krvni sistem, kar povzroča okvare respiratornega, kardiovaskularnega, imunskega in živčnega sistema. Manjši kot so delci, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča. Do vnetja ali poškodb tkiva prihaja tako zaradi kemijskih kot fizikalnih interakcij med delci in tkivom. Poročilo kakovost zraka 2015 19 Poleg negativnega vpliva na zdravje, onesnaženost z delci vpliva tudi na podnebje in ekosisteme. Delci v ozračju zmanjšajo vidnost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo. 3.1 Izpusti primarnih delcev in predhodnikov Letni izpusti PM10 v Sloveniji so leta 2014 znašali 14 tisoč ton (slika 3.1 in tabela 3.1). V primerjavi z letom 2000 so se zmanjšali za 15 %. Glavni vir delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so v letu 2014 prispevala kar 61 % k skupnim izpustom primarnih delcev manjših od 10 µm. Letni izpusti PM2,5 v Sloveniji so leta 2014 znašali 12 tisoč ton (slika 3.2 in tabela 3.2). V primerjavi z letom 2000 so se zmanjšali za 5 %. Daleč najpomembnejši vir delcev PM2,5 so mala kurišča, ki prispevajo kar 67 % k skupnim izpustom primarnih delcev manjših od 2,5 µm, sledi cestni promet z 9 %. Delce v cestnem prometu sproščajo predvsem dizelski motorji, nastajajo pa tudi pri obrabi cest, gum in zavor. Delež izpustov na izpuhu predstavlja 67 % delcev PM2,5 iz cestnega prometa, obraba gum in zavor prispevata 21 % in obraba cest 12 %. Slika 3.3 prikazuje prevladujočo vlogo kurilnih naprav na les v skupnih izpustih malih kurilnih naprav. Izpusti delcev PM10 in delcev PM2,5 so se v letu 2014 zmanjšali glede na leto 2013. Večina zmanjšanja izpustov lahko pripišemo toplejši kurilni sezoni v letu 2014 in s tem manjši porabi goriv za ogrevanje. V tabeli 3.4 podajamo temperaturni primanjkljaj za značilna mesta v Sloveniji, ki je okvirno sorazmeren s potrebo po ogrevanju stavb. Tabela 3.1: Podatki o izpustih delcev PM10 od leta 2000 do 2014, razdeljeni po glavnih kategorijah virov, izraženi v tonah na leto. Leto Proizvodnja elektrike in toplote Raba goriv v industriji Cestni promet Ostali promet Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ubežni izpusti Industrijski procesi in raba topil Odpadki Kmetijstvo SKUPAJ 2000 670 701 1227 460 7628 205 3596 1 2197 16685 2001 652 996 1228 444 7420 187 3545 1 2247 16720 2002 764 1144 1240 437 7528 210 2548 1 2289 16161 2003 654 1222 1287 440 7653 214 2729 1 2121 16321 2004 633 1300 1402 430 7750 213 2440 1 1823 15992 2005 626 1413 1553 434 7853 199 2432 1 1846 16357 2006 329 1280 1567 483 7923 199 3225 1 1772 16779 2007 372 1096 1743 434 7921 196 2520 1 1891 16174 2008 678 1110 2046 435 8073 195 510 1 1995 15043 2009 449 928 1675 361 10183 191 467 1 1959 16214 2010 390 947 1649 335 10501 200 479 1 1864 16366 2011 493 858 1713 309 10251 194 462 1 1696 15977 2012 506 753 1722 311 10080 184 554 1 1756 15867 2013 428 821 1594 294 10356 169 485 1 1845 15993 2014 350 961 1463 304 8639 136 482 1 1834 14170 20 Poročilo kakovost zraka 2015 Tabela 3.2: Podatki o izpustih delcev PM2,5 od leta 2000 do 2014, razdeljeni po glavnih kategorijah virov, izraženi v tonah na leto. Leto Proizvodnja elektrike in toplote Raba goriv v industriji Cestni promet Ostali promet Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ubežni izpusti Industrijski procesi in raba topil Odpadki Kmetijstvo SKUPAJ 2000 302 673 1025 443 7466 38 2016 0 1021 12986 2001 295 959 1007 427 7263 34 1988 0 1074 13047 2002 328 1097 1016 420 7367 37 1484 0 1090 12839 2003 284 1176 1053 422 7489 35 1578 0 939 12978 2004 274 1253 1155 413 7584 35 1413 0 718 12846 2005 305 1363 1308 417 7685 31 1450 0 707 13266 2006 192 1233 1306 466 7752 31 1824 0 645 13450 2007 205 1051 1443 418 7750 29 1382 0 768 13046 2008 205 1051 1443 418 7750 29 1382 0 768 13046 2009 293 893 1363 347 9962 28 326 1 954 14167 2010 257 913 1341 322 10273 36 334 1 850 14325 2011 315 824 1380 296 10028 27 331 1 747 13950 2012 320 723 1380 299 9860 26 386 1 805 13800 2013 290 790 1270 282 10130 26 353 1 900 14041 2014 249 928 1141 292 8448 21 350 1 887 12316 Tabela 3.3: Podatki o izpustih delcev PM10 in PM2,5 iz malih kurilnih naprav glede na vrsto uporabljenega goriva v letu 2014. Premog Ekstra lahkokurilno olje Zemeljski plin Utekočinjeni naftni plin Les Bioplin PM10 3636 67807 5624 17614 8543597 340 PM2,5 3582 67807 5624 17614 8353268 340 Tabela 3.4: Temperaturni primanjkljaj za meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad, Letališče Edvarda Rusjana Maribor in Bilje pri Novi Gorici. Temperaturni primanjkljaj je preračunan na temperaturo prostorov 20 ◦C. Ljubljana Bežigrad Letališče Maribor Bilje pri Novi Gorici Število dni 2010 3094 3228 2505 2011 2870 3086 2339 2012 2766 3030 2369 2013 2856 3061 2273 2014 2182 2450 1686 2105 2746 2929 2312 Poročilo kakovost zraka 2015 21 Slika 3.1: Letni izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji. Slika 3.2: Letni izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji. 22 Poročilo kakovost zraka 2015 Slika 3.3: Izpusti delcev PM10 in PM2,5 iz malih kurišč glede na vrsto uporabljenega goriva v letu 2014. Poročilo kakovost zraka 2015 23 3.2 Zahteve za kakovost zraka Mejne vrednosti za delce so predpisane v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [19]. Prikazane so v tabeli 3.5. Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50 µg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Za delce PM2,5 je predpisana letna mejna vrednost 25 µg/m3. Tabela 3.5: Mejne in ciljne vrednosti za PM10 in PM2.5 ter WHO smernice. Čas merjenja Vrednost Komentar WHO PM10, mejna vrednost 1 dan 50 µg/m3 Največ 35 preseganj v koledarskem letu. 50 µg/m3 PM10, mejna vrednost Koledarsko leto 40 µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2005. 20 µg/m 3 PM2,5 1 dan 25 µg/m3 PM2,5, mejna vrednost Koledarsko leto 25 µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2015. PM2,5, mejna vrednost Koledarsko leto 20 µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2020. PM2,5, obveznost glede stopnje izpostavljenosti Triletno povprečje 20 µg/m 3 2015 PM2,5, ciljno zmanjšanje izpostavljenosti 0-20 % zmanjšanje izpostavljenosti (odvisno od indeksa povprečne onesnaženosti v referenčnem letu) Tabela 3.6: Mejna vrednost z vključenim sprejemljivim preseganjem za delce PM2,5 (µg/m3). Po letu 2015 je sprejemljivo preseganje 0 µg/m3 in je tako mejna vrednost 25 µg/m3. 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 30 29 29 28 27 26 26 25 25 Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5, izražen v µg/m3 (v nadaljnjem besedilu: KPI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta v mestih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja. KPI je treba oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih na relevantnih vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2015 je triletno drseče povprečje vrednosti koncentracij na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2013, 2014 in 2015. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša 20 µg/m3 in naj bi bila dosežena do leta 2015. S KPI se preveri izpolnjevanje obveznosti glede stopnje izpostavljenosti. KPI se uporablja za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. 3.3 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih ravni delcev PM10 v letu 2015 je prikazan v tabelah 3.7, 3.8 in 3.9 ter na slikah 3.4 in 3.6. Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila leta 2015 večja kot leto poprej. Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (35) je bilo preseženo na osmih merilnih mestih v urbanem okolju, leta 2014 pa le na štirih merilnih mestih. Največ, 85 preseganj, je bilo leta 2015 izmerjenih na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center. Leta 2014 je bilo na tem merilnem mestu 55 preseganj mejne dnevne vrednosti. Sledijo Celje AMP Gaji (76), Celje (70), Zagorje (70), Trbovlje (50), Murska Sobota Rakičan (47), Ljubljana Bežigrad (43) in Novo 24 Poročilo kakovost zraka 2015 mesto (40). Na merilnih mestih Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor Center je bilo število preseganj tik pod dopustnim pragom. Na lokaciji Iskrba, kjer izmerjene vrednosti predstavljajo naravno ozadje, v letu 2015 nismo zabeležili niti enega preseganja dnevne mejne vrednosti. Letna mejna vrednost 40 µg/m3 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, le v Ljubljani Center je bilo letno povprečje zelo blizu preseganja. Najvišja dnevna vrednost 142 µg/m3 je bila v letu 2015 izmerjena v Celju dne 1.1.2015, kar je verjetno posledica ognjemetov. Na vseh lokacijah so bile najvišje koncentracije izmerjene v zimskem obdobju, prav tako je tudi do preseganj dnevne mejne koncentracije prihajalo skoraj izključno v hladnejšem obdobju leta med oktobrom in aprilom. Zimski maksimum je precej manj izražen na Obali in na Primorskem, saj tam ne prihaja pogosto do temperaturnih inverzij in je prevetrenost boljša tudi v zimskem času. Hkrati je zaradi višjih temperatur na Obali in Primorskem tudi manjša potreba po ogrevanju. V zadnjem obdobju se izkazuje, da imajo na povišane koncentracije delcev znaten vpliv izpusti zaradi izgorevanja biomase v individualnih kuriščih. Kurjenje drv v zastarelih pečeh in kotlih tako predstavlja največji delež pri izpustih delcev. Dodatno pa so za hladno obdobje leta značilni tudi neugodni meteorološki pogoji, ko se zaradi pogostih in izrazitih temperaturnih inverzij onesnažen zrak dalj časa zadržuje v kotlinah in dolinah. Povprečni dnevni hodi koncentracij PM10 v zimskem obdobju za merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Zagorje, Maribor in Koper so prikazani na sliki 3.5. Na vseh lokacijah sta opazna jutranji in večerni maksimum. Bolj izrazit je večerni maksimum, ko se prometni konici pridružijo še emisije zaradi ogrevanja, hkrati pa se v večernem času začne pojavljati talna inverzija, ki močno omejuje prenos onesnaženega zraka v višje plasti ozračja. V tabelah 3.10 in 3.11 ter na slikah 3.7 in 3.8 so prikazani trendi onesnaženosti v obdobju med 2002 in 2015. Kljub temu, da so bile v letu 2015 izmerjene višje koncentracije kot leta 2014, je v obdobju od leta 2002 naprej predvsem na urbanih lokacijah opazen trend zmanjševanja koncentracij. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov industrije. V zadnjih zimah so k zmanjšanju koncentracij pripomogle predvsem ugodne vremenske razmere. V ruralnem okolju trend zmanjševanja onesnaženja z delci ni tako izrazit. V tem okolju se v zadnjem obdobju za ogrevanje vse več uporablja lesna biomasa, kar prispeva k večjim izpustom. Vpliv ugodnejših vremenskih pogojev v zadnjih zimah je zaradi tega vzroka manj izrazit. Podoben trend je opazen tudi v primeru števila dni s preseženo mejno koncentracijo, ki je prikazan na sliki 3.8. V prikazu za ruralno okolje (slika 3.4 in 3.6) izstopa lokacija Žerjav, ki zaradi bližnje industrije ni tipična ruralna lokacija. Koncentracije delcev PM2,5 spremljamo na štirih merilnih mestih – Maribor Center, Maribor Vrbanski plato, Ljubljana Biotehniška fakulteta in Iskrba. Pregled izmerjenih vrednosti za delce PM2,5 je prikazan v tabeli 3.12 ter na slikah 3.9 in 3.10. Za delce PM2,5 je predpisana mejna vrednost kot letno povprečje, ki od začetka meritev ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so bile povprečne letne koncentracije delcev PM2,5 leta 2015 na vseh merilnih mestih višje kot leta 2014. Najvišjo povprečno letno koncentracijo 22 µg/m3 smo izmerili na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta. Na prometnem merilnem mestu Maribor Center je bila povprečna letna koncentracija 21 µg/m3. Letni trendi koncentracij delcev PM2,5, ki so prikazani v tabeli 3.13 in na sliki 3.11, kažejo, da nivoji onesnaženosti ostajajo na približno istem nivoju. Poročilo kakovost zraka 2015 25 Glede na smernice WHO (10 µg/m3) je povprečna letna koncentracija delcev PM2,5 presežena na vseh merilnih mestih razen na Iskrbi. V tabeli 3.12 je v stolpcu z oznako WHO izračunano število dni s preseženo dnevno koncentracijo 25 µg/m3, ki po smernicah WHO naj ne bi bila presežena. Na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta je takih dni v letu 2015 kar 99, v Maribor Centru 96, na Vrbanskem platoju 76 in na Iskrbi 7. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 je znašal leta 2015 za merilna mesta v neizposta- vljenem mestnem okolju 20 µg/m3 (Ljubljana Biotehniška fakulteta) in 19 µg/m3 (Maribor Vrbanski plato). Obveznost glede stopnje izpostavljenosti znaša za leto 2015 20 µg/m3. Izračuni kazalnika povprečne izpostavljenosti so prikazani v tabeli 3.14. Tabela 3.7: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne (Cp), maksimalne dnevne (max) koncentracije (µg/m3) in število preseganj mejne vrednosti (>MV) za delce PM10 na stalnih merilnih mestih v Sloveniji v letu 2015. Število preseganj, ki je večje od dopustnega, je označeno s krepko pisavo. Leto Dan Merilno mesto %pod Cp max >MV DMKZ LJ Bežigrad 99 28 114 43 Maribor 100 28 104 34 Celje 99 32 142 70 MS Rakičan 96 29 124 47 Nova Gorica 98 24 88 24 Trbovlje 99 29 90 50 Zagorje 100 32 115 70 Hrastnik 100 24 67 22 Koper 100 23 113 28 Iskrba 98 13 38 0 Zerjav 93 26 74 7 LJ Biotehniška 98 27 117 35 Kranj 89 26 100 17 Novo mesto 97 29 113 40 Velenje 99 22 68 9 Dopolnilna merilna mreža EIS Šoštanj Pesje 98 24 64 9 Škale 97 17 43 0 Šoštanj 97 16 44 0 EIS Trbovlje Prapretno 95 21 49 0 Kovk 79 13 41 0 Dobovec 54 12 37 0 OMS - MOL LJ Center 97 40 107 85 Lafarge cement Zelena trava 100 16 71 1 EIS TE-TOL Vnajnarje 93 16 51 1 MO Celje AMP Gaji 94 35 118 76 M0 Maribor MB Vrbanski 99 21 80 3 Salonit Anhovo Morsko 98 18 97 7 Gorenje polje 97 20 93 12 26 Poročilo kakovost zraka 2015 Tabela 3.8: Povprečne mesečne koncentracije PM10 (µg/m3). Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 41 38 31 19 16 19 19 23 17 24 41 47 Maribor 42 42 35 20 20 21 21 23 16 26 33 41 Celje 51 47 39 18 15 18 20 22 18 30 48 63 MS Rakičan 40 41 33 17 14 17 18 24 13 26 48 48 Nova Gorica 36 28 24 18 14 16 20 19 16 14 33 46 Trbovlje 42 46 38 22 15 18 21 21 15 25 40 45 Zagorje 46 49 41 22 17 19 20 22 16 26 47 56 Hrastnik 32 35 30 17 14 17 19 21 15 21 31 39 Koper 27 21 23 20 15 16 21 22 16 13 36 50 Iskrba 9 13 15 9 10 14 16 17 13 11 12 12 Žerjav 30 32 31 18 18 30 22 20 17* 21 26 39 LJ Biotehniška 39 38 29 18 18 19 21 23 17 22 38 46 Kranj 40 37* 34* 17 16 17 19 21 16 23 35 46 Novo mesto 50 48 34 16 13 18* 19 22 16 24 39 44 Velenje 24 29 32 16 13 17 18 20 14 19 29 30 MB Vrbanski 29 21 24 17 13 14 15 12 14 20 26 19 Vnajnarje 27 22 28 21 17 18 18 15 18 14 14 10 Pesje 27 22 31 22 16 21 20 19 20 29 28 19 Škale 22 19 23 18 14 15 13 12 14 18 19 14 Šoštanj 17 13 17 10 7 10 10 10 12 16 18 17 Prapretno 22 20 28 21 16 18 17 14 17 21 23 17 Kovk 13 12 21 14 8 12 10 10 11 14 13 7 Dobovec 7 8 18 14 9 11 9 7 10 12 11 6 LJ Center 54 51 51 34 26 28 30 27 31 37 44 45 AMP Gaji 36 45 43 25 18 21 20 19 20 30 37 37 Zelena trava 16 16 23 15 10 13 12 11 11 17 20 13 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. Is kr b a K op er V el en je N ov a G or ic a H ra st n ik LJ B io te h n i ka M S R ak i an er ja v LJ B e ig ra d N ov o m es to Tr b ov lje M ar ib or C el je Z ag or je 0 20 40 60 80 100 120 140 D n e v n e k o n ce n tr a ci je P M 10 ( µ g /m 3 ) Slika 3.4: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM10 na merilnih mestih DMKZ v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. S + označujemo povprečno letno koncentracijo. Rdeča črta prikazuje dnevno mejno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2015 27 Tabela 3.9: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 po mesecih v letu 2015. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 10 7 4 0 0 0 0 0 0 2 10 10 Maribor 9 8 5 0 0 0 0 0 0 2 3 7 Celje 11 11 10 0 0 0 0 0 0 3 12 23 MS Rakičan 6 8 4 0 0 0 0 0 0 3 11 15 Nova Gorica 6 3 0 0 0 0 0 0 0 0 5 10 Trbovlje 9 13 9 0 0 0 0 0 0 1 7 11 Zagorje 11 15 10 0 0 0 0 0 0 0 15 19 Hrastnik 5 4 4 0 0 0 0 0 0 0 2 7 Koper 4 1 0 0 0 0 0 0 0 0 9 14 Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žerjav 1 1 0 0 0 0 0 0 0* 1 1 3 LJ Biotehniška 8 7 1 0 0 0 0 0 0 0 8 11 Kranj 9 0* 1* 0 0 0 0 0 0 0 0 7 Novo mesto 11 12 5 0 0 0* 0 0 0 0 4 8 Velenje 1 3 3 0 0 0 0 0 0 0 1 1 MB Vrbanski 5 2 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 Vnajnarje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pesje 5 1 3 0 0 0 0 0 0 0 3 0 Škale 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 Šoštanj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Prapretno 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kovk 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dobovec 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LJ Center 8 9 14 3 0 0 0 0 0 4 9 8 AMP Gaji 5 8 9 3 0 0 1 0 1 2 5 7 Zelena trava 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. 0:0 0 1:0 0 2:0 0 3:0 0 4:0 0 5:0 0 6:0 0 7:0 0 8:0 0 9:0 0 10 :00 11 :00 12 :00 13 :00 14 :00 15 :00 16 :00 17 :00 18 :00 19 :00 20 :00 21 :00 22 :00 23 :00 20 30 40 50 60 70 80 90 P o v p re n e u rn e k o n ce n tr a ci je P M 10 ( µ g /m 3 ) v d n e v u LJ Be igrad Maribor Zagorje Koper Slika 3.5: Povprečni dnevni potek koncentracij PM10 na izbranih merilnih mestih v hladni polovici leta 2015 (januar do marec in oktober do december). 28 Poročilo kakovost zraka 2015 10 20 30 40 50 60 70 80 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 10 20 30 40 50 60 70 80 Ruralno okolje K o n ce n tr a ci je P M 10 ( µ g / m 3 ) p o m e se ci h Slika 3.6: Porazdelitev povprečnih mesečnih koncentracij PM10 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2015. Prikazano je najnižje in najvišje mesečno povprečje na skupini merilnih mest, oba kvartila in mediana. Tabela 3.10: Povprečne letne koncentracije PM10 (µg/m3). Vrednosti, ki presegajo letno mejno vrednost, so napisane s krepko pisavo. Merilno mesto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 LJ Bežigrad 42 46 41 37 33 32 30 29 30 32 26 24 23 28 LJ Biotehniška / / / / / / / 26 27 30 27 26 22 27 LJ Center / / / / / / 44 48 42 44 45 41 38 40 Maribor 50 58 48 43 43 40 34 30 33 34 30 30 27 28 Kranj / / / / / / / / 32 30 26 25 22 26 Novo mesto / / / / / / / / 31 32 28 27 23 29 Celje 46 53 41 43 35 32 30 31 32 35 31 29 28 32 Trbovlje 47 52 40 55 40 37 38 33 34 35 32 30 27 29 Zagorje 47 51 44 52 46 41 44 36 36 37 32 29 28 32 Hrastnik / / / / / / / / 27 30 24 23 21 24 Velenje / / / / / / / / / / 22 21 20 22 MS Rakičan 40 43 32 37 34 30 30 29 30 33 29 28 25 29 Nova Gorica 39 37 35 34 32 33 31 28 29 27 24 22 21 24 Koper / / / / 31 29 25 23 25 27 24 20 19 23 Žerjav / / / / / / / / 26 34 29 26 21 26 Iskrba / / / 16 16 15 16 16 14 17 15 13 11 13 Morsko / / / / / 23 22 20 19 21 20 16 15 18 Gorenje Polje / / / / / 24 26 23 20 23 21 18 17 20 MB Tabor 40 42 38 43 47 40 35 30 31 / / / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / 26 24 20 19 21 Vnajnarje / / / / 26 22 / 23 20 26 23 24 18 16 Pesje / 31 25 27 28 21 20 22 22 22 20 23 23 24 Škale / 27 23 23 26 24 22 24 23 23 22 17 17 17 Prapretno / / 30 28 34 33 29 31 29 34 28 22 19 21 AMP Gaji / / / / / / / / / / / 26 29 35 Kovk / / / / / / / / / / 15 14 12 13* Dobovc / / / / / / / / / / 12 11 11 12* Šoštanj / / / / / / / / / / / 12 13 16 Poročilo kakovost zraka 2015 29 Tabela 3.11: Letno število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10. Število preseganj, ki je večje od dopustnega, je napisano s krepko pisavo. Merilno mesto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 LJ Bežigrad 36 64 71 70 47 46 36 30 43 63 27 22 19 43 LJ Biotehniška / / / / / / / 25 32 51 21 24 12 35 LJ Center / / / / / / 101 112 74 94 107 74 55 85 Maribor 66 129 102 101 108 91 54 35 47 64 34 36 25 34 Kranj / / / / / / / / 37 55 27 28 12 17 Novo mesto / / / / / / / / 60 69 45 49 22 40 Celje 58 100 62 97 59 48 37 42 58 73 55 51 41 70 Trbovlje 52 88 48 157 86 81 72 48 64 68 65 50 33 50 Zagorje 48 79 82 143 106 99 109 56 68 75 62 48 38 70 Hrastnik / / / / / / / / 30 51 17 15 10 22 Velenje / / / / / / / / / / 11 8 15 9 MS Rakičan 33 58 19 65 54 37 42 30 52 71 44 38 33 47 Nova Gorica 24 18 33 37 47 40 33 24 25 28 19 12 19 24 Koper / / / / 40 19 11 2 15 21 23 10 16 28 Žerjav / / / / / / / / 29 79 44 37 3 7 Iskrba / / / 5 5 0 0 5 5 3 1 0 0 0 Morsko / / / / / 18 16 14 5 13 10 3 87 Gorenje Polje / / / / / 16 24 16 13 18 11 5 11 10 MB Tabor 38 42 51 111 132 94 52 24 38 / / / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / 25 8 7 10 3 Vnajnarje / / / / 20 10 / 7 2 12 8 3 0 1 Pesje / 17 11 23 24 14 9 12 10 16 2 6 12 9 Škale / 4 8 15 19 11 12 13 12 20 9 0 5 0 Prapretno / / 19 15 33 36 25 20 29 49 25 3 2 0 AMP Gaji / / / / / / / / / / / 35 41 76 Kovk / / / / / / / / / / 1 1 0 0 Dobovc / / / / / / / / / / 1 1 0 0 Šoštanj / / / / / / / / / / / 0 0 0 10 20 30 40 50 60 Urbano okolje 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Ruralno okolje Le tn e ko nc en tra cij e PM 10 (µ g / m 3 ) Slika 3.7: Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij PM10 na merilnih mestih urbanega in ruralnega okolja. Prikazano je najnižje in najvišje letno povprečje na skupini merilnih mest, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. 30 Poročilo kakovost zraka 2015 0 20 40 60 80 100 120 140 160 Urbano okolje 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Ruralno okolje te v ilo p re se g a n j P M 10 Slika 3.8: Porazdelitev števila preseganj PM10 po letih. Prikazano je najnižje in najvišje število preseganj na skupini merilnih mest, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje dovoljeno letno število preseganj dnevne mejne vrednosti. Tabela 3.12: Razpoložljivost podatkov (% pod) povprečne letne koncentracije (Cp) in najvišje dnevne koncentracije (Cmax) PM2,5 na merilnih mestih v letu 2015. % pod Cp Cmax WHO Maribor 99 21 91 96 Iskrba 99 10 38 7 LJ Biotehniška 92 23 112 99 MB Vrbanski 99 19 83 76 Tabela 3.13: Povprečne letne koncentracije delcev PM2,5 na izbranih merilnih mestih po letih. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Maribor / / 22 24 26 21 22 19 21 MB Vrbanski / / / / / 18 20 17 19 LJ Biotehniška / / 18 22 23 21 20 18 23 Iskrba 10 11 12 12 15 13 11 9 10 Tabela 3.14: Triletne povprečne koncentracije delcev PM2,5 na neizpostavljenih merilnih mestih mestnega ozadja. 2013 2014 2015 LJ Biotehniška 22 20 20 MB Vrbanski 20 18 19 Poročilo kakovost zraka 2015 31 Is kr b a M B V rb an sk i LJ B io te h n i ka M ar ib or 0 20 40 60 80 100 120 D n e v n e k o n ce n tr a ci je P M 2. 5 ( µ g /m 3 ) Slika 3.9: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM2,5 na merilnih mestih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana. S + je označena povprečna letna koncentracija, ki jo lahko primerjamo z letno mejno vrednostjo. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. 0 20 40 60 80 100 120 LJ Biotehni ka 0 20 40 60 80 100 Maribor 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 MB Vrbanski Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 5 10 15 20 25 30 35 40 IskrbaD n e v n e k o n ce n tr a ci je P M 2. 5 ( µ g / m 3 ) Slika 3.10: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po mesecih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana. 32 Poročilo kakovost zraka 2015 0 20 40 60 80 100 120 Maribor 0 20 40 60 80 100 120 LJ Biotehni ka 0 20 40 60 80 100 Iskrba 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 0 20 40 60 80 100 MB Vrbanski D n e v n e k o n ce n tr a ci je P M 2. 5 ( µ g / m 3 ) p o l e ti h Slika 3.11: Porazdelitev dnevnih vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po letih. Letna mejna vrednost začne veljati januarja 2015. Med leti 2008 in 2015 se sprejemljivo preseganje mejne vrednosti zmanjšuje, kot je podano v tabeli 3.6. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana. S + je označena povprečna letna koncentracija. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2015 33 3.4 Epizode čezmerne onesnaženosti Število preseganj dnevne mejne vrednosti je bilo v letu 2015 na večini merilnih mest bistveno večje kot leto poprej in tudi povprečna letna koncentracija PM10 je bila skoraj na vseh merilnih mestih v letu 2015 višja kot leta 2014. Visoke koncentracije so bile predvsem posledica neugodnih vremenskih razmer. Ker so preseganja dnevnih mejnih vrednosti večinoma omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov najbolj neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave, so ta obdobja podrobneje analizirana. V januarju smo zabeležili tri obdobja, ko so koncentracije PM10 presegle dnevno mejno vrednost povsod v urbanem okolju razen v Velenju in na Primorskem: od 1. do 3. januarja, od 6. do 9. januarja ter od 27. do 29. januarja. Največkrat je bila mejna vrednost presežena v Celju, Zagorju in Novem mestu (11-krat). Obdobja povišanih koncentracij so zaznamovale nizke temperature, pomanjkanje padavin in temperaturne inverzije v dolinah in kotlinah. Najvišje koncentracije smo v februarju izmerili v obdobju od 14. do 21. februarja. V tem obdobju je prišlo do preseganj dnevne mejne vrednosti na večini merilnih mest. Najvišja koncentracija 103 µg/m3 je bila februarja izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center. Največkrat je bila mejna vrednost v februarju presežena v Zagorju (15-krat). Najmanj preseganj smo kot običajno za to obdobje izmerili na Primorskem, kjer so bile visoke koncentracije le 20. in 21. februarja 2015. Do povišanih koncentracij delcev je prišlo deloma zaradi inverzije v nižjih plasteh ozračja, deloma pa tudi zaradi šibkih prizemnih vetrov in s tem slabo premešanih nižjih plasti ozračja. Dne 21. februarja je nad zahodno in srednjo Evropo ter nad severnim Sredozemljem nastalo ciklonsko območje, zapihal je jugozahodni veter in premešal ozračje. Marca sta bili dve obdobji povišanih koncentracij. Prvo, manj izrazito, od 9. do 11. marca, je povezano z obdobjem jasnega vremena ob anticiklonu in s tem povezanimi temperaturnimi inverzijami. Drugo obdobje z višjimi koncentracijami od 14. do 20. marca se je pojavilo ob manj izrazitem anticiklonu, vendar z dovolj jasnega vremena. Šestnajstega marca smo zabeležili epizodo saharskega prahu. Na ta dan je bila mejna vrednost presežena na večini merilnih mestih DMKZ (razen v Murski Soboti, Kranju, Iskrbi, Žerjavu in na Primorskem). Na Primorskem marca ni bilo preseganj. V prvi polovici meseca novembra so bile koncentracije delcev PM10 zaradi temperaturne inverzije visoke in so skoraj na vseh merilnih mestih večkrat presegle mejno dnevno vrednost. Najvišje koncentracije PM10 so bile izmerjene 5.11.2015 v Kopru (99 µg/m3), Celju (97 µg/m3) in Murski Soboti (94 µg/m3). Večji del meseca novembra je bilo nad južno Evropo in našimi kraji območje visokega zračnega tlaka. Do 19. novembra je bilo povečini jasno. Po nižinah, pa tudi v nižje ležečih krajih Primorske, se je pojavljala megla ali nizka oblačnost. Večja sprememba v mesecu novembru je bila med 20. in 22. novembrom, ko nas je prešla izrazita hladna fronta s padavinami. V zadnjih dneh meseca je zopet prevladovalo jasno in razmeroma toplo vreme. Ponovno se je pojavila temperaturna inverzija, ki je vplivala na povišanje koncentracij PM10. Zaradi pomanjkanja padavin in pogostega pojavljanja temperaturne inverzije so bile koncentracije delcev tako kot novembra tudi v decembru visoke preko celega meseca in so se znižale le za kratek čas, ko je kakšna oslabljena fronta oplazila naše kraje in premešala ozračje v večjem delu Slovenije, medtem ko so se fronte povečini pomikale prek srednje Evrope. V Celju je bila mejna dnevna 34 Poročilo kakovost zraka 2015 koncentracija delcev presežena kar 23-krat. V sklopu DMKZ do preseganj mejne dnevne vrednosti v decembru ni prišlo le na merilnem mestu Iskrba. Najvišje dnevne koncentracije PM10 so bile v mesecu decembru izmerjene 29.12.2015 v Zagorju (115 µg/m3) in 22.12.2015 v Kopru (113 µg/m3). 3.5 Kemijska in elementna sestava delcev V Evropi v povprečju približno eno tretjino mase delcev PM10 in polovico mase delcev PM2,5 v zraku predstavlja vsota anorganskih ionov amonija, nitrata in sulfata (sekundarni anorganski aerosoli). Te spojine so posledica kemijskih reakcij v ozračju, ki vključujejo plinske predhodnike NH3, NOx in SOx. Druga glavna komponenta delcev so organske snovi, ki predstavljajo približno 30 % mase PM2,5 in 20 % mase PM10 [1]. V delcih PM2,5 smo na štirih merilnih mestih – Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor Center, Maribor Vrbanski plato in Iskrba spremljali vsebnost ionov (klorida, nitrata, sulfata, amonija, kalija, natrija, kalcija in magnezija) ter elementarnega in organskega ogljika. Rezultati so prikazani v tabeli 3.15. Koncentracije sekundarnih anorganskih aerosolov so bile v poletnih mesecih na vseh lokacijah primerljive, v zimskem obdobju pa so bile na merilnem mestu Iskrba približno za faktor 2 nižje. Podobna porazdelitev je značilna tudi za organski ogljik. Najmanjša razlika med poletnim in zimskim obdobjem je bila za to komponento izmerjena na Iskrbi. Na tem merilnem mestu pridejo poleti bolj do izraza naravni izpusti vegetacije, pozimi pa je prispevek zaradi lokalnih antropogenih izpustov (ogrevanje, promet) manj pomemben kot v urbanem okolju. Koncentracije elementarnega ogljika so bile na vseh lokacijah približno za faktor dva višje v zimskem obdobju. Tabela 3.15: Sestava delcev PM2,5 na lokacijah Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor Center, Maribor Vrbanski Plato in Iskrba. oktober - marec april - september NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 7,8 3,0 LJ Biotehniška Organski ogljik [µgC/m3] 9,8 3,9 Elementarni ogljik [µgC/m3] 1,8 0,69 NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 7,5 3,0 Maribor Organski ogljik [µgC/m3] 8,7 4,1 Elementarni ogljik [µgC/m3] 2,1 1,2 NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 6,7 3,0 MB Vrbanski Organski ogljik [µgC/m3] 8,4 3,6 Elementarni ogljik [µgC/m3] 1,4 0,42 NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 [µg/m3] 3,3 3,1 Iskrba Organski ogljik [µgC/m3] 3,7 2,8 Elementarni ogljik [µgC/m3] 0,43 0,16 3.6 Preseganja mejnih vrednosti zaradi naravnih virov Saharski prah je naravnega izvora in nanj nimamo vpliva, zato se v skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka [19] v primeru izmerjenih preseganj dnevne mejne vrednosti zaradi prispevka saharskega prahu ta preseganja ne upoštevajo pri ugotavljanju skladnosti s standardi kakovosti zraka. Za leto 2015 je bilo takih preseganj skupaj na vseh merilnih mestih 45. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni rezultati izračuna, podrobnješa analiza prispevka saharskega prahu na Poročilo kakovost zraka 2015 35 koncentracije delcev PM10 v letu 2015 pa je predstavljena v poročilu, ki je dostopno na spletnih straneh ARSO. Copernicus Atmosphere Monitoring Service je v svojem letnem poročilu 2015 IAAR Interim Annual Assessment report [32] objavil tri epizode povišanih koncentracij delcev PM10 nad Evropo, za katere je bil lahko vzrok saharski prah: • od 12. do 20. februarja • od 16. do 20. marca • od 3. do 7. novembra Slika 3.12 prikazuje modelski izračun koncentracij saharskega prahu nad Evropo za mesec marec [32]. Slika 3.12: Modelski izračun koncentracij saharskega prahu nad Evropo. Povišane koncentracije delcev PM10 na merilnem mestu Iskrba, ki je tipa regionalno ozadje, so bile v teh obdobjih izmerjene 16.2., 17.2., 15.3., 16.3., 17.3., 18.3, 19.3., 20.3. in 5.11.2016. Dodatno preverjanje smo naredili s pomočjo rezultatov kemijskih analiz delcev. V primeru epizod saharskega prahu smo izmerili povišane koncentracije železa, aluminija ter v manjši meri tudi kalcija, magnezija in stroncija. Za te dneve smo določili pribitek saharskega prahu, ki smo ga nato odšteli na vseh merilnih mestih v mreži DMKZ. Število preseganj mejne vrednosti delcev PM10 na merilnih mestih DMKZ v letu 2015 pred in po upoštevanju saharskega prahu je zbrano v tabeli 3.16 in na sliki 3.13. 36 Poročilo kakovost zraka 2015 Tabela 3.16: Število preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 v letu 2015 pred in po upoštevanju deleža saharskega prahu na postajah DMKZ. Število preseganj mejne dnevne vrednosti Merilno mesto pred upoštevanjem saharskega prahu po upoštevanju saharskega prahu LJ Bežigrad 43 38 Maribor 34 29 Celje 70 66 MS Rakičan 47 45 Nova Gorica 24 23 Trbovlje 50 47 Zagorje 70 67 Hrastnik 22 17 Koper 28 28 Iskrba 0 0 Žerjav 7 6 LJ Biotehniška 35 32 Kranj 17 16 Novo mesto 40 34 Velenje 9 3 Slika 3.13: Število preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 v letu 2015 pred in po upoštevanju deleža saharskega prahu na postajah DMKZ. Poročilo kakovost zraka 2015 37 3.7 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Skupne količine izpustov v zrak na nacionalni ravni so v veliki meri odvisne od velikosti posamezne države. Za namen primerjave med državami so zato bolj uporabni specifični izpusti preračunani na prebivalca ali površino ozemlja. Izpusti na prebivalca nudijo vpogled v družbeno-ekonomske razmere in morebitne posebne nacionalne okoliščine. Specifični izpusti preračunani na prebivalca posredno nakazujejo tudi potencial za njihovo zmanjševanje. Za raven onesnaženosti zraka pa so bolj pomembni izpusti preračunani na površino ozemlja - povprečna ploskovna gostota izpustov. Podatke o izpustih za vsa onesnaževala, kot so jih poročale posamezne države, smo pridobili od EMEP. Zadnji podatki, ki so na voljo, so za leto 2014. Pri vseh primerjavah izpustov nismo upoštevali Malte in Luksemburga, ker rezultati za ti dve državi zaradi njune majhnosti in načina izračuna izpustov v prometu na osnovi prodanih količin goriva niso primerljivi. Pri delcih Slovenija sodi v skupino držav EU z visokimi specifičnimi izpusti. Po izpustih delcev PM10 na prebivalca je bila v letu 2014, za katerega so na voljo zadnji podatki o izpustih držav (EMEP), Slovenija s 6,9 kg izpustov delcev PM10 na prebivalca na četrtem mestu. Izpusti delcev PM10 na prebivalca v EU so v širokem razponu od 1,6 kg na Nizozemskem do 12 kg na prebivalca v Latviji. Pri izpustih delcev PM2,5 je Slovenija s 6 kg na prebivalca na visokem drugem mestu takoj za Latvijo, kjer izpusti znašajo 8,9 kg na prebivalca. Najnižji izpusti delcev PM2,5 na prebivalca so na Nizozemskem, kjer so več kot sedemkrat nižji kot v Sloveniji. Za večino držav z visokimi izpusti delcev na prebivalca je značilna velika poraba lesa in drugih trdnih goriv v malih kurilnih napravah. Po izpustih delcev PM10 na površino ozemlja je prva Belgija, kjer je velika gostota prebivalstva, kar 3,5-krat večja od tiste v Sloveniji. Pred Slovenijo so tudi Slovaška, Poljska in Danska. Pri izpustih delcev PM2,5 na enoto površine, pa je Slovenija takoj za Belgijo in Slovaško. Visoki specifični izpusti delcev v Sloveniji so predvsem posledica velikega deleža ogrevanja gospodinjstev z lesom v zastarelih kurilnih napravah. Za njihov vpliv na kakovost zraka je pomembno tudi, da se izpusti zaradi ogrevanja stavb sproščajo v hladni polovici leta, ko so v Sloveniji še posebej neugodne razmere za razredčevanje izpustov. V EU je čezmerna raven delcev v zraku eden izmed najbolj izpostavljenih okoljskih problemov. V letu 2013, za katerega so na razpolago zadnji rezultati primerjalnih obdelav Evropske okoljske agencije, le v šestih državah na nobenem merilnem mestu niso zabeležili večjega števila preseganj dnevne mejne vrednosti, kot je to dopustno. Slovenija sodi med države z višjo onesnaženostjo z delci PM10. Z vidika doseganja skladnosti z dnevnimi mejnimi vrednostmi delcev PM10 je Slovenija med državami Evropske unije v letu 2013 šesta najbolj onesnažena (slika 3.14). Najboljša kakovost zraka glede na skladnost z dnevnimi mejnimi vrednostmi za delce PM10 je v dobro prevetrenih in redkeje naseljenih severnih državah - na Finskem, v Estoniji in na Irskem (slika 3.15), čeprav so v nekaterih od teh držav specifični izpusti na prebivalca med višjimi. Z vidika ravni onesnaženosti z delci PM2,5 je Slovenija na petem mestu (slika 3.16). Primerjalno visoke ravni delcev v Sloveniji so torej predvsem posledica visoke gostote izpustov zaradi ogrevanja ter neugodnih pogojev za razredčevanje izpustov v ozračju, ki so zlasti v zimskem času značilni za celinski del Slovenije. 38 Poročilo kakovost zraka 2015 Slika 3.14: Primerjava ravni onesnaženosti zraka z delci PM10 v Evropski Uniji v letu 2013 [1]. Graf prikazuje 90,41 percentil dnevnih vrednosti PM10, ki sovpada s 36. najvišjo vrednostjo izmerjeno na posameznem merilnem mestu držav EU v primerjavi z mejno vrednostjo 50 µg/m3 (rdeča črta). Prikazane so najnižja in najvišja vrednost (36. najvišja vrednost za merilno mesto), oba kvartila in povprečna 36. najvišja vrednost za posamezno državo. Slika 3.15: Onesnaženost Evropske unije z delci PM10 [1]. S pikami so označena poročana merilna mesta v EU, z barvo pa razred v katerega se uvrščajo glede na povprečno letno koncentracijo PM10. Poročilo kakovost zraka 2015 39 Slika 3.16: Primerjava ravni onesnaženosti zraka z delci PM2,5 v Evropski Uniji v letu 2013 [1]. Graf prikazuje 90.41 percentil dnevnih vrednosti PM2,5, ki sovpada s 36. najvišjo vrednostjo izmerjeno na posameznem merilnem mestu držav EU v primerjavi z mejno vrednostjo 50 µg/m3 (rdeča črta). Prikazane so najnižja in najvišja vrednost (36. najvišja vrednost za merilno mesto), oba kvartila in povprečna 36. najvišja vrednost za posamezno državo. Slika 3.17: Onesnaženost Evropske unije z delci PM2,5 [1]. S pikami so označena poročana merilna mesta v EU, z barvo pa razred v katerega se uvrščajo glede na povprečno letno koncentracijo PM2,5. 40 Poročilo kakovost zraka 2015 4. Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 4.1 Benzo(a)piren Benzo(a)piren je policiklična aromatska spojina s petimi obroči. Nastaja pri nepopolnem zgorevanju različnih goriv, tako fosilnega izvora kakor tudi biomase. Glavni vir predstavljajo izpusti iz zastarelih malih kurilnih naprav gospodinjstev na trdna goriva, za katere je značilen slabši proces zgorevanja, slab energetski izkoristek ter visoki izpusti delcev in organskih spojin. Pomemben vir benzo(a)pirena je tudi promet. Benzo(a)piren je kancerogen. Prenatalna izpostavljenost je povezana z nizko porodno težo ter vpliva na kognitiven razvoj otrok. 4.1.1 Zahteve za kakovost zraka Ciljna vrednost za benzo(a)piren je predpisana v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [21]. Prikazana je v tabeli 4.1. Tabela 4.1: Ciljna vrednost za benzo(a)piren v ng/m3. Cilj Čas merjenja Vrednost Ciljna vrednost Zdravje Koledarsko leto 1 4.1.2 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih vrednosti benzo(a)pirena v letu 2015 je prikazan v tabeli 4.2 ter na slikah 4.1 in 4.2. Meritve smo izvajali na treh merilnih mestih – Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor Center in Iskrba. V letu 2015 so bile koncentracije benzo(a)pirena na vseh merilnih mestih predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer višje kot leta 2014. Povprečna letna koncentracija je na obeh najbolj obremenjenih merilnih mestih tako v Ljubljani Biotehniška fakulteta kot tudi v Maribor Centru dosegla ciljno vrednost. Na Iskrbi je bila povprečna letna vrednost po pričakovanjih najnižja. Na merilnih mestih Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor Center je velika razlika med najvišjo izmerjeno vrednostjo in mediano (slika 4.1). Ocenjujemo, da so te vrednosti posledica izjemnih dogodkov povezanih z dejavnostjo v okolici merilnega mesta. Letni poteki koncentracij benzo(a)pirena (slika 4.2) kažejo, da so najvišje koncentracije izmerjene v hladnejšem obdobju leta. Takrat so izpusti večji, dodatno pa so za hladno obdobje leta značilni tudi neugodni meteorološki pogoji. Poročilo kakovost zraka 2015 41 Poleti so koncentracije na vseh lokacijah znatno nižje. Primerjava koncentracij benzo(a)pirena v obdobju od 2009 do 2015 kaže, da onesnaženost ostaja približno na istem nivoju (tabela 4.3 in slika 4.3). Tabela 4.2: Letna razpoložljivost z dnevnimi podatki (% pod) in povprečna letna koncentracija (Cp) benzo(a)pirena v ng/m3. % pod. Cp LJ Biotehniška 46 1,3 Maribor 84 1,1 Iskrba 49 0,19 Is kr b a M ar ib or LJ B io te h n i ka 0 2 4 6 8 10 12 D n e v n e k o n ce n tr a ci je B a P ( n g /m 3 ) Slika 4.1: Porazdelitev dnevnih vrednosti benzo(a)pirena na merilnih mestih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja letna koncentracija, oba kvartila in mediana. Križci označujejo povprečno letno koncentracijo. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Tabela 4.3: Povprečne letne koncentracije benzo(a)pirena na različnih postajah po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Maribor 0,92 1,1 1,1 1,2 1,1 0,97 1,1 LJ Biotehniška 0,87 1,1 1,1 1,3 1,1 0,73 1,3 Iskrba 0,23 0,24 0,23 0,25 0,20 0,14 0,19 42 Poročilo kakovost zraka 2015 0 2 4 6 8 10 LJ Biotehni ka 0 2 4 6 8 10 12 Maribor Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 Iskrba Dn ev ne k on ce nt ra cij e Ba P (n g / m 3 ) Slika 4.2: Porazdelitev dnevnih vrednosti benzo(a)pirena na različnih postajah po mesecih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila in mediana za posamezen mesec. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leta 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 Le tn e ko nc en tra cij e Ba P (n g / m 3 ) Maribor LJ Biotehni ka Iskrba Slika 4.3: Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij benzo(a)pirena na različnih postajah po letih. Poročilo kakovost zraka 2015 43 4.1.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Slovenija se po onesnaženosti z benzo(a)pirenom uvršča v zgornjo polovico držav. Koncentracije benzo(a)pirena so najvišje na Poljskem, v Bolgariji in Litvi ter na Češkem, kar je v veliki meri posledica uporabe trdih goriv za ogrevanje v malih kurilnih napravah gospodinjstev [1]. Letna ciljna vrednost se presega v večini držav EU (slika 4.4). Slika 4.4: Letna povprečna vrednost BaP na merilnih mestih v državah EU v primerjavi z mejno vrednostjo (rdeča črta). Prikazane so maksimalna in minimalna vrednost, oba kvartila in srednja vrednost za merilna mesta v posamezni državi. 4.2 Težke kovine Izpusti arzena (As), kadmija (Cd), svinca (Pb) in niklja (Ni) so posledica aktivnosti več industrijskih dejavnosti in zgorevanja premoga. Čeprav so v ozračju njihove ravni nizke, pa prispevajo k depoziciji in zato so ponekod povišane vsebnosti tako v zemlji in sedimentih kot tudi v organizmih. Težke kovine v okolju ostajajo, nekatere se v živih organizmih akumulirajo in tako lahko predstavljajo grožnjo za človekovo zdravje (npr. kopičenje težkih kovin preko prehranske verige v ribah). Arzen v ozračju je posledica tako naravnih kot antropogenih virov. Med pomembnejše antropo- gene vire spadajo izpusti topilnic, izgorevanje goriv in uporaba pesticidov. Toksičnost arzena je zelo odvisna od kemijske zvrsti. Precej bolj toksičen je anorgansko vezan arzen. Povezujejo ga s povečanim tveganjem za raka kože in pljuč. Najpomembnejše izpuste kadmija predstavlja proizvodnja barvnih kovin in železa ter jekla, izgorevanje fosilnih goriv v stacionarnih virih, sežiganje odpadkov in proizvodnja cementa. Neza- nemarljiv vir pa predstavlja tudi gnojenje, tako z mineralnimi kot organskimi gnojili. Nevaren je predvsem kostem in ledvicam, poveča pa se tudi tveganje za pljučnega raka. Antropogeni viri svinca na globalni ravni so rezultat zgorevanja fosilnih goriv v prometu, proizvodnje cementa, sežiganja odpadkov, proizvodnje barvnih kovin, železa ter jekla. V Evropi so se izpusti iz prometa zaradi obvezne uporabe katalizatorjev v novih avtomobilih in s tem omejitve uporabe osvinčenega bencina po letu 2001 precej znižali. Svinec spada med kovine, ki imajo toksičen 44 Poročilo kakovost zraka 2015 vpliv na možgane. Poleg možganov in živčevja se kopiči tudi v ledvicah, jetrih in kosteh. Nikelj se pojavlja v zemlji, vodi in ekosistemih. Pomembni naravni viri so povezani z resuspenzijo zemlje in vulkanskimi izbruhi. Glavni antropogeni vir predstavlja zgorevanje naftnih derivatov. Dodatni izpusti pa nastajajo še pri pridobivanju niklja, sežiganju odpadkov in odpadnega blata, proizvodnji jekla, elektronski industriji in zgorevanju premoga. Nikelj je v manjših količinah za organizme potrebna kovina, v višjih koncentracijah pa povzroča povišano dovzetnost za nastanek raka pljuč, nosu in prostate. Poleg tega povzroča alergične reakcije na koži, motnje hormonske regulacije ter negativno vpliva na respiratorni in imunski sistem. Najbolj izražene so alergične reakcije, saj naj bi bilo približno 10-20 % populacije občutljive na nikelj. 4.2.1 Izpusti Letni izpusti kadmija (Cd) v Sloveniji so leta 2014 znašali 0,47 ton. V primerjavi z letom 1990 (izhodiščno leto) so se zmanjšali za 65 %. Največji delež k skupnim izpustom Cd v letu 2014 je prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (51 %). Letni izpusti svinca v Sloveniji so leta 2014 znašali 8 ton. V primerjavi z letom 1990 (izhodiščno leto) so se zmanjšali za 99 %. Največji delež k skupnim izpustom svinca v letu 2014 je prispeval cestni promet (53 %). Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [22]. Skupne državne vrednosti izpustov kadmija in svinca ne smejo presegati vrednosti iz izhodiščnega leta 1990. Tabela 4.4: Podatki o izpustih Cd od leta 1990 do 2014, razdeljeni po glavnih kategorijah virov, izraženi v tonah na leto. Leto Proizvodnja elektrike in toplote Raba goriv v industriji Cestni promet Ostali promet Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ubežni izpusti Industrijski procesi in raba topil Odpadki SKUPAJ 1990 0,1035 0,0563 0,0098 0,0019 0,2138 0,0031 0,9697 0,0001 1,358 1991 0,0933 0,0474 0,0092 0,0017 0,2164 0,0031 0,7825 0,0001 1,154 1992 0,1030 0,0472 0,0097 0,0015 0,2139 0,0028 0,7019 0,0001 1,080 1993 0,0988 0,0446 0,0113 0,0012 0,2118 0,0027 0,6306 0,0001 1,001 1994 0,0954 0,0445 0,0125 0,0014 0,2096 0,0019 0,5263 0,0011 0,893 1995 0,0983 0,0427 0,0137 0,0014 0,2087 0,0029 0,5660 0,0001 0,934 1996 0,0899 0,0497 0,0159 0,0013 0,2081 0,0025 0,5114 0,0001 0,879 1997 0,0987 0,0525 0,0161 0,0013 0,2069 0,0029 0,2777 0,0018 0,658 1998 0,1045 0,0560 0,0138 0,0014 0,2067 0,0014 0,2790 0,0017 0,665 1999 0,0918 0,0233 0,0132 0,0013 0,2067 0,0014 0,2780 0,0008 0,617 2000 0,0957 0,0249 0,0138 0,0014 0,2074 0,0009 0,3104 0,0010 0,656 2001 0,1049 0,0488 0,0143 0,0013 0,1831 0,0001 0,3242 0,0024 0,679 2002 0,1103 0,0546 0,0142 0,0012 0,1866 0,0001 0,3043 0,0037 0,675 2003 0,1042 0,0677 0,0147 0,0012 0,1898 0,0001 0,3486 0,0045 0,731 2004 0,1065 0,0733 0,0150 0,0013 0,1935 0,0001 0,3717 0,0013 0,763 2005 0,1071 0,0803 0,0158 0,0013 0,1969 0,0001 0,3755 0,0011 0,778 2006 0,1096 0,0682 0,0165 0,0015 0,2009 0,0001 0,4195 0,0011 0,817 2007 0,1117 0,0550 0,0185 0,0014 0,2050 0,0001 0,0650 0,0015 0,458 2008 0,1110 0,0555 0,0217 0,0014 0,2092 0,0000 0,0577 0,0015 0,458 2009 0,1042 0,0506 0,0189 0,0012 0,2687 0,0000 0,0626 0,0019 0,508 2010 0,1066 0,0562 0,0187 0,0011 0,2804 0,0001 0,0675 0,0057 0,536 2011 0,1083 0,0478 0,0201 0,0010 0,2787 0,0000 0,0625 0,0056 0,524 2012 0,1031 0,0408 0,0204 0,0010 0,2780 0,0000 0,0675 0,0050 0,516 2013 0,0996 0,0472 0,0194 0,0010 0,2878 0,0000 0,0889 0,0050 0,549 2014 0,0769 0,0616 0,0189 0,0011 0,2393 0,0000 0,0678 0,0030 0,469 Poročilo kakovost zraka 2015 45 Tabela 4.5: Podatki o izpustih Pb od leta 1990 do 2014, razdeljeni po glavnih kategorijah virov, izraženi v tonah na leto. Leto Proizvodnja elektrike in toplote Raba goriv v industriji Cestni promet Ostali promet Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ubežni izpusti Industrijski procesi in raba topil Odpadki SKUPAJ 1990 0,8398 0,8723 313,1276 24,0020 1,1191 0,0028 259,8332 0,0012 599,798 1991 0,7577 0,7725 281,4675 14,4662 1,3311 0,0029 223,4042 0,0012 522,203 1992 0,8478 0,6109 277,6123 10,4672 1,1313 0,0026 211,0720 0,0012 501,745 1993 0,8123 0,5086 297,3667 7,1004 0,9578 0,0025 193,9651 0,0012 500,715 1994 0,7880 0,4243 297,3585 7,0466 0,7795 0,0017 187,8583 0,0090 494,266 1995 0,8132 0,4764 185,7327 3,2183 0,7019 0,0027 197,2290 0,0005 388,175 1996 0,7423 0,4481 72,3388 0,9781 0,6545 0,0024 182,0796 0,0007 257,244 1997 0,8151 0,4046 62,2163 0,7840 0,5598 0,0028 87,2136 0,0136 152,010 1998 0,8648 0,4951 46,6262 0,8034 0,5371 0,0013 85,0701 0,0134 134,411 1999 0,7623 0,4372 39,4826 0,5522 0,5420 0,0013 86,1161 0,0069 127,901 2000 0,7930 0,3950 32,5119 0,3088 0,4971 0,0008 95,2626 0,0087 129,778 2001 0,8650 0,5011 16,6120 0,0407 0,4298 0,0000 103,8009 0,0192 122,269 2002 0,9142 0,6519 5,5217 0,0004 0,4294 0,0000 99,1875 0,0289 106,734 2003 0,8643 0,6076 5,4203 0,0004 0,4355 0,0000 115,1105 0,0353 122,474 2004 0,8857 0,6273 4,9387 0,0002 0,4278 0,0000 121,7411 0,0107 128,632 2005 0,8930 0,6550 4,8740 0,0002 0,4224 0,0000 122,2615 0,0091 129,115 2006 0,9134 0,6371 4,7807 0,0002 0,4304 0,0000 135,1009 0,0092 141,872 2007 0,9315 0,6222 4,7305 0,0002 0,4383 0,0000 3,6989 0,0129 10,434 2008 0,9385 0,6452 5,1163 0,0002 0,4469 0,0000 3,6255 0,0123 10,785 2009 0,8765 0,4782 4,7706 0,0002 0,5702 0,0000 2,5556 0,0158 9,267 2010 0,8981 0,4692 4,6377 0,0002 0,5895 0,0000 3,0119 0,0457 9,652 2011 0,9134 0,4608 4,7718 0,0002 0,5837 0,0000 2,6993 0,0451 9,474 2012 0,8697 0,4220 4,6557 0,0002 0,5809 0,0000 2,0693 0,0402 8,638 2013 0,8403 0,4247 4,3606 0,0002 0,6004 0,0000 2,0839 0,0419 8,352 2014 0,6486 0,4580 4,1668 0,0002 0,4986 0,0000 2,0336 0,0277 7,834 Slika 4.5: Letni izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji. 46 Poročilo kakovost zraka 2015 Slika 4.6: Letni izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji. 4.2.2 Zahteve za kakovost zraka Ciljne vrednosti za nikelj, arzen in kadmij so predpisane v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [21], mejna vrednost za svinec pa je predpisana v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [19]. Predpisane vrednosti so podane v tabeli 4.6. Tabela 4.6: Mejna vrednost za svinec ter ciljne vrednosti za arzen, kadmij in nikelj. Cilj Čas povprečenja Vrednost v ng/m3 Arzen zdravje koledarsko leto 6 Kadmij zdravje koledarsko leto 5 Nikelj zdravje koledarsko leto 20 Svinec zdravje koledarsko leto 500 4.2.3 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih povprečnih dnevnih vrednosti težkih kovin v letu 2015 je prikazan v tabeli 4.7 ter na slikah 4.7 do 4.10. Meritve svinca, kadmija, arzena in niklja smo izvajali na štirih merilnih mestih – Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor, Žerjav in Iskrba. Povprečna letna koncentracija kadmija na merilnem mestu Žerjav je v letu 2015 dosegla letno ciljno vrednost, vse ostale letne vrednosti so bile nižje od standardov kakovosti. Najvišje koncentracije svinca, kadmija in arzena so bile izmerjene v Žerjavu, najvišje koncentracije niklja pa na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta. Na vseh lokacijah opažamo, da najvišje izmerjene vrednosti precej odstopajo od povprečnih vrednosti in median. Te vrednosti so posledica izjemnih dogodkov povezanih z dejavnostjo v okolici merilnih mest. Letni poteki koncentracij težkih kovin kažejo, da so koncentracije najvišje v hladnejšem obdobju leta (slike 4.11 do 4.14). Takrat so izpusti večji, dodatno pa so za hladno obdobje leta značilni Poročilo kakovost zraka 2015 47 tudi neugodni meteorološki pogoji za razredčevanje izpustov. Zimski maksimumi so manj izraziti na merilnem mestu Žerjav, kjer so povišani nivoji svinca povezani z delovanjem okoliške industrije. Obenem ni mogoče izključiti resuspenzije svinca iz kontaminirane zemlje. Primerjava koncentracij težkih kovin v obdobju od 2009 do 2015 kaže, da obremenjenost ostaja približno na istem nivoju (tabele 4.8 do 4.11 in slike 4.15 do 4.18). Tabela 4.7: Letna pokritost s podatki (% pod) in povprečne koncentracije težkih kovin (Cp) v ng/m3 v letu 2015. % pod Arzen Nikelj Kadmij Svinec Maribor 84 0,58 1,6 0,20 11 LJ Biotehniška 45 0,50 3,6 0,23 7,1 Iskrba 49 0,31 0,88 0,08 1,9 Žerjav 45 2,1 2,7 4,9 338 Tabela 4.8: Povprečne letne koncentracije niklja v ng/m3 na različnih postajah po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Žerjav 1,7 1,8 2,4 2,4 2,7 1,9 2,7 Maribor 2,4 3,0 3,2 2,9 3,2 1,6 1,6 LJ Biotehniška 5,2 4,5 7,2 5,8 5,9 3,0 3,6 Iskrba 2,6 1,8 2,3 2,3 2,3 1,1 0,88 Tabela 4.9: Povprečne letne koncentracije svinca v ng/m3 na različnih postajah po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Žerjav 293 254 300 252 392 330 338 Maribor 9,7 11,7 11,5 9,2 9,7 17,5 11,1 LJ Biotehniška 8,3 8,3 10,8 7,8 6,1 5,3 7,1 Iskrba 3,3 3,3 3,6 3,0 2,1 2,3 2,0 Tabela 4.10: Povprečne letne koncentracije arzena v ng/m3 na različnih postajah po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Žerjav 2,7 2,2 1,9 2,0 1,7 1,9 2,1 Maribor 0,61 0,80 0,76 0,56 0,57 0,53 0,58 LJ Biotehniška 0,47 0,48 0,58 0,55 0,44 0,39 0,50 Iskrba 0,40 0,33 0,45 0,38 0,28 0,30 0,31 Tabela 4.11: Povprečne letne koncentracije kadmija v ng/m3 na različnih postajah po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Žerjav 2,6 4,4 2,5 1,5 2,5 2,8 4,9 Maribor 0,27 0,31 0,55 0,23 0,22 0,21 0,20 LJ Biotehniška 0,22 0,26 0,47 0,26 0,21 0,21 0,23 Iskrba 0,10 0,11 0,26 0,12 0,08 0,09 0,08 48 Poročilo kakovost zraka 2015 Is kr b a LJ B io te h n i ka M ar ib or er ja v 0 5 10 15 20 25 30 D n e v n e k o n ce n tr a ci je A s (n g /m 3 ) Slika 4.7: Porazdelitev dnevnih koncentracij arzena na štirih merilnih mestih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno koncentracijo. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Is kr b a M ar ib or LJ B io te h n i ka er ja v 0 10 20 30 40 D n e v n e k o n ce n tr a ci je C d ( n g /m 3 ) Slika 4.8: Porazdelitev dnevnih koncentracij kadmija na štirih merilnih mestih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno koncentracijo. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2015 49 Is kr b a M ar ib or LJ B io te h n i ka er ja v 0 20 40 60 80 D n e v n e k o n ce n tr a ci je N i (n g /m 3 ) Slika 4.9: Porazdelitev dnevnih koncentracij niklja na štirih merilnih mestih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno koncentracijo. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Is kr b a LJ B io te h n i ka M ar ib or er ja v 0 200 400 600 800 1000 1200 D n e v n e k o n ce n tr a ci je P b ( n g /m 3 ) Slika 4.10: Porazdelitev dnevnih koncentracij svinca na štirih merilnih mestih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Križec predstavlja povprečno letno koncentracijo. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. 50 Poročilo kakovost zraka 2015 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 LJ Biotehni ka 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Maribor 0 5 10 15 20 25 30 erjav Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec0.0 0.20.4 0.60.8 1.01.2 1.41.6 1.8 IskrbaD ne vn e ko nc en tra cij e As (n g / m 3 ) Slika 4.11: Porazdelitev dnevnih koncentracij arzena na štirih merilnih mestih po mesecih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 LJ Biotehni ka 0.00.1 0.20.3 0.40.5 0.60.7 0.80.9 Maribor 0 5 10 15 20 25 erjav Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec0.0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 IskrbaD ne vn e ko nc en tra cij e Cd (n g / m 3 ) Slika 4.12: Porazdelitev dnevnih koncentracij kadmija na štirih merilnih mestih po mesecih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. Poročilo kakovost zraka 2015 51 010 2030 4050 6070 8090 LJ Biotehni ka 0 1 2 3 4 5 6 7 8 Maribor 0 5 10 15 20 25 30 35 erjav Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 Iskrba Dn ev ne k on ce nt ra cij e Ni (n g / m 3 ) Slika 4.13: Porazdelitev dnevnih koncentracij niklja na štirih merilnih mestih po mesecih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. 0 10 20 30 40 50 60 LJ Biotehni ka 0 10 20 30 40 50 60 70 Maribor 0 200 400 600 800 1000 1200 erjav Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec0 2 4 6 8 10 12 IskrbaD ne vn e ko nc en tra cij e Pb (n g / m 3 ) Slika 4.14: Porazdelitev dnevnih koncentracij svinca na štirih merilnih mestih po mesecih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana za posamezni mesec. 52 Poročilo kakovost zraka 2015 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leta 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Le tn e ko nc en tra cij e As (n g / m 3 ) erjav Maribor LJ Biotehni ka Iskrba Slika 4.15: Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij arzena na štirih merilnih mestih po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leta 0 1 2 3 4 5 Le tn e ko nc en tra cij e Cd (n g / m 3 ) erjav Maribor LJ Biotehni ka Iskrba Slika 4.16: Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij kadmija na štirih merilnih mestih po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 Le tn e ko nc en tra cij e Ni (n g / m 3 ) erjav Maribor LJ Biotehni ka Iskrba Slika 4.17: Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij niklja na štirih merilnih mestih po letih. Poročilo kakovost zraka 2015 53 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leta 0 50 100 150 200 250 300 350 400 Le tn e ko nc en tra cij e Pb (n g / m 3 ) erjav Maribor LJ Biotehni ka Iskrba Slika 4.18: Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij svinca na štirih merilnih mestih po letih. 54 Poročilo kakovost zraka 2015 5. Ozon Molekula ozona je sestavljena iz treh atomov kisika. Zaradi nestabilne strukture je ozon močno reaktiven in zato v prevelikih koncentracijah škodljiv. V ozračju sta dve plasti z večjo vsebnostjo ozona: • Stratosferski ozon se nahaja na višini okoli 20 km nad tlemi. Ta plast absorbira večino ultravijoličnih žarkov v sončni svetlobi in s tem ščiti živjenje na Zemlji • Troposferski ozon se nahaja v plasti od tal do nekaj kilometrov nad površjem. Previsoke koncentracije negativno vplivajo na zdravje ljudi, škodujejo pa tudi rastlinam in živalim. Ozon je sekundarno onesnaževalo, zato v prizemni plasti zraka ni njegovih neposrednih izpustov. Ker so kompleksne reakcije, ki vodijo do nastanka ozona intenzivnejše ob visoki temperaturi in močnem sončnem obsevanju, je onesnaženost zraka z ozonom največja poleti. Snovem, iz katerih nastaja ozon, pravimo predhodniki ozona in obsegajo dušikove okside ter hlapne organske spojine (npr. etan propan, butan, pentan, izopren, heksan, benzen, toluen, kisilen, trimetilbenzen,. . . ). Dušikovi oksidi so predvsem posledica izpustov iz prometa (motorji z notranjim izgorevanjem) in energetike. Hlapne organske snovi pa prispevajo izpusti povezani s prometom, industrijo in obrtjo, distribucijo motornih goriv, kurjenjem biomase in uporabo topil v gospodinjstvih. Na prometnih merilnih mestih so koncentracije ozona nižje, ker le-ta hitro reagira z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov in razpade nazaj v običajni dvoatomni kisik tako, da odda atom kisika molekuli dušikovega monoksida. Kraji z naraščajočo nadmorsko višino in odprtim reliefom imajo vse bolj značilnosti prostega ozračja, kjer je na eni strani majhen neposredni vpliv emisij predhodnikov ozona, na drugi strani pa je močnejše sevanje sonca. To se kaže v nižjih maksimalnih koncentracijah ozona v primerjavio s Primorsko, medtem ko so povprečne koncentracije višje kot v nižjih predelih. 5.1 Zahteve za kakovost zraka V tabeli 5.1 so prikazane predpisane ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti iz Uredbe o kakovosti zunanjega zraka [19] in WHO smernice. Za varovanje zdavja je predpisana ciljna maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost. Ta vrednost glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka znaša 120 µg/m3 in je lahko presežena največ 25-krat v koledarskem letu, pri čemer se za izračun upošteva povprečje zadnjih treh let. Dolgoročno naravnana ciljna vrednost preseganj predpisane vrednosti ne predvideva. Smernice Svetovne zdravstvene organizacije so strožje, saj je predlagana vrednost nižja (100 µg/m3), preseganja te vrednosti pa niso predvidena. Zaradi tveganja za zdravje ljudi zaradi Poročilo kakovost zraka 2015 55 kratkotrajne izpostavljenosti sta predpisani tudi 1-urna opozorilna (180 µg/m3) in alarmna vrednost (240 µg/m3), zaradi negativnega vpliva ozona na vegetacijo pa ciljna vrednost in dolgoročni cilj za varstvo rastlin. Tabela 5.1: Ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti za ozon ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Mejna ali ciljnavrednost Dovoljeno število preseganj WHO Ciljna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urnapovprečna vrednost 120 µg/m 3 25 dni v triletnem povprečju 100 µg/m 3 Ciljna vrednost Vegetacija AOT40 akumulirana odmaja do julija 18000 µg/m3 · h povprečje petih let Dolgoročna ciljna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 120 µg/m 3 Dolgoročna ciljna vrednost Vegetacija AOT40 akumulirana od maja do julija 6000 µg/m 3 · h Opozorilna vrednost Opozorilo 1 ura 180 µg/m3 Alarmna vrednost Alarm 1 ura 240 µg/m3 AOT40 vrednost je izražena v (µg/m3) · ure in pomeni vsoto razlik med urnimi koncentracijami večjimi od 80 µg/m3 in koncentracijo 80 µg/m3 v danem času z upoštevanjem enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem času (CET). 5.2 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih koncentracij in število preseženih ciljnih, opozorilnih in alarmnih vrednosti je podan v tabelah 5.2 do 5.5 ter na slikah 5.1 in 5.3. Primerjava med merilnimi mesti kaže, da so bile višje koncentracije ozona izmerjene na merilnih mestih v višjih legah in na Primorskem, najnižje pa na merilnih mestih izpostavljenih emisijam iz prometa. Najvišja povprečna letna vrednost 99 µg/m3 je bila izmerjena na Krvavcu. Povprečna letna koncentracija v Novi Gorici bi bila višja, če bi bilo merilno mesto nekoliko bolj oddaljeno od prometnih cest. Maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost je bila presežena na vseh merilnih mestih. Z izjemo Zagorja in Trbovelj je bilo preseženo tudi dovoljeno število preseganj. Največ preseganj je bilo izmerjenih na Krvavcu, Kovku in v Kopru. Z izjemo nekaterih višje ležečih merilnih mest (Krvavec, Kovk) so bile visoke koncentracije ozona in s tem povezana preseganja 8-urne ciljne vrednosti na vseh merilnih mestih izmerjena le v topli polovici leta v obdobju med marcem in septembrom, kar je razvidno iz tabel 5.3 do 5.5 in slike 5.3. Za varovanje rastlin je predpisana vrednost AOT40. Ta vrednost je bila v letu 2015 presežena na vseh ruralnih merilnih mestih in tudi na večini merilnih mest mestnega ozadja. Za varovanje zdravja sta predpisani urna opozorilna in alarmna vrednost. Ob preseganju teh vrednosti je potrebno izdati opozorilo o preseganju in pričakovanem trajanju takšne situacije. V letu 2015 je bila urna opozorilna vrednost prekoračena na treh merilnih mestih – 9-krat v Kopru, 6-krat v Novi Gorici, 4-krat v Sv. Mohorju, 1-krat na Kovku in 1-krat na Krvavcu. Alarmna vrednost ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja urna vrednost je bila v letu 2015 izmerjena na Sv. Mohorju, v okviru DMKZ pa na merilnem mestu Nova Gorica. V okviru DMKZ so bile najnižje urne koncentracije ozona izmerjene na merilnih mestih pod vplivom prometa, najvišje pa na merilnih mestih na Primorskem (slika 5.1). Zaradi vpliva sončnega obsevanja in temperature zraka na kemijske reakcije, pri katerih nastaja ozon, so koncentracije tega onesnaževala poleti precej višje kot pozimi (tabele 5.3, 5.4, 5.5, slika 5.3). 56 Poročilo kakovost zraka 2015 Tabela 5.2: Koncentracije ozona v zunanjem zraku (µg/m3) v letu 2015. Prikazana je nadmorska višina (n.v.), razpoložljivost podatkov (% pod), povprečna letna koncentracija (Cp), maksimalna urna in maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost (max), število preseganj opozorilne (>OV) in alarme vrednosti (>AV), število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti in AOT40 ter WHO smernice. Varovanje zdravja Varovanje rastlin Leto 1 ura 8 ur maj-julij 8 ur Merilno mesto %pod Cp max >OV >AV max >CV AOT40 WHO Merilna mreža DMKZ LJ Bežigrad 100 43 172 0 0 161 42 22339 92 MB Vrbanski 99 55 167 0 0 156 53 24524 107 Celje 100 42 165 0 0 150 29 15941 85 MS Rakičan 99 46 157 0 0 147 31 18448 83 Nova Gorica 98 52 190 6 0 174 65 31299 113 Trbovlje 100 42 158 0 0 148 22 15446 79 Zagorje 98 39 150 0 0 135 14 11245 58 Hrastnik 100 47 162 0 0 147 33 20022 92 Koper 96 74 188 9 0 174 79 39784 133 Otlica 99 83 179 0 0 169 55 29112 120 Iskrba 100 51 152 0 0 144 37 21043 95 Krvavec 99 99 186 1 0 164 91 36028 187 Dopolnilna merilna mreža TE-TOL Vnajnarje 99 74 166 0 0 160 64 23867 TE Šostanj Zavodnje 99 77 165 0 0 154 61 25961 Velenje 100 46 151 0 0 148 29 17990 TE Trbovlje Kovk 82 87 187 1 0 167 83 31467 TE Brestanica Sv. Mohor 98 70 193 4 0 159 61 25939 MO Maribor MB Pohorje 93 81 173 0 0 156 62 23418 Poročilo kakovost zraka 2015 57 Z ag or je Tr b ov lje C el je LJ B e ig ra d M S R ak i an H ra st n ik N ov a G or ic a Is kr b a M B V rb an sk i K op er O tl ic a K rv av ec 0 50 100 150 200 250 300 U rn e k o n ce n tr a ci je O 3 ( µ g /m 3 ) Opozorilna urna vrednost Alarmna urna vrednost Slika 5.1: Porazdelitev urnih koncentracij O3 na merilnih mestih DMKZ v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Znak + prikazuje letno povprečje. Na sliki 5.3 so prikazane mesečne statistične vrednosti za več merilnih mest skupaj, ločeno za urbano in ruralno okolje. Letni potek je podoben za obe skupini, vrednosti pa so na ruralnih merilnih mestih višje. V letu 2015 so bile najvišje koncentracije izmerjene v obdobju med junijem in avgustom, ko so se pojavljala obdobja stabilnega in vročega vremena. Za ozon je značilen izrazit dnevni hod, ki je za izbrana merilna mesta prikazan na sliki 5.2. Na merilnih mestih v nižinah nastopi izrazit maksimum koncentracij okrog 14. ure, ko je sončno obsevanje močno in so temperature zraka najvišje. Najnižje koncentracije pa so zaznane v času jutranje prometne konice, ko ozon reagira z dušikovimi oksidi iz prometa. Na višje ležečih odprtih legah (Krvavec, Otlica) je dnevni hod precej manj izrazit, ker sproti doteka zrak s povišanimi koncentracijami ozona. Na teh območjih je tudi precej manj možnosti za reakcije z drugimi snovmi (npr. svežimi emisijami iz prometa) ter površinami kot je to v primeru merilnih mest v nižjih in bolj urbanih predelih. Povprečne letne koncentracije ozona ne kažejo opaznih trendov v zadnjih letih. Razlike med posameznimi leti so posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona zaradi močnejšega sončnega obsevanja in višjih temperatur ugodnejši kot pozimi. Po visokih povprečnih letnih vrednostih izstopa predvsem leto 2003, sledita pa mu leti 2006 in 2012. Leto 2013 izstopa tudi po velikem število preseganj ciljne 8-urne vrednosti. Po drugi strani je za leti 2014 in 2008 značilno manjše število preseganj ciljne 8-urne vrednosti. Podatki o povprečnih letnih koncentracijah ozona za posamezna merilna mesta in številu preseganj ciljne 8-urne vrednosti so podani v tabelah 5.6 do 5.8, v tabeli 5.9 pa je prikazano število preseganj opozorilne vrednosti. Na slikah 5.4 in 5.5 pa so prikazane statistične vrednosti za vsa merilna mesta DMKZ skupaj po posameznih letih. 58 Poročilo kakovost zraka 2015 Tabela 5.3: Povprečne mesečne koncentracije ozona (µg/m3) v letu 2015. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 20 34 50 70 67 68 74 52 40 15 14 6 MB Vrbanski 38 52 64 83 72 80 76 75 57 26 25 12 Celje 22 31 45 68 60 63 69 60 46 19 14 9 MS Rakican 30 42 52 69 62 67 65 64 53 24 18 11 Nova Gorica 23 46 61 68 69 78 90 71 58 33 20 8 Trbovlje 31 37 53 68 60 58 57 47 39 21 23 14 Zagorje 24 30 42 59 54 54 60 51 39 18 22 11 Hrastnik 32 43 57 73 65 64 68 55 45 24 26 17 Koper 43 62 74 88 87 102 109 98 82 55 36 23* Otlica 64 80 88 98 94 96 106 98 81 63 66 62 Iskrba 44 54 64 73 66 64 60 51 44 31 34 25 Krvavec 84 96 103 111 112 111 121 113 90 78 79 83 Vnajnarje 55 70 77 95 92 95 98 90 75 49 52 39 Zavodnje 57 73 84 95 92 98 101 102 79 50 53 45 Velenje 28 42 52 71 63 67 72 66 49 23 15 8 Kovk 95 108 99 103 107 103 84 56 63 51 Sv. Mohor 51 66 77 92 86 90 98 84 73 41 49 29 MB Pohorje 61 73 82 94 89 100 104 108 81 52 62 56 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. Tabela 5.4: Maksimalne urne koncentracije ozona (µg/m3) po mesecih v letu 2015. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 76 96 115 149 158 138 172 169 137 86 72 63 MB Vrbanski 88 122 124 148 149 149 167 165 145 85 81 59 Celje 87 102 120 157 149 139 165 154 157 91 78 80 MS Rakičan 82 110 120 135 131 138 149 157 146 89 85 64 Nova Gorica 89 102 121 147 170 159 190 181 149 104 84 62 Trbovlje 84 104 119 158 157 141 151 145 147 88 82 75 Zagorje 78 90 109 142 150 126 150 142 128 79 79 74 Hrastnik 83 104 115 155 162 136 161 149 146 91 87 78 Koper 86 105 115 144 147 163 188 183 152 93 90 70* Otlica 86 121 123 146 144 150 179 157 151 105 106 90 Iskrba 87 129 117 148 145 134 152 146 119 90 104 80 Krvavec 100 149 130 172 164 164 186 168 157 116 101 104 Vnajnarje 87 116 118 155 162 140 166 148 139 91 95 80 Zavodnje 92 132 126 157 154 151 159 165 152 88 84 87 Velenje 86 101 119 150 142 141 148 151 137 85 72 65 Kovk 134 168 187 148 173 165 152 96 101 88 Sv. Mohor 84 120 122 156 164 149 182 193 142 101 101 75 MB Pohorje 82 106 121 143 140 143 173 162 149 99 93 87 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. Poročilo kakovost zraka 2015 59 Tabela 5.5: Število prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije (120 µg/m3) ozona v letu 2015. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 0 0 0 7 4 6 16 8 2 0 0 0 MB Vrbanski 0 0 0 8 6 13 14 12 1 0 0 0 Celje 0 0 0 6 2 1 10 9 1 0 0 0 MS Rakičan 0 0 0 3 1 5 8 13 1 0 0 0 Nova Gorica 0 0 0 9 7 15 22 12 1 0 0 0 Trbovlje 0 0 0 8 2 1 8 2 1 0 0 0 Zagorje 0 0 0 3 2 0 5 3 1 0 0 0 Hrastnik 0 0 0 8 3 4 11 6 1 0 0 0 Koper 0 0 0 7 8 17 27 16 4 0 0 0* Otlica 0 0 0 10 6 7 18 11 3 0 0 0 Iskrba 0 0 0 8 4 4 10 11 0 0 0 0 Krvavec 0 1 7 14 15 14 23 15 2 0 0 0 Vnajnarje 0 0 0 12 8 10 19 13 2 0 0 0 Zavodnje 0 0 0 9 7 13 16 15 1 0 0 0 Velenje 0 0 0 5 3 4 8 8 1 0 0 0 Kovk 0 0 4 15 13 14 20 14 3 0 0 0 Sv. Mohor 0 0 0 10 7 10 18 14 2 0 0 0 MB Pohorje 0 0 0 8 5 13 18 16 2 0 0 0 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. 0:0 0 1:0 0 2:0 0 3:0 0 4:0 0 5:0 0 6:0 0 7:0 0 8:0 0 9:0 0 10: 00 11: 00 12: 00 13: 00 14: 00 15: 00 16: 00 17: 00 18: 00 19: 00 20: 00 21: 00 22: 00 23: 00 Time 0 20 40 60 80 100 120 Po vp re ne u rn e ko nc en tr ac ije (µ g/ m 3 ) v d ne vu LJ Bezigrad Zagorje Koper Krvavec Slika 5.2: Povprečni dnevni potek koncentracij O3 na izbranih merilnih mestih med aprilom in septembrom 2015. 60 Poročilo kakovost zraka 2015 0 20 40 60 80 100 120 140 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 20 40 60 80 100 120 140 Ruralno okolje K o n ce n tr a ci je O 3 (µ g /m 3 ) p o m e se ci h Slika 5.3: Porazdelitev povprečnih mesečnih koncentracij O3 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 0 20 40 60 80 100 120 Le tn e k o n ce n tr a ci je O 3 (µ g / m 3 ) Slika 5.4: Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij O3 na vseh merilnih mestih za posamezna leta. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Poročilo kakovost zraka 2015 61 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 0 20 40 60 80 100 120 140 160 te v ilo p re se g a n j 8 -u rn e c ilj n e v re d n o st i Slika 5.5: Porazdelitev preseganj 8-urne ciljne vrednosti za ozon na merilnih mestih DMKZ za posamezna leta. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. 62 Poročilo kakovost zraka 2015 T ab el a 5. 6: Po vp re čn e le tn e ko nc en tr ac ije oz on a (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 19 92 – 20 15 . 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 K rv av ec 89 83 83 89 99 98 10 0 99 99 98 96 10 3 95 98 10 0 96 95 96 97 95 99 10 0 92 99 Is kr ba / / / / / / / / 61 58 53 60 54 56 60 54 50 53 55 51 * 56 52 52 51 O tli ca / / / / / / / / / / / / / / 95 88 82 83 83 80 87 88 * 78 83 LJ B ež ig ra d 40 38 34 27 36 40 40 36 42 44 41 48 42 44 45 42 42 40 41 43 46 46 38 43 M ar ib or / / / / / / / / 36 33 37 44 34 35 39 37 37 39 40 37 43 25 * / / C el je / / / / / / / / 41 44 46 50 38 43 45 42 41 39 42 45 49 46 42 42 Tr bo vl je / / / / / / / / 37 / 40 48 35 37 41 38 33 40 42 41 46 43 39 42 H ra st ni k / / / / / / / / 46 37 46 52 43 35 50 44 41 42 48 47 51 48 45 47 Za go rj e / / / / / / / / / / 34 41 32 44 39 36 30 30 36 41 43 42 36 39 M S R ak ič an / / / / / / / / 46 54 52 58 48 50 50 47 45 45 51 52 55 53 45 46 N ov a G or ic a / / / / / / / / / / 45 58 47 48 50 47 43 44 46 53 57 53 46 52 K op er / / / / / / / / / / / / / / 74 66 67 69 68 72 74 73 69 74 Za vo dn je 79 73 73 71 66 72 72 64 58 75 66 78 64 75 76 71 65 72 73 77 78 75 70 77 Ve le nj e / / / / / / / / 38 40 54 55 43 46 54 51 42 49 51 80 52 51 46 46 K ov k 70 68 69 75 69 68 61 70 76 71 65 78 69 72 72 67 61 68 71 74 76 67 80 87 Sv . M oh or / / / / / / / / / / / / 57 68 66 64 59 54 54 48 67 75 67 70 Vn aj na rj e / / / / / / / / 77 63 67 73 67 68 76 70 60 74 73 74 82 86 * 76 74 M B Vr ba ns ki / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 49 55 M B Po ho rj e / / / / / / / / 86 / / 88 76 79 82 76 74 74 71 71 80 76 72 81 * Po da tk is o in fo rm at iv ne ga zn ač aj a za ra di pr ev el ik eg a iz pa da po da tk ov . Poročilo kakovost zraka 2015 63 Tabela 5.7: Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v posameznem letu za obdobje 2002 – 2015. 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 LJ Bežigrad 23 73 31 36 45 42 19 26 20 44 47 29 7 42 MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 7 53 Celje 29 75 17 43 38 32 15 20 22 39 39 21 10 29 MS Rakičan 36 99 15 31 26 33 9 15 22 44 47 26 9 31 Nova Gorica 34 101 42 41 55 47 24 31 41 66 65 48 31 65 Trbovlje 9 61 4 13 32 15 6 23 21 23 23 11 10 22 Zagorje 4 34 5 11 19 11 1 0 11 15 13 13 1 14 Hrastnik 20 60 14 21 39 26 13 21 31 36 36 24 15 33 Koper / / / 42 72 51 58 57 56 81 62 64 42 79 Otlica / / / / 85 98 50 67 54 76 73 59* 31 55 Iskrba 23 82 36 58 65 61 32 48 36 35 54 33 24 37 Krvavec 89 143 69 84 84 107 63 88 82 76 102 114 58 91 Maribor 4 18 1 0 7 3 0 4 3 0* 5 0* / / * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. Tabela 5.8: Število preseganj 8-urne ciljne koncentracije (120 µg/m3) v drsečem povprečju treh let za obdobje 2002 – 2015. Prekoračitve predpisane vrednosti so označene odebeljeno. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 LJ Bežigrad 42 47 37 41 35 29 22 30 37 40 28 26 Celje 40 45 33 38 28 22 19 27 33 33 23 20 MS Rakičan 50 48 24 30 23 19 15 27 38 39 27 22 Nova Gorica 59 61 46 48 42 34 32 46 57 60 48 48 Trbovlje 25 26 16 20 18 15 17 22 22 19 15 14 Zagorje 14 17 12 14 10 4 4 9 13 14 9 9 Hrastnik 31 32 25 29 26 20 22 29 34 32 25 24 Koper / / / 55 60 55 57 65 66 69 56 62 Otlica / / / / 78 72 57 66 68 69* 54* 48* Iskrba 47 59 53 61 53 47 39 40 42 41 37 31 Krvavec 100 99 79 92 85 86 78 82 87 97 91 88 Maribor 8 6 3 3 3 2 2 2* 3 / / / * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. Tabela 5.9: Število preseganj opozorilne vrednosti (180 µg/m3) za obdobje 2002 – 2015. 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 LJ Bežigrad 4 18 4 11 9 7 0 0 0 0 3 1 0 0 Maribor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 0 0 Celje 0 2 0 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 MS Rakičan 0 6 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Nova Gorica 26 100 25 31 33 18 0 0 0 2 18 20 0 6 Trbovlje 0 6 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hrastnik 0 1 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 0 0 Koper / / / 16 36 9 0 3 2 4 13 22 0 9 Otlica / / / / 67 43 5 2 3 1 12 33* 0 0 Iskrba 0 11 1 0 1 7 0 0 0 0 0 0 0 0 Krvavec 0 8 7 7 23 18 0 0 14 0 10 6 0 1 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. 64 Poročilo kakovost zraka 2015 5.3 Epizode čezmerne onesnaženosti V letu 2015 smo v mreži DMKZ zabeležili 16 preseganj urne opozorilne vrednosti – devet v Kopru, šest v Novi Gorici in eno na Krvavcu. Najvišje koncentracije smo v tem letu izmerili v mesecu juliju, ko se je večji del meseca nad južno Evropo in našimi kraji zadrževal greben visokega zračnega tlaka. Koncentracije ozona so v začetku julija prekoračile opozorilno vrednost na Krvavcu in v Novi Gorici. Največ prekoračitev pa je bilo v juliju zabeleženih sredi meseca v daljšem obdobju brez padavin med 12. in 25. julijem v Kopru in Novi Gorici. V avgustu so koncentracije dosegle najvišje vrednosti ob koncu obdobja lepega vremena, ki je trajalo od 4. do 14. avgusta. Takrat so bile najvišje temprature na Primorskem tudi nad 35 oC. Opozorilna vrednost je bila prekoračena 14. avgusta v Kopru in Novi Gorici. 5.4 Modeliranje in napovedovanje ravni ozona Ena od glavnih nalog ARSO je obveščanje javnosti, zato v obdobju, ko se pričakujejo povišane koncentracije ozona, napovedujemo njegove koncentracije za tekoči in naslednji dan za celotno Slovenijo. Napoved je objavljena na spletni strani ARSO. Ob preseženi opozorilni vrednosti (urna koncentracija 180 µg/m3) oz. alarmni vrednosti (urna koncentracija 240 µg/m3) obvestimo javnost in podamo informacijo o možnih učinkih na zdravje ter o priporočenih ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti visokim koncentracijam. V primerih, ko je presežena urna opozorilna koncentracija, pošljemo opozorilo Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, občinam, bolnišnicam, zdra- vstvenim domovom, šolam, vrtcem in medijem. Javnost opozorimo tudi v primeru, ko pričakujemo preseganje teh dveh vrednosti. Pri napovedovanju ozona si pomagamo s statističnim modelom. Pri izračunu koncentracije model upošteva izmerjene koncentracije, z modelom ALADIN/SI napovedane trajektorije zraka in napovedane meteorološke spremenljivke, dobljene iz modela ECMWF. Model napove najvišjo koncentracijo za tekoči in naslednji dan za 9 krajev v državi. Na osnovi napovedanih koncentracij grafični vmesnik prikaže razred koncentracije na posameznih območjih, ki smo jih definirali glede na reliefne in podnebne razmere. Ozon je namreč bolj enakomerno porazdeljen po spodnji plasti ozračja kot ostala onesnaževala, saj ne obstajajo neposredni izpusti ampak nastaja s foto-kemijskimi reakcijami iz njegovih predhodnikov. Razredi so definirani glede na ciljno in opozorilno vrednost. V proces napovedovanja ozona smo v letu 2016 vključili nov statistični model, uporabljamo pa tudi modelski sistem ALADIN-CAMx, ki omogoča prostorsko natančnejšo napoved koncentracij. 5.5 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Ravni ozona so višje v južnem delu Evrope, ker je tvorba ozona intenzivnejša pri višjih temperaturah in močnejšemu sončnemu obsevanju [1]. Visoke ravni ozona so tudi v večjih območjih zgoščenih izpustov predhodnikov ozona, kot na primer v Padski nižini, kar je lepo razvidno iz kartografskega prikaza onesnaženosti posameznih merilnih mest v Evropski uniji (slika 5.6). Po doseganju skladnosti s ciljno vrednostjo od Slovenije v povprečju bolj odstopa le Italija (slika 5.7). Poudariti velja, da je prikazana visoka onesnaženost Slovenije tudi posledica relativno velikega deleža meritev na Poročilo kakovost zraka 2015 65 območjih, ki so bolj izpostavljena visoki ravni onesnaženosti z ozonom, kot so višje ležeča merilna mesta Krvavec in Otlica. Slika 5.6: Šestindvajseta najvišja dnevna 8-urna povprečna koncentracija O3 v letu 2013 [1] za poročana merilna mesta držav Evropske unije (označene s piko). Z barvo je označen razred v katerega spadajo merilna mesta glede na 26. 8-urno povprečno koncentracijo O3. Slika 5.7: Stopnja skladnosti za ozon z dnevno 8-urno ciljno vrednostjo za države EU [1] za leto 2013. Graf prikazuje 26. najvišjo 8-urno vrednost (93,15 percentil) na posameznem merilnem mestu po državah EU v primerjavi s ciljno vrednostjo (rdeča črta). Prikazane so najnižja in najvišja koncentracija (26. najvišja za merilno mesto), oba kvartila in povprečna 26. najvišja koncentracija za posamezno državo. 66 Poročilo kakovost zraka 2015 6. Dušikovi oksidi Dušikovi oksidi so spojine, ki jih sestavljajo le atomi kisika in dušika. Obstaja šest takšnih spojin: NO, NO2, N2O, N2O3, N2O4, N2O5. V ozračju je največ dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2). Iz izpustov prihaja v zrak največ dušikovega monoksida, ki se v ozračju postopno oksidira v dušikov dioksid. Zdravju je bolj škodljiv dušikov dioksid. Dušikovi oksidi spadajo med predhodnike ozona in posredno vplivajo na podnebne spremembe. Neposredni toplogredni učinek ima sicer nestrupeni N2O, ki je po učinku segrevanja ozračja takoj za CO2, CH4 in halogeniranimi ogljikovodiki [33]. 6.1 Izpusti Več kot polovico dušikovih oksidov prihaja v ozračje iz prometa, precejšen delež pa prispeva tudi proizvodnja električne in toplotne energije. Letni izpusti NOx v Sloveniji so leta 2014 znašali 39 tisoč ton. V primerjavi z letom 1987 (izhodiščno leto za Protokol o NOx) so se zmanjšali za 43 %. Več kot polovico izpustov NOx je v letu 2014 prispeval cestni promet. Izpusti po sektorjih so prikazani na sliki 6.1 in v tabeli 6.1. Leta 2006 je Slovenija ratificirala NOx protokol h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, zato bo potrebno paziti, da v prihajajočih letih ne presežemo nivo izpustov NOx iz leta 1987. Glede na obveznost Slovenije po Göteborškem protokolu in NEC Direktivi [9] v letu 2010 in naslednjih letih skupni izpusti NOx ne smejo presegati 45 tisoč ton. Skupni izpusti NOx so bili v letu 2014 za 12 % nižji od ciljne vrednosti, ki jo predpisuje NEC direktiva. Izpusti dušikovih oksidov se podajajo kot vsota vseh dušikovih oksidov izraženih v ekvivalentu NO2. Poročilo kakovost zraka 2015 67 Tabela 6.1: Podatki o izpustih NOx od leta 1987 do 2014, razdeljeni po glavnih kategorijah virov, izraženi v tonah na leto. Leto Proizvodnja elektrike in toplote Raba goriv v industriji Cestni promet Ostali promet Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ubežni izpusti Industrijski procesi in raba topil Odpadki Kmetijstvo SKUPAJ 1987 18831 12849 23132 9464 2961 134 317 1811 69499 1990 18001 9746 27596 7885 2308 154 333 5 1593 67621 1991 14568 9202 25820 7577 2595 153 219 5 1462 61602 1992 14791 9014 25949 6432 2417 139 203 5 1861 60812 1993 15408 8449 28678 5655 2508 131 168 6 1662 62664 1994 15267 9550 30307 6431 2360 93 194 6 1675 65881 1995 13762 9212 31369 6082 2451 144 212 6 1664 64901 1996 13803 8204 34359 5869 2675 124 192 6 1625 66858 1997 15634 6825 33100 5921 2710 142 233 7 1686 66256 1998 16037 6718 26996 6079 2740 67 241 8 1720 60605 1999 12929 6852 23612 5815 2895 68 252 9 1740 54171 2000 14124 6389 23026 6141 2706 43 197 9 1789 54425 2001 14815 6232 23367 5924 2595 7 192 10 1787 54929 2002 16479 6022 22432 5795 2531 7 198 11 1799 55274 2003 14758 5767 22439 5788 2520 6 204 12 1765 53260 2004 12753 6206 23208 5882 2533 6 207 12 1618 52425 2005 12615 7196 21759 5971 2353 5 213 12 1604 51727 2006 12828 7046 21898 6729 2231 5 170 12 1642 52561 2007 11671 5598 24809 6229 2056 4 172 14 1657 52208 2008 11641 5559 28907 6313 2201 3 124 14 1506 56268 2009 10480 4833 24112 5231 2549 3 110 15 1588 48921 2010 10876 4555 23266 4795 2671 7 138 16 1556 47880 2011 10597 4133 24222 4427 2593 3 150 16 1517 47658 2012 9984 3904 24118 4458 2446 2 164 17 1485 46577 2013 9058 4102 22436 4214 2476 3 175 20 1500 43985 2014 6719 4067 20426 4427 2062 3 185 21 1556 39465 68 Poročilo kakovost zraka 2015 Slika 6.1: Letni izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji. 6.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [19] sta predpisani mejni in alarmna vrednost za zaščito zdravja ter kritična vrednost za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 6.2. Tabela 6.2: Mejni, alarmna in kritična vrednost za dušikove okside ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Vrednost Dovoljeno število preseganj WHO Mejna vrednost Zdravje 1 ura 200 µg/m3 NO2 18 ur na leto 200 µg/m3 NO2 Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 40 µg/m3 NO2 40 µg/m3 NO2 Alarmna vrednost Zdravje 1 Ura 400 µg/m3 NO2 Kritična vrednost Vegetacija Koledarsko leto 30 µg/m3NOx 6.3 Ravni onesnaženosti Letna mejna vrednost NO2, ki je predpisana za zaščito zdravja, v letu 2015 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Ravno tako tudi ni bilo preseganj urne mejne vrednosti NO2 (tabela 6.3). Priporočene vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, ki so enake, kot jih določa Uredba o kakovosti zunanjega zraka, torej tudi niso bile presežene. Za zaščito vegetacije je predpisana kritična letna vrednost NOx, ki se uporablja za neizpostavljena ruralna merilna mesta. V DMKZ med ruralna merilna mesta uvrščamo Rakičan pri Murski Soboti in Iskrbo, kjer pa ne merimo koncentracij NOx. V dopolnilni merilni mreži v to skupino sodijo vsa merilna mesta z izjemo merilnih mest Ljubljana Center, AMP Gaji v Celju in Maribor Vrbanski plato. Na nobenem ruralnem merilnem mestu kritična vrednost za NOx ni bila presežena (tabela 6.3). Porazdelitev urnih koncentracij NO2 na merilnih mest DMKZ je prikazan na sliki 6.2. Tudi najvišje izmerjene urne vrednosti so opazno pod mejno urno vrednostjo, ki je lahko po zakonodaji presežena 18-krat v enem letu. Koncentracije NO2 imajo značilen letni in dnevni hod. Na urbanih in Poročilo kakovost zraka 2015 69 ruralnih merilnih mestih so bile najnižje koncentracije izmerjene v poletnih mesecih, ko so vremenske razmere za razredčevanje izpustov ugodnejše. V tem obdobju so manjši tudi izpusti dušikovih oksidov zaradi zmanjšanega prometa (dopusti, počitnice, večja uporaba koles). Koncentracije NO2 so najvišje pozimi, ko je ozračje najbolj stabilno in najslabše prevetreno, izpusti pa nekoliko višji kot poleti (tabeli 6.4, 6.6 in sliki 6.4, 6.5). Tudi dnevni hod kaže, da so najnižje koncentracije izmerjene ponoči, čez dan pa so koncentracije višje (slika 6.6). Zjutraj in popoldne se pojavljata dve obdobji višjih koncentracij zaradi povečanih izpustov dušikovih oksidov ob jutranji in popoldanski prometni konici. Na sliki 6.6 lahko opazimo tudi razliko med delavniki ter vikendi. Med delavniki so koncentracije višje zaradi intenzivnejšega prometa. Tabela 6.3: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne (Cp) in maksimalne letne vrednosti (max) izražene v µg/m3 ter število preseganj mejne (>MV) in alarmne (>AV) vrednosti za NO2. Razpoložljivost podatkov (% pod) in povprečne letne vrednosti za NOx (Cp) izražene v µg/m3 v letu 2015. varovanje zdravja varovanje rastlin NO2 NOx Merilno mesto %pod Cp max >MV >AV %pod Cp Merilna mreža DMKZ LJ Bežigrad 99 30 155 0 0 99 56 Maribor 100 31 134 0 0 99 69 Celje 88 29 147 0 0 88 67 MS Rakičan 98 13 99 0 0 99 19 Nova Gorica 99 22 110 0 0 99 43 Trbovlje 99 18 82 0 0 100 33 Zagorje 99 25 111 0 0 100 53 Koper 99 17 90 0 0 100 22 Iskrba 96 2 20 0 0 / / Dopolnilna merilna mreža TE-TO Ljubljana Vnajnarje 97 9 62 0 0 97 9 Lafarge cement Zelena trava 97 18 82 0 0 96 23 TE Šoštanj Zavodnje 95 7 64 0 0 99 8 Škale 95 8 57 0 0 100 10 TE Trbovlje Kovk 94 8 61 0 0 94 9 Dobovec 90 3 21 0 0 90 3 TE Brestanica Sv. Mohor 98 7 59 0 0 98 7 OMS MOL LJ Center 97 36 121 0 0 98 72 MO Celje AMP Gaji 96 23 162 0 0 96 46 MO Maribor MB Vrbanski 98 19 190 0 0 97 23 70 Poročilo kakovost zraka 2015 Is kr b a M S R ak i an K op er Tr b ov lje N ov a G or ic a Z ag or je C el je LJ B e ig ra d M ar ib or 0 50 100 150 200 250 300 U rn e k o n ce n tr a ci je N O 2 ( µ g /m 3 ) Slika 6.2: Porazdelitev urnih koncentracij NO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. M S R ak i an K op er Tr b ov lje N ov a G or ic a LJ B e ig ra d Z ag or je C el je M ar ib or 0 100 200 300 400 500 600 700 800 U rn e k o n ce n tr a ci je N O X ( µ g /m 3 ) Slika 6.3: Porazdelitev urnih koncentracij NOx na merilnih mestih DMKZ v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. V zadnjih desetih letih je bilo zabeleženo preseganje letne mejne vrednosti za zaščito zdravja le na merilnem mestu Ljubljana Center, drugje preseganj ni bilo (tabela 6.7). Meritve kažejo, da se letne povprečne koncentracije dušikovega dioksida nekoliko spreminjajo (slika 6.7) predvsem zaradi meteoroloških pogojev, letna povprečja pa so na vseh merilnih mestih pod mejno vrednostjo. Ob toplejših zimah z več vetra in padavin ter ob manjšem številu temperaturnih inverzij so koncentracije nižje, ob nasprotnih pogojih pa višje. Podatki o povprečnih letnih koncentracijah za posamezna merilna mesta od leta 1992 so prikazani v tabeli 6.7. Na sliki 6.7 je prikazana porazdelitev povprečnih Poročilo kakovost zraka 2015 71 letnih koncentracij NO2 na vseh merilnih mestih od leta 2002 naprej. Tabela 6.4: Povprečne mesečne koncentracije NO2 (µg/m3) v letu 2015. Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 41 43 32 22 18 18 20 23 26 30 41 44 Maribor 40 39 37 32 29 27 26 28 29 29 29 24 Celje 40 39 33 25 23 24* 18* 18 21 24 32 37 MS Rakičan 20 18 14 11 8 10 9 9 9 11 18 20 Nova Gorica 29 19 24 23 17 15 16 16 15 23 32 36 Trbovlje 23 27 19 17 13 13 13 13 14 18 26 26 Zagorje 37 43 34 24 19 18 17 15 18 20 29 33 Koper 25 18 15 14 11 13 14 13 11 13 23 33 Iskrba 12 12 7 6 5 4 5 7 4 8 7* 20 Vnajnarje 10 10 6 5 4 6 6 7 9 10 18 18 Zavodnje 11 10 10 5 5 4 6 4 3 5 8 12 Škale 13 10 8 4 4 4 6 5 3 6 9 22 Kovk 12 13 10 6 6 5 4 4 4 6 10 13 Dobovec 5 4 4 3 2 2 1 1 1 2 2 3 Sv. Mohor 11 11 9 5 4 1 2 1 3 6 10 15 LJ Center 49 47 44 36 34 32 30 30 31 28 37 34 AMP Gaji 43 35 26 20 19 17 17 4 14 16 27 30 Zelena trava 10 14 21 16 15 14 18 21 19 21 27 27 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. Tabela 6.5: Maksimalne urne koncentracije NO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2015. Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 112 123 123 110 72 67 60 78 90 75 153 155 Maribor 106 116 134 118 93 101 72 74 98 65 86 68 Celje 147 98 108 89 94 55* 37* 68 75 65 96 101 MS Rakičan 99 65 67 65 31 39 33 29 44 48 72 61 Nova Gorica 110 60 95 89 75 65 78 86 64 80 109 92 Trbovlje 82 75 73 63 58 42 47 41 61 49 72 63 Zagorje 98 111 84 71 63 46 53 45 54 57 80 75 Koper 85 76 87 90 53 56 64 60 58 65 69 71 Vnajnarje 54 45 59 30 14 20 16 24 35 34 62 49 Zavodnje 50 59 64 55 50 23 47 44 48 47 51 53 Škale 57 40 36 37 49 23 55 48 28 26 31 55 Kovk 37 61 61 21 21 27 35 15 14 21 59 42 Dobovec 16 16 15 9 9 8 7 21 6 12 11 14 Sv. Mohor 59 32 36 20 14 11 15 11 17 21 36 54 LJ Center 121 119 114 97 94 80 83 96 76 75 108 101 AMP Gaji 162 114 92 75 56 50 54 39 59 50 81 77 Zelena trava 29 67 61 47 82 35 62 36 29 35 50 50 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. 72 Poročilo kakovost zraka 2015 Tabela 6.6: Povprečne mesečne koncentracije NOx (µg/m3) v letu 2015. Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bezigrad 92 77 51 31 22 22 24 27 38 60 100 132 Maribor 108 83 71 55 53 51 49 47 61 74 81 96 Celje 100 75 57 40 38 42* 25* 25 32 51 111 154 MS Rakičan 30 25 18 14 10 11 10 10 11 17 34 42 Nova Gorica 79 48 39 33 21 19 20 21 24 43 72 94 Trbovlje 37 40 27 26 18 19 21 21 26 40 59 66 Zagorje 82 77 57 41 30 29 26 25 33 48 83 104 Koper 35 25 19 18 14 15 16 15 12 17 32 47 LJ Center 113 98 79 58 51 47 42 48 54 65 104 109 Vnajnarje 11 9 7 6 5 6 5 7 8 7 18 18 Zavodnje 12 12 12 6 7 5 7 5 3 5 10 15 Škale 15 12 8 5 6 5 7 6 4 8 12 28 Kovk 12 14 11 7 6 6 5 4 4 7 11 15 Dobovec 5 4 4 3 3 2 2 1 1 2 3 3 Sv. Mohor 12 12 9 5 4 2 3 2 3 6 11 19 AMP Gaji 79 62 53 33 13 11 17 14 27 42 84 112 Zelena trava 14 18 23 18 20 21 24 27 22 25 32 36 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Ruralno okolje K o n ce n tr a ci je N O 2 ( µ g / m 3 ) p o m e se ci h Slika 6.4: Porazdelitev povprečnih mesečnih koncentracij NO2 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Poročilo kakovost zraka 2015 73 0 20 40 60 80 100 120 140 160 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 20 40 60 80 100 120 140 160 Ruralno okolje K o n ce n tr a ci je N O x ( µ g / m 3 ) p o m e se ci h Slika 6.5: Porazdelitev povprečnih mesečnih koncentracij NOx na merilnih mestih v urbanem in ruralnem okolju v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. 0 10 20 30 40 50 LJ Bezigrad delovni dan vikend 0 10 20 30 40 50 Maribor delovni dan vikend 0 10 20 30 40 50 Nova Gorica delovni dan vikend 1:0 0 2:0 0 3:0 0 4:0 0 5:0 0 6:0 0 7:0 0 8:0 0 9:0 0 10 :00 11 :00 12 :00 13 :00 14 :00 15 :00 16 :00 17 :00 18 :00 19 :00 20 :00 21 :00 22 :00 23 :00 24 :00 Ure 0 10 20 30 40 50 Koper delovni dan vikendPo vp re ne u rn e ko nc en tr ac ije N O 2 (µ g/ m 3 ) v d ne vu Slika 6.6: Urni potek koncentracij NO2 na merilnih mestih v urbanem in ruralnem okolju v letu 2015. 74 Poročilo kakovost zraka 2015 T ab el a 6. 7: Po vp re čn e le tn e ko nc en tr ac ije N O 2 (µ g/ m 3 ) v le tih 19 92 -2 01 5. 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 LJ Fi go ve c 49 47 41 38 39 36 42 49 38 36 / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d / / / / / / / / / / 29 32 29 27 29 28 29 31 35 31 22 29 26 30 LJ C en te r / / / / / / / / / / / / / / / / / 55 63 55 52 43 40 36 M ar ib or 50 53 45 39 39 38 39 39 44 38 36 37 31 33 39 37 34 32 34 34 33 32 30 31 M B Vr ba ns ki / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 12 13 14 13 19 C el je 32 37 37 35 33 / 29 28 30 26 24 27 24 26 28 23 21 22 26 25 27 26 28 29 Tr bo vl je / / / / / 29 29 26 28 / 28 32 27 24 23 22 23 17 20 17 17 16 17 18 Za go rj e / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 23 20 25 N ov a G or ic a / / / / / / / / / / 27 27 25 24 24 25 30 28 29 28 26 25 19 22 K op er / / / / / / / / / / / / / / / / 21 19 21 22 18 21 17 17 M S R ak ič an / / / / / / / / / / 14 15 11 14 15 17 16 14 / 16 19 16 12 13 Is kr ba / / / / / / / / / / / 2 3 2 / 1 1 2 2 2 2 2 1. 6 2 Ze le na tr av a / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 8 16 12 18 Za vo dn je 3 5 11 9 5 7 7 6 7 6 / 6 5 3 4 3 3 4 5 9 10 8 7 7 Šk al e / / / / / / 8 8 8 6 / 8 9 5 9 8 8 9 8 8 8 9 7 8 K ov k 10 8 8 11 2 4 7 9 7 6 6 3 13 10 12 12 12 9 9 11 7 13 8 8 D ob ov ec / / / / / / / / / / / / / / / / / / 11 6 6 15 13 3 Sv et iM oh or / / / / / / / / / / / / 5 3 4 4 4 7 3 8 5 7 7 7 Vn aj na rj e / / / / / 4 3 5 4 5 6 5 5 4 5 5 5 4 4 7 8 8 7 9 A M P G aj i / / / / / 43 47 46 53 38 30 22 / / / / / / / / / 20 23 23 Poročilo kakovost zraka 2015 75 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 0 10 20 30 40 50 60 70 Le tn e k o n ce n tr a ci je N O 2 ( µ g / m 3 ) Slika 6.7: Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij NO2 na vseh merilnih mestih za posamezna leta. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. 76 Poročilo kakovost zraka 2015 6.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Slovenija je po količini izpustov dušikovih oksidov na prebivalca na petem mestu, po izpustih na površino ozemlja pa na devetem mestu [1]. Relativno visoki izpusti dušikovih oksidov na prebivalca so predvsem posledica velike uporabe osebnih vozil v Sloveniji in tudi intenzivnega cestnega tovornega tranzitnega prometa. Leta 2013 so v večini držav Evropske unije vsaj na enem merilnem mestu presegli letno mejno vrednost dušikovega dioksida. Le v devetih državah, med njimi je tudi Slovenija, letna mejna vrednost na merilnih mestih, kjer se podatki poročajo Evropski okoljski agenciji, ni bila presežena (slika 6.8). Kartografski prikaz kaže, da so v Evropski uniji najbolj izrazita prekoračenja letnih mejnih vrednosti predvsem v velikih mestih (slika 6.9). Slika 6.8: Primerjava ravni onesnaženosti zraka z NO2 v Evropski Uniji v letu 2013 [1]. Graf prikazuje povprečne letne koncentracije NO2 na posameznih merilnih mestih po državah EU glede na letno mejno vrednost (rdeča črta). Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in povprečje povprečnih letnih koncentracija za posamezno državo. Poročilo kakovost zraka 2015 77 Slika 6.9: Povprečna letna koncentracija NO2 na merilnih mestih v EU (označeno s krogci) [1]. Z barvo je prikazan razred, v katerega se uvršča merilno mesto glede na povprečno letno koncentracijo. 78 Poročilo kakovost zraka 2015 7. Žveplov dioksid Žveplov dioksid je onesnaževalo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo največji problem za onesnaženost zraka v slovenskih mestih in v okolici termoelektrarn. Največji viri so bili takrat energetika, industrija in kurjenje premoga v individualnih kuriščih. Z opuščanjem premoga v individualnih kuriščih, velikim zmanjšanjem deleža žvepla v tekočih gorivih, izgradnjo odžveplevalnih naprav pri termoenergetskih objektih in s prenehanjem proizvodnje v delu industrije, so se izpusti toliko zmanjšali, da je raven onesnaženosti zunanjega zraka z žveplovim dioksidom na merilnih mestih DMKZ že nekaj let pod spodnjim ocenjevalnim pragom za varovanje zdravja ljudi in varstva rastlin. 7.1 Izpusti Največji viri žveplovega dioksida so proizvodnja električne in toplotne energije, raba goriv v industriji in industrijski procesi, v preteklosti pa tudi raba premoga za ogrevanje gospodinjstev. Letni izpusti SO2 v Sloveniji so leta 2014 znašali 9 tisoč ton. V primerjavi z letom 1980 (izhodiščno leto za žveplov protokol) so se zmanjšali kar za 96 %. Največji, več kot polovični delež k skupnim izpustom SO2 so v letu 2014 prispevale termoelektrarne in toplarne. Izpusti SO2 po sektorjih so prikazane na sliki 7.1 in v tabeli 7.1. Obveznost Slovenije glede na Göteborški protokol h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in NEC direktivo je, da v letu 2010 in naslednjih letih skupni izpusti SO2 ne smejo presegati 27 tisoč ton. Skupne emisije SO2 so bile v letu 2014 za 67 % nižje od ciljne vrednosti, kot jo predpisuje NEC direktiva. Poročilo kakovost zraka 2015 79 Tabela 7.1: Podatki o izpustih SO2 od leta 1980 do 2014, razdeljeni po glavnih kategorijah virov, izraženi v tonah na leto. Leto Proizvodnja elektrike in toplote Raba goriv v industriji Cestni promet Ostali promet Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ubežni izpusti Industrijski procesi in raba topil Odpadki SKUPAJ 1980 148939 53874 3449 1476 27943 330 1067 237078 1990 149360 26049 6814 1605 15432 330 1291 1 200881 1991 133172 23579 6300 1553 20258 339 994 1 186196 1992 146313 22804 5934 1310 15696 311 947 1 193316 1993 142706 20103 6560 1143 18580 300 821 1 190213 1994 137959 20912 7160 1301 15351 204 916 1 183805 1995 97799 12625 2447 339 9258 321 982 1 123771 1996 95421 8602 2546 265 7236 282 948 1 115301 1997 101999 6871 2667 269 5667 331 1046 1 118852 1998 96434 4494 2282 278 4914 150 1091 1 109644 1999 82775 4185 2121 263 5167 158 1124 1 95793 2000 80852 3440 2226 280 4289 90 2470 1 93648 2001 50887 3195 2393 265 4023 0 3147 1 63911 2002 52438 3255 535 61 3721 0 3537 2 63548 2003 50042 2842 573 60 3525 0 4901 2 61945 2004 40977 2714 637 59 2884 0 3990 2 51262 2005 31901 3257 138 19 2405 0 3299 2 41019 2006 9501 2943 145 21 2228 0 1789 2 16629 2007 8836 2575 163 24 1627 0 1620 2 14848 2008 8097 2489 192 25 1111 0 1131 2 13047 2009 7205 1685 33 15 1113 0 766 2 10820 2010 6183 1952 33 14 1111 0 843 2 10138 2011 7442 2387 36 14 940 0 1069 2 11890 2012 6876 2187 36 13 808 0 919 2 10842 2013 7377 2152 34 14 754 0 1256 2 11590 2014 4830 2103 33 14 583 0 1250 2 8816 80 Poročilo kakovost zraka 2015 Slika 7.1: Izpusti SO2 v Sloveniji po letih in sektorjih. 7.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [19] sta predpisani mejni in alarmna vrednost za zaščito zdravja ter kritični vrednosti za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 7.2. Tabela 7.2: Mejni, kritični in alarmna vrednosti za žveplov dioksid ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Vrednost Dovoljeno število preseganj WHO 10 minut 500 µg/m3 Mejna vrednost Zdravje 1 ura 350 µg/m3 24 Mejna vrednost Zdravje 1 dan 125 µg/m3 3 20 µg/m3 Alarmna vrednost Zdravje 1 ura (3 zaporedne) 500 µg/m3 Kritična vrednost Vegetacija koledarsko leto 20 µg/m3 Kritična vrednost Vegetacija zima (1.10-31.3) 20 µg/m3 7.3 Ravni onesnaženosti Povprečne letne koncentracije SO2 so na vseh merilnih mestih precej pod kritično vrednostjo za zaščito rastlin. Na celotnem območju Slovenije so dnevne koncentracije celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom za zaščito zdravja. Mejna urna koncentracija SO2 je bila v letu 2015 presežena samo enkrat na merilnem mestu Šoštanj. So pa občasno še vedno izmerjene višje koncentracije okrog termoelektrarne Šoštanj in to celo v poletnem času. Na nekaterih merilnih mestih v okolici termoelektrarne Šoštanj in Trbovlje so bile presežene dnevne vrednosti, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, drugje preseganj ni bilo. Alarmna vrednost ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Podatki so zbrani v tabelah 7.3, 7.4, 7.5 in 7.6. Raven onesnaženosti zunanjega zraka z SO2 se je od začetka meritev leta 1992 do leta 2015 močno znižala. Podatkov o koncentracijah SO2 iz preteklosti je veliko, saj smo meritve izvajali na Poročilo kakovost zraka 2015 81 Tabela 7.3: Povprečne letne in zimske koncentracije (Cp), najvišje dnevne (Cmax) in najvišje urne (Cmax) koncentracije izražene v µg/m3. Število preseženih dnevnih (>MV) in urnih mejnih (>MV) vrednosti ter število preseženih alarmnih vrednosti (>AV) in število preseženih dnevnih WHO priporočil v letu 2015. Leto Zima 1 ura 3 ure 1 dan Merilno mesto %pod Cp Cp Cmax >MV >AV Cmax >MV WHO LJ Bežigrad 96 4 4 26 0 0 14 0 0 Celje 100 5 5 36 0 0 12 0 0 Trbovlje 99 6 5 22 0 0 16 0 0 Zagorje 99 3 5 16 0 0 9 0 0 Hrastnik 100 4 3 23 0 0 12 0 0 Dopolnilna merilna mreža OMS - MOL LJ Center 98 2 2 28 0 0 11 0 MO Celje AMP Gaji 96 5 37 0 0 11 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 88 4 47 0 0 15 0 Lafarge cement Zelena trava 87 5 36 0 0 12 0 TE Šoštanj Šoštanj 99 4 396 1 0 33 0 Topolšica 99 5 52 0 0 17 0 Zavodnje 99 2 274 0 0 22 0 Veliki vrh 99 4 143 0 0 25 0 Graša gora 99 4 57 0 0 15 0 Velenje 99 3 140 0 0 14 0 Pesje 99 6 184 0 0 34 0 Škale 99 5 230 0 0 28 0 TE Trbovlje Kovk 98 6 28 0 0 15 0 Dobovec 95 6 26 0 0 17 0 Kum 95 4 39 0 0 24 0 Ravenska vas 92 6 27 0 0 19 0 TE Brestanica Sv. Mohor 99 5 35 0 0 15 0 Z ag or je H ra st n ik LJ B e ig ra d C el je Tr b ov lje 0 100 200 300 400 U rn e k o n ce n tr a ci je S O 2 ( µ g /m 3 ) Slika 7.2: Porazdelitev urnih koncentracij SO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. 82 Poročilo kakovost zraka 2015 skoraj vseh merilnih mestih. Povprečne letne koncentracije, najvišje dnevne koncentracije po letih in najvišje urne koncentracije po letih za posamezna merilna mesta so podane v tabelah 7.7, 7.8 in 7.9. Znatno znižanje koncentracije (slika 7.3 in tabela 7.7) je posledica zmanjšanja izpustov (slika 7.1). Koncentracije na merilnih mestih državne mreže so do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Na merilnih mestih okoli obeh termoelektrarn pa so razlike med posameznimi leti nekoliko večje in so odvisne od obratovanja naprav in vremenskih razmer. Posebej so očitna znižanja koncentracij po izgradnji odžveplovalnih naprav na posameznih blokih termoelektrarn (slika 7.3). Konec leta 2014 je z obratovanjem prenehala Termoelektrarna Trbovlje, koncentracije so se zato v letu 2015 precej znižale. Tabela 7.4: Povprečne mesečne koncentracije SO2 (µg/m3) v letu 2015. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 4 4 5* 5 4 5 3 3 3 4 6 7 Celje 6 8 4 3 5 4 2 3 3 5 9 8 Trbovlje 4 5 7 8 7 4 4 5 5 7 8 6 Zagorje 4 4 4 4 2 1 1 2 2 5 3 3 Hrastnik 3 4 4 3 5 5 3 3 2 3 6 8 Vnajnarje 3 2 4 2 2 2 2 5 9 8 4 3 Šoštanj 4 4 5 6 4 2 4 4 4 6 5 3 Topolšica 5 4 3 5 7 5 5 8 4 5 5 1 Zavodnje 3 3 4 3 4 1 1 2 1 1 2 4 Veliki vrh 5 3 5 3 2 2 6 9 1 2 2 5 Graška gora 3 2 3 2 5 7 7 6 2 3 3 3 Velenje 7 3 2 4 3 2 4 6 3 4 2 2 Pesje 9 8 8 9 6 4 4 4 4 5 6 9 Škale 5 4 5 3 7 5 7 8 3 4 4 4 Kovk 7 5 6 5 7 8 6 8 7 9 6 1 Dobovec 5 3 7 7 3 7 8 10 3 6 6 2 Kum 5 2 4 7 5 4 4 4 5 6 3 2 Ravenska vas 5 6 5 8 7 7 6 9 5 5 8 6 Sv. Mohor 4 5 6 6 6 5 6 5 5 4 5 4 LJ Center 3 2 3 2 3 2 1 1 1 2 3 2 AMP Gaji 5 7 8 3 1 0 2 3 4 6 7 8 Zelena trava 4 6 6 8 9 10 2 3 4 4 3 3 Poročilo kakovost zraka 2015 83 Tabela 7.5: Najvišje urne koncentracije SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2015. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 16 17 21* 16 12 12 13 18 15 24 26 19 Celje 19 29 21 15 10 12 17 17 34 23 36 31 Trbovlje 12 15 16 13 13 9 8 19 9 11 22 11 Zagorje 11 15 16 9 9 15 7 16 5 7 15 7 Hrastnik 13 19 19 9 8 11 9 20 9 8 18 23 Vnajnarje 26 22 35 9 5 19 9 25 28 17 47 41 Šoštanj 52 17 30 43 80 29 177 23 14 396 14 13 Topolšica 42 52 20 19 44 16 25 36 25 18 13 14 Zavodnje 274 31 12 9 7 6 33 30 34 37 22 45 Veliki vrh 108 87 60 99 25 29 91 143 55 98 12 140 Graška gora 22 35 57 10 22 10 15 25 8 52 49 46 Velenje 12 11 8 9 9 10 9 22 6 140 9 6 Pesje 57 15 16 18 42 19 13 7 7 184 12 23 Škale 21 16 22 19 28 10 17 24 20 230 11 13 Kovk 17 27 18 10 11 14 15 23 28 13 22 10 Dobovec 17 19 21 18 13 14 20 26 10 12 18 8 Kum 21 17 17 14 13 22 15 31 39 24 20 9 Ravenska vas 21 22 16 15 19 17 16 27 20 14 20 15 Sv. Mohor 30 32 35 17 12 14 32 15 21 10 23 12 LJ Center 6 6 9 10 17 8 7 10 5 4 15 12 AMP Gaji 12 26 27 37 33 9 33 16 14 33 20 35 Zelena trava 22 19 21 36 36 20 18 24 8 9 6 6 Tabela 7.6: Najvišje dnevne koncentracije SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2015. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 6 7 8* 6 5 7 5 6 5 7 14 11 Celje 6 8 4 3 5 4 2 3 3 5 9 8 Trbovlje 6 7 10 11 10 7 6 6 6 9 16 9 Zagorje 9 6 7 7 8 2 2 4 3 6 5 5 Hrastnik 5 7 9 5 7 6 4 6 3 5 10 12 Vnajnarje 7 7 10 3 3 15 6 9 12 12 8 9 Šoštanj 21 6 9 11 16 4 18 6 6 33 8 5 Topolšica 12 8 9 9 14 11 8 17 10 8 10 3 Zavodnje 22 14 7 5 7 4 5 7 5 5 4 14 Veliki vrh 17 9 25 9 7 5 13 20 8 10 6 16 Graška gora 7 6 11 6 8 9 13 12 4 8 15 7 Velenje 10 5 5 6 4 4 5 10 4 14 5 3 Pesje 12 9 10 12 9 7 7 6 5 34 8 11 Škale 8 7 8 8 10 8 9 15 9 28 6 6 Kovk 11 15 11 8 10 10 10 14 11 11 12 4 Dobovec 10 9 11 12 8 10 15 17 8 9 15 5 Kum 11 11 9 13 12 8 8 11 24 16 7 6 Ravenska vas 12 18 12 14 15 15 15 19 15 12 15 12 Sv. Mohor 8 15 12 7 7 7 10 8 8 7 11 6 LJ Center 4 3 4 4 5 4 3 3 2 3 4 5 AMP Gaji 8 11 11 8 5 2 4 7 5 9 9 11 Zelena trava 8 12 12 10 11 12 10 7 6 7 4 3 84 Poročilo kakovost zraka 2015 0 10 20 30 40 50 60 70 80 DMKZ 0 10 20 30 40 50 60 70 80 TES 199 2 199 3 199 4 199 5 199 6 199 7 199 8 199 9 200 0 200 1 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 Leta 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 TET Po vp re ne le tn e ko nc en tra cij e SO 2 (µ g / m 3 ) Slika 7.3: Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij SO2 na merilnih mestih DMKZ in merilnih mestih v okolici TEŠ in TET za posamezna leta. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje letno kritično vrednost. Poročilo kakovost zraka 2015 85 T abela 7.7: Povprečne letne koncentracije SO 2 (µg /m 3) za obdobje 1992 – 2015. K oncentracije,kipresegajo kritično vrednost za zaščito vegetacije,so napisane v krepkipisavi. 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 LJ Figovec 51 39 27 23 25 24 22 15 10 9 / / / / / / / / / / / / / / LJ B ežigrad 38 45 33 21 33 34 27 15 10 11 9 11 8 5 4 3 2 4 2 3 6 4 3 4 LJ C enter / / / / / / / / / / / / / / / / / 6 5 4 4 2 2 2 M aribor 47 42 30 28 24 23 18 17 13 10 8 9 8 8 5 3 2 5 / 3 4 / / / C elje 57 54 49 32 24 27 23 19 17 15 10 10 11 9 7 5 5 5 6 6 7 4 3 5 Trbovlje 69 71 49 48 37 40 32 23 18 14 15 16 9 15 7 3 2 5 3 7 7 4 4 6 H rastnik 62 51 32 29 24 27 25 21 23 17 22 8 15 10 9 6 5 4 4 5 5 6 3 4 Zagorje 71 60 48 41 34 31 27 21 18 18 16 21 20 12 6 5 4 / 8 7 3 5 5 3 N ova G orica / / / / / / / / / / 6 7 7 7 7 7 8 4 / / / / / / M S R akičan / / / / / / / / / / 5 5 5 5 6 5 6 / / / / / / / Iskrba / / / / / 2,4 2,4 1,9 1,6 1,4 1,3 1,8 0,9 1,4 1,2 0,8 1,8 1,3 1,3 1 0,9 0,4 0,5 0,5 Zelena trava / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 5 7 4 5 Šoštanjj 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51 43 24 13 11 8 9 6 4 7 5 7 4 5 4 Topolščica 54 51 32 20 20 18 20 17 18 11 15 16 6 5 4 3 2 3 3 3 3 2 3 5 Velikivrh 71 54 49 49 57 53 63 72 56 52 56 45 30 33 20 14 8 5 6 6 7 4 4 4 Zavodnje 51 44 46 26 33 42 43 42 31 21 23 15 8 12 8 6 3 6 6 4 4 5 3 2 Velenje 19 19 12 6 10 11 10 10 7 5 8 8 6 4 5 3 4 2 2 3 4 1 3 3 G raška gora 39 42 47 27 28 36 32 32 34 15 21 10 6 6 6 5 4 3 2 2 2 3 3 4 Škale / / / / / / / 16 19 10 14 12 8 8 3 3 4 5 6 7 8 7 6 5 K ovk 73 59 70 58 35 76 55 57 53 40 10 52 61 30 12 9 12 8 8 11 10 8 7 6 D obovec 30 50 29 36 41 66 54 41 35 39 40 28 31 23 6 7 8 6 6 8 7 7 6 6 K um 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18 / / 4 6 4 7 9 5 8 4 6 5 4 4 R avenska vas 56 34 34 50 51 82 82 57 45 51 67 59 43 42 17 14 9 8 9 11 9 9 7 6 Vnajnarje / / / / 19 19 18 14 6 7 8 10 / 8 4 4 3 / 3 3 3 3 6 4 A M P G aji / / / 26 24 28 27 22 20 6 / 8 5 3 1 / / / / / / 6 5 5 EIS K rško / / / / / 51 42 33 51 46 46 55 37 36 23 / / / / / / / / / Sv .M ohor / / / / / / / / / / / / 10 12 12 14 / 12 15 3 4 4 4 5 86 Poročilo kakovost zraka 2015 T ab el a 7. 8: N aj vi šj e ur ne ko nc en tr ac ije SO 2 (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 19 92 – 20 15 . K on ce nt ra ci je ,k ip re se ga jo m ej no vr ed no st so na pi sa ne v kr ep ki pi sa vi . 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 LJ Fi go ve c 13 28 11 94 74 4 71 8 10 09 91 9 79 6 52 0 12 8 46 8 / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d 12 57 13 80 53 2 84 3 11 98 15 93 93 6 78 6 18 4 27 3 15 7 20 2 12 9 94 81 46 58 93 29 77 48 41 45 26 LJ ce nt er / / / / / / / / / / / / / / / / / 78 22 33 37 20 28 28 M ar ib or 92 8 39 6 30 4 28 6 22 3 21 1 16 1 15 7 11 7 18 0 89 70 64 58 60 21 32 35 68 56 / / / C el je 71 9 79 7 73 3 99 3 26 3 97 5 62 3 22 8 37 9 66 6 22 4 61 9 39 6 15 7 90 76 82 37 64 21 0 89 43 41 36 Tr bo vl je 14 56 94 3 76 5 79 7 78 5 18 06 69 3 84 9 63 4 55 2 81 1 75 8 52 1 84 8 37 9 26 4 65 76 52 90 87 40 44 22 H ra st ni k 14 30 63 8 66 3 84 4 11 62 19 30 97 8 96 3 72 0 73 1 21 68 50 7 17 99 54 9 13 4 26 0 81 52 46 22 8 10 3 44 69 16 Za go rj e 17 01 10 00 71 6 60 6 60 5 91 4 10 92 95 2 65 3 11 11 78 8 69 3 11 65 95 4 18 3 83 11 2 57 37 75 31 44 23 N ov a G or ic a / / / / / / / / / / 64 13 1 89 98 80 64 35 52 / / / / / / M S R ak ič an / / / / / / / / / / 58 55 45 53 54 64 49 / / / / / / / Ze le na tr av a / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 13 5 31 8 68 36 Šo št an j 23 83 22 72 27 39 19 45 14 12 15 36 14 95 24 66 28 55 20 99 20 00 13 92 93 7 64 2 10 28 64 3 36 0 34 2 13 57 12 4 48 5 21 6 33 3 39 6 To po lšč ic a 20 21 22 65 14 82 87 8 11 07 10 50 12 45 13 45 98 7 83 5 13 50 81 2 29 1 28 4 28 8 14 4 21 1 11 8 52 13 0 92 92 90 52 Ve lik iv rh 10 52 98 8 11 42 14 93 15 43 17 20 15 30 22 57 16 78 15 69 14 50 13 20 13 29 11 10 77 1 53 5 56 1 34 4 26 9 63 6 88 7 41 5 30 1 14 3 Za vo dn je 13 64 32 72 22 65 12 42 11 31 21 54 22 55 19 63 11 87 95 4 15 36 94 7 68 0 11 06 73 1 25 2 16 4 57 7 98 43 3 15 0 38 8 96 27 4 Ve le nj e 73 5 11 69 76 4 26 1 57 8 67 2 13 16 70 9 56 3 18 7 72 5 36 1 16 4 21 0 86 87 15 1 37 11 0 89 93 60 19 14 0 G ra šk a go ra 17 91 19 04 23 13 99 0 12 70 15 79 10 76 18 44 15 05 99 0 10 24 82 4 46 3 49 7 17 5 50 9 24 2 34 5 10 6 14 8 10 7 53 76 57 Šk al e / / / / / / / / / / 52 2 39 6 22 0 26 2 18 4 10 0 16 1 10 4 81 19 0 13 1 67 75 23 0 K ov k 20 84 13 09 19 17 16 30 16 22 30 00 19 16 21 67 12 37 14 51 70 2 18 06 15 14 10 63 51 1 95 8 31 2 38 9 15 9 20 1 56 4 68 1 28 6 28 D ob ov ec 25 07 36 13 24 29 43 08 60 21 60 72 45 48 37 61 40 73 39 78 40 43 29 10 40 56 16 62 22 90 20 88 29 9 45 6 20 9 10 36 20 0 34 3 27 7 26 K um 53 0 53 9 77 6 23 24 11 14 36 40 13 44 20 20 11 31 68 5 12 10 12 03 11 12 5 89 60 99 66 19 2 11 5 48 39 R av en sk a va s 14 12 86 9 11 03 11 11 10 78 25 78 18 46 10 21 14 71 13 97 20 93 13 78 17 79 32 75 59 0 22 0 43 7 35 2 56 0 52 8 25 4 15 7 75 27 Vn aj na rj e / / / / / / / / / 37 4 24 8 23 2 32 7 21 2 11 5 11 5 52 45 85 75 63 10 1 47 A M P G aj i / / / 87 3 28 3 94 7 60 3 33 9 35 6 35 5 28 9 74 22 2 67 / / / / / / 55 47 4 37 EI S K rš ko / / / / / 26 87 10 12 73 2 86 8 14 73 14 04 14 27 87 7 83 6 11 08 / / / / / / / / / Sv . M oh or / / / / / / / / / / / / 13 85 41 6 45 5 74 82 66 * 59 37 46 52 35 * Po da tk is o in fo rm at iv ne ga zn ač aj a za ra di pr ev el ik eg a iz pa da po da tk ov . Poročilo kakovost zraka 2015 87 T abela 7.9: N ajvišje dnevne koncentracije SO 2 (µg /m 3) za obdobje 1992 – 2015. K oncentracije,kipresegajo m ejno vrednost,so napisane v krepkipisavi. 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 LJ Figovec / / / 115 95 119 144 90 56 / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ežigrad 239 312 123 152 128 174 163 94 67 35 38 59 38 33 41 14 14 36 19 25 13 19 14 LJ center / / / / / / / / / / / / / / / / / 33 14 14 20 6 11 11 M aribor 221 220 121 119 122 91 69 82 75 36 37 35 22 31 24 11 22 28 12 19 27 / / / C elje 308 387 212 237 99 275 117 106 165 102 111 72 100 44 35 15 20 22 26 22 34 15 23 12 Trbovlje 365 425 235 286 179 536 136 342 134 246 328 100 84 129 43 23 19 19 18 29 35* 15 16 H rastnik 342 393 170 218 183 523 123 383 133 184 235 93 625 86 44 30 23 25 21 39 27 19 23 12 Zagorje 311 396 280 249 250 115 171 398 157 391 315 136 561 158 47 19 14 29 37 26 13 21 9 N ova G orica / / / / / / / / / / 25 23 47 22 24 19 17 12 / / / / / / M S R akičan / / / / / / / / / / 16 29 15 33 20 16 28 / / / / / / / Iskrba / / / / / / / / / / / / / / / / / 38 10 15 15 6 10 10 Zelena trava / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 28 26 31 12 Šoštanj 516 441 550 381 471 281 366 453 560 526 553 288 165 116 308 78 54 33 85 28 44 41 25 33 Topolščica 562 313 293 132 164 149 184 184 255 85 254 82 102 42 29 22 26 19 10 13 12 12 15 17 Velikivrh 673 355 268 353 446 368 472 556 383 269 344 413 263 191 106 72 101 42 28 42 51 37 29 25 Zavodnje 394 429 686 224 326 497 401 1046 344 140 442 182 72 221 85 49 40 69 22 32 18 51 14 22 Velenje 278 182 135 74 91 127 113 212 60 54 57 66 64 27 24 26 22 10 14 15 13 5 9 14 G raška gora 383 357 412 240 177 366 268 300 343 126 196 88 99 59 55 72 30 27 17 19 15 14 13 15 Škale 274 293 139 68 131 75 55 66 41 33 19 23 25 24 29 25 19 28 K ovk 364 347 462 417 514 1067 375 816 360 293 258 383 844 219 88 65 38 36 29 56 52 65 23 15 D obovec 432 607 264 460 967 1916 648 998 841 1516 695 332 837 346 196 127 41 102 35 110 36 58 32 17 K um 288 89 78 213 200 287 103 193 165 229 / / 78 101 6 25 41 30 37 18 30 19 14 24 R avenska vas 279 151 271 247 383 813 377 860 353 601 580 325 824 490 120 55 67 42 38 72 38 30 25 19 Vnajnarje / 97 92 121 131 89 126 99 49 56 53 51 83 57 42 42 22 / 20 28 16* 16 21 14 A M P G aji / / / 231 88 247 130 121 120 40 38 41 45 28 20 / / / / / / 20 30 11 EIS K rško / / / / / 419 363 142 317 240 285 356 347 276 280 / / / / / / / / / Sv. M ohor / / / / / / / / / / / / 114 41 90 49* / 36 41* 31 28 14 29 15 * Podatkiso inform ativnega značaja zaradiprevelikega izpada podatkov. 88 Poročilo kakovost zraka 2015 7.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Po izpustih žveplovih oksidov je Slovenija v sredini držav EU [1]. Od leta 1980 so se izpusti žveplovega dioksida na prebivalca v Sloveniji zmanjšali za več kot petindvajsetkrat, tako da so sedaj manjši kot na primer v Nemčiji ali v Veliki Britaniji. Po izpustih na prebivalca je Slovenija na štirinajstem mestu, po izpustih na enoto površine pa na petnajstem mestu. Raven onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom v EU je nizka. V vseh državah Evropske unije so izmerjene ravni v povprečju vseh postaj daleč pod mejno vrednostjo. Le na dveh merilnih mestih v celotni EU so v letu 2013 zabeležili preseganje mejnih vrednosti. Tako je nekdaj zelo pereč problem čezmernih ravni žveplovega dioksida zaradi izvajanja učinkovitih ukrepov, predvsem razžveplovanja dimnih plinov termoelektrarn in zmanjšanja vsebnosti žvepla v gorivih, praktično rešen tudi na nivoju Evropske unije. Poročilo kakovost zraka 2015 89 90 Poročilo kakovost zraka 2015 8. Ogljikov monoksid Ogljikov monoksid je onesnaževalo, ki nastaja zaradi nepopolnega zgorevanja v kuriščih in motorjih z notranjim zgorevanjem ter pri tehnoloških procesih v industriji. Raven onesnaženosti zunanjega zraka z ogljikovim monoksidom je na merilnih mestih DMKZ že nekaj let pod spodnjim ocenjevalnim pragom (8-urne vrednosti ne presežejo 5 mg/m3). 8.1 Izpusti Letni izpusti CO v Sloveniji so leta 2014 znašali 108 tisoč ton (slika 8.1 in tabela 8.1). V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za 60 %. Največji, več kot polovični delež k skupnim izpustom CO so v letu 2014 prispevale male kurilna naprave. Nekdaj je večinski delež izpustov CO izhajal iz prometa. Z napredkom tehnike bencinskih motorjev in uvedbo katalizatorjev pa glavni delež prispevajo mala kurišča, predvsem zaradi uporabe trdnih goriv v zastarelih kotlih in pečeh. Slika 8.1: Letni izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji. Poročilo kakovost zraka 2015 91 Tabela 8.1: Podatki o izpustih CO od leta 1980 do 2014, razdeljeni po glavnih kategorijah virov, izraženi v tonah na leto. Leto Proizvodnja elektrike in toplote Raba goriv v industriji Cestni promet Ostali promet Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ubežni izpusti Industrijski procesi in raba topil Odpadki SKUPAJ 1980 813 16260 154429 7533 86055 85 5638 270814 1990 931 8922 209632 21910 71046 167 11407 1 324015 1991 744 8028 203354 14939 76389 146 9845 1 313447 1992 813 6841 180496 12914 71436 130 9062 1 281693 1993 803 6052 199528 9704 67397 111 9047 1 292641 1994 777 5654 196246 10880 63092 93 9036 1 285780 1995 1091 5852 198414 9040 61374 138 9057 1 284969 1996 951 5783 211120 8870 60499 107 8750 1 296079 1997 1012 5398 184258 8791 58609 109 9135 1 267313 1998 1025 6061 142771 10709 57828 62 9081 1 227538 1999 855 4725 121912 9366 58032 52 9229 1 204173 2000 814 4445 108998 8225 57413 50 9619 1 189565 2001 990 5831 101727 7859 56805 32 9608 2 182854 2002 1223 6928 88699 8397 57612 32 13561 2 176453 2003 1413 7000 81610 8077 58653 26 15549 2 172331 2004 1644 7336 69449 5185 59290 27 15779 2 158712 2005 1264 7822 63758 4961 59959 21 15844 2 153631 2006 1240 7327 55007 6111 60576 21 13489 2 143773 2007 1676 6685 48374 5180 61585 16 12559 2 136077 2008 1630 6782 48252 5216 62175 13 6957 2 131027 2009 1804 5425 41197 4645 78676 13 2510 2 134273 2010 2028 5440 38910 4698 81146 34 2946 2 135204 2011 1806 5066 36302 4574 79810 12 4591 2 132164 2012 1492 4550 32385 4614 78760 10 6814 3 128629 2013 1350 4742 28563 4388 81026 15 7083 3 127169 2014 1178 5285 23375 4893 66791 14 6650 3 108188 92 Poročilo kakovost zraka 2015 8.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [19] je predpisana mejna vrednost za zaščito zdravja. Mejna vrednost ter smernice WHO so prikazane v tabeli 8.2. Tabela 8.2: Mejna vrednost za ogljikov monoksid ter WHO smernice. Cilj Čas merjenja Vrednost WHO Mejna vrednost Zdravje 8-urno povprečje 10 mg/m3 10 mg/m3 1 ura 30 mg/m3 8.3 Ravni onesnaženosti Koncentracije ogljikovega monoksida so na območju večine ozemlja Slovenije zelo nizke, zato ga merimo le na štirih merilnih mestih. Za ogljikov monoksid je predpisana 8-urna mejna vrednost. V letu 2015 so bile ravni onesnaženosti na vseh merilnih mestih precej pod mejno vrednostjo (tabela 8.3). V zadnjih desetih letih so najvišje dnevne 8-urne povprečne vrednosti celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Na vseh merilnih mestih so koncentracije tudi pod priporočenimi vrednostmi svetovne zdravstvene organizacije. Tabela 8.3: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne koncentracije (Cp) in najvišje 8-urne koncentracije (Cmax) v mg/m3, število preseženih mejnih vrednosti (MV) in WHO priporočil v letu 2015. Varovanje zdravja Leto 8 ur 1ura % pod Cp Cmax MV WHO LJ Bežigrad 97 0,5 2,4 0 0 Maribor 99 0,5 1,9 0 0 Trbovlje 100 0,6 2,3 0 0 Krvavec 96 0,2 0,3 0 0 Poročilo kakovost zraka 2015 93 K rv av ec LJ B e ig ra d M ar ib or Tr b ov lje 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 U rn e k o n ce n tr a ci je C O ( m g /m 3 ) Slika 8.2: Porazdelitev urnih koncentracije CO na merilnih mestih DMKZ v letu 2015. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. S + so označene povprečne letne koncentracije. 94 Poročilo kakovost zraka 2015 9. Benzen Benzen je aromatska spojina s formulo C6H6. Je bistra, brezbarvna, lahko hlapna in zelo vnetljiva tekočina. Spada med nemetanske lahko-hlapne ogljikovodike - NMVOC (Non Methane Volatile Organic Compounds), ki predstavljajo širok spekter snovi in nekateri med njimi škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Te snovi povečujejo tvorbo prizemnega ozona in sodelujejo pri učinku tople grede. V telo prihajajo preko respiratornega sistema. Benzen je kancerogen. Ob dolgotrajni izpostavljenosti vpliva na spremembo genetskega materiala v celicah. Kronična izpostavljenost lahko poškoduje kostni mozeg, kar povzroča zmanjšanje števila belih in rdečih krvnih celic. Benzen je dokaj stabilna spojina, ki lahko v ozračju ostane več dni in se zato lahko prenaša na daljše razdalje. V tem času se iz ozračja izloča s pomočjo fotokemičnih reakcij, ki vodijo do tvorbe ozona. Glavni vir izpustov benzena je promet. Benzen se namreč uporablja kot ena izmed sestavin bencina. Drugi viri benzena so še industrija nafte in plina ter dejavnosti, pri katerih se uporabljajo oziroma proizvajajo veziva, barve in topila. Vir benzena so tudi individualna kurišča, ki v zadnjem času za kurjenje uporabljajo vse več lesa in lesnih odpadkov. Naravni izvor benzena so vulkani in gozdni požari. Prisoten je tudi v cigaretnem dimu. 9.1 Izpusti Izpusti benzena se ne določajo kot posebna kategorija evidenc izpustov na nacionalnem nivoju. Zajeti so v kategorijo izpustov vseh nemetanskih lahko-hlapnih ogljikovodikov (NMVOC), ki so prikazani na sliki 9.1 in tabeli 9.1. NMVOC so pomembni tudi kot predhodniki ozona. Izpusti NMVOC so se od leta 1980 več kot prepolovili. Najbolj, skoraj za faktor 10, so se zmanjšali izpusti NMVOC iz cestnega motornega prometa, kot posledica uvajanja katalizatorjev in ukrepov za zmanjševanje izhlapevanja bencinov iz motornih vozil. Danes znaten del izpustov NMVOC prispevajo male kurilne naprave, ki so predvsem produkti nepopolnega zgorevanja v zastarelih kurilnih napravah na les. Poročilo kakovost zraka 2015 95 Tabela 9.1: Podatki o izpustih NMVOC od leta 1990 do 2014, razdeljeni po glavnih kategorijah virov, izraženi v tonah na leto. Leto Proizvodnja elektrike in toplote Raba goriv v industriji Cestni promet Ostali promet Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ubežni izpusti Industrijski procesi in raba topil Odpadki Kmetijstvo SKUPAJ 1990 99 2471 25820 8772 7639 3009 17028 1055 5763 71657 1991 84 2274 24882 6282 8192 2811 16096 1070 5541 67231 1992 90 2102 25385 5389 7674 3036 14139 1079 5561 64456 1993 87 1970 27871 3945 7230 3101 13072 1090 5189 63556 1994 84 2018 28780 4425 6779 3147 13313 1099 5234 64879 1995 89 1950 28633 3623 6592 3329 13521 1105 5387 64230 1996 83 2058 30062 3502 6479 3443 15881 1134 5357 68000 1997 86 2022 27114 3445 6280 3543 15351 1160 5267 64268 1998 91 2136 21221 4115 6195 3229 15227 1190 5329 58735 1999 81 1392 18090 3589 6217 3075 15786 1225 5479 54933 2000 84 1421 16616 3133 6163 3078 16013 1258 5766 53532 2001 92 1953 15162 3066 5580 2938 16083 1289 5742 51904 2002 96 2122 13721 3274 5656 3045 16615 1318 6010 51858 2003 97 2404 12240 3160 5754 3053 16550 1329 5668 50256 2004 96 2571 9900 2087 5825 2887 18040 1275 5522 48204 2005 101 2824 8858 2034 5868 2780 17033 1248 5658 46404 2006 103 2554 7632 2476 5954 2741 17600 1321 5621 46003 2007 106 2179 6719 2045 5972 2699 16901 1281 5953 43854 2008 118 2193 6499 2066 6110 2756 14603 1314 5805 41463 2009 153 1934 5382 1783 7810 2622 14231 1160 5749 40825 2010 172 2100 5044 1799 8110 2576 12773 994 5617 39185 2011 176 1827 4760 1692 7956 2602 11513 1030 5562 37117 2012 162 1654 4246 1735 7833 2448 10683 719 5591 35072 2013 151 1794 3688 1683 8071 2226 9885 540 5525 33562 2014 127 2161 2984 1856 6787 1889 9801 514 5648 31769 Slika 9.1: Letni izpusti nemetanskih lahko-hlapnih ogljikovodikov po sektorjih v Sloveniji. 96 Poročilo kakovost zraka 2015 9.2 Zahteve za kakovost zraka Mejna vrednosti za benzen je predpisana v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [19]. Prikazana je v tabeli 9.2. Tabela 9.2: Mejna vrednost za benzen. Cilj Čas merjenja Vrednost Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 5 µg/m3 9.3 Ravni onesnaženosti Koncentracijo benzena v okviru merilne mreže DMKZ stalno merimo na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor Center. Raven onesnaženosti benzena ocenimo s primerjavo izmerjenih in predpisanih vrednosti. Izmerjene koncentracije so prikazane v tabeli 9.3. Povprečna letna koncentracija benzena je bila v letu 2015 na obeh lokacijah pod mejno vrednostjo vendar nekoliko višja kot leta 2014. Od leta 2009 so vrednosti celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom, ki je 2 µg/m3. Koncentracije benzena so na obeh postajah višje v zimskem obdobju, kar je posledica slabših pogojev za razredčevanje v hladni polovici leta in tudi povečanih izpustov iz individualnih kurišč (slika 9.3). Pri dnevnem hodu opazimo rahlo višje koncentracije benzena v času jutranje prometne konice in zvečer (slika 9.2). Tabela 9.4 in slika 9.4 prikazujeta primerjavo koncentracij benzena po letih. V Ljubljani je bilo v vseh letih več kot polovica izmerjenih urnih vrednosti celo pod 1 µg/m3, v Mariboru pa so vrednosti malenkost višje. Po letu 2009 je v Mariboru zaznati padec koncentracij benzena. V tem letu na tem merilnem mestu ni bilo meritev benzena januarja in februarja, ko so koncentracije benzena najvišje. Poleg tega se je v tem letu znatno zmanjšal promet v neposredni okolici merilnega mesta in rezultat je veliko znižanje koncentracij benzena. Tabela 9.3: Razpoložljivost urnih podatkov (% pod.) in povprečne letne koncentracije (Cp) benzena. % pod. Cp (µg/m3) LJ Bežigrad 99 1.3 Maribor 92 1.6 Tabela 9.4: Povprečne letne koncentracije benzena na različnih postajah po letih v µg/m3. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 LJ Bežigrad 2.1 2.4 1.7 1.8 1.8 1.4 1.6 1.0 1.3 Maribor 3.6 3.8 1.5 1.8 2.1 1.6 1.8 1.5 1.6 9.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti z EU V Evropi je bila leta 2015 letna mejna vrednost presežena le na dveh merilnih mestih; v Nemčiji na postaji tipa industrija in v Italiji na prometni postaji. Poročilo kakovost zraka 2015 97 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Ljubljana Be igrad delovni dan vikend 1: 00 2: 00 3: 00 4: 00 5: 00 6: 00 7: 00 8: 00 9: 00 10 :0 0 11 :0 0 12 :0 0 13 :0 0 14 :0 0 15 :0 0 16 :0 0 17 :0 0 18 :0 0 19 :0 0 20 :0 0 21 :0 0 22 :0 0 23 :0 0 24 :0 0 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Maribor Center delovni dan vikend P o v p re n e u rn e k o n ce n tr a ci je b e n ze n a v d n e v u Slika 9.2: Urni potek koncentracij benzena v letu 2015 na postajah Ljubljana Bežigrad in Maribor. 0 2 4 6 8 10 12 Ljubljana Be igrad Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 2 4 6 8 10 12 Maribor U rn e k o n ce n tr a ci je b e n ze n a ( µ g / m 3 ) p o m e se ci h Slika 9.3: Porazdelitev urnih vrednosti po mesecih v letu 2015. Prikazani so 5. in 95. percentil, oba kvartila in mediana. 98 Poročilo kakovost zraka 2015 0 2 4 6 8 10 12 LJ Be igrad 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 0 2 4 6 8 10 12 Maribor U rn e k o n ce n tr a ci je b e n ze n a ( µ g / m 3 ) p o l e ti h Slika 9.4: Porazdelitev urnih koncentracij benzena po letih na postajah Ljubljana Bežigrad in Maribor. Prikazani so 5. in 95. percentil, oba kvartila in mediana. Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2015 99 100 Poročilo kakovost zraka 2015 10. Živo srebro v zraku Največji izpusti živega srebra so posledica zgorevanja premoga in ostalih fosilnih goriv, proizvodnje cementa, sežiganja odpadkov in pridobivanja zlata ter izpusti iz kovinske industrije. Živo srebro negativno vpliva na jetra, ledvice ter prebavni in respiratorni sistem. Povzroča pa lahko tudi okvaro živčevja. Živo srebro se bioakumulira in tako še dodatno negativno vpliva na kopenska in vodna živa bitja, vključno s človekom. 10.1 Izpusti Letni izpusti živega srebra (Hg) v Sloveniji so leta 2014 znašali 0,2 tone. V primerjavi z letom 1990 (izhodiščno leto) so se zmanjšali za polovico. Največji, četrtinski delež k skupnim izpustom živega srebra je v letu 2014 prispevala proizvodnja elektrike in toplote. Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje [22], saj skupne državne količine izpustov živega srebra ne presegajo količin iz leta 1990. Slika 10.1: Letni izpusti Hg po sektorjih v Sloveniji. Poročilo kakovost zraka 2015 101 Tabela 10.1: Podatki o izpustih Hg od leta 1990 do 2014, razdeljeni po glavnih kategorijah virov, izraženi v tonah na leto. Leto Proizvodnja elektrike in toplote Raba goriv v industriji Cestni promet Ostali promet Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ubežne emisije Industrijski procesi in raba topil Odpadki SKUPAJ 1990 0,1608 0,0625 0,0000 0,0000 0,0429 0,0028 0,0363 0,0084 0,3137 1991 0,1446 0,0587 0,0000 0,0000 0,0532 0,0029 0,0211 0,0085 0,2890 1992 0,1634 0,0460 0,0000 0,0000 0,0439 0,0026 0,0223 0,0087 0,2869 1993 0,1566 0,0398 0,0000 0,0000 0,0371 0,0025 0,0204 0,0089 0,2653 1994 0,1516 0,0354 0,0000 0,0000 0,0288 0,0017 0,0217 0,0146 0,2538 1995 0,1175 0,0378 0,0000 0,0000 0,0259 0,0027 0,0209 0,0098 0,2146 1996 0,1059 0,0358 0,0000 0,0000 0,0251 0,0024 0,0169 0,0103 0,1964 1997 0,1220 0,0322 0,0000 0,0000 0,0213 0,0028 0,0196 0,0205 0,2184 1998 0,1310 0,0375 0,0000 0,0000 0,0207 0,0013 0,0200 0,0213 0,2318 1999 0,1098 0,0365 0,0000 0,0000 0,0220 0,0013 0,0204 0,0174 0,2074 2000 0,1070 0,0342 0,0000 0,0000 0,0190 0,0008 0,0235 0,0190 0,2035 2001 0,0836 0,0384 0,0000 0,0000 0,0178 0,0000 0,0234 0,0269 0,1901 2002 0,0939 0,0469 0,0000 0,0000 0,0171 0,0000 0,0243 0,0349 0,2171 2003 0,0799 0,0434 0,0000 0,0000 0,0172 0,0000 0,0273 0,0407 0,2085 2004 0,0753 0,0444 0,0000 0,0000 0,0169 0,0000 0,0288 0,0240 0,1894 2005 0,0769 0,0462 0,0000 0,0000 0,0156 0,0000 0,0305 0,0238 0,1930 2006 0,0571 0,0463 0,0000 0,0000 0,0150 0,0000 0,0330 0,0233 0,1747 2007 0,0592 0,0462 0,0000 0,0000 0,0142 0,0000 0,0337 0,0266 0,1799 2008 0,0565 0,0470 0,0000 0,0000 0,0155 0,0000 0,0341 0,0269 0,1800 2009 0,0511 0,0356 0,0000 0,0000 0,0183 0,0000 0,0231 0,0298 0,1579 2010 0,0531 0,0351 0,0000 0,0000 0,0189 0,0000 0,0323 0,0507 0,1901 2011 0,0534 0,0339 0,0000 0,0000 0,0186 0,0000 0,0346 0,0506 0,1911 2012 0,0508 0,0319 0,0000 0,0000 0,0177 0,0000 0,0339 0,0483 0,1826 2013 0,0491 0,0310 0,0000 0,0000 0,0182 0,0000 0,0335 0,0467 0,1785 2014 0,0405 0,0317 0,0000 0,0000 0,0151 0,0000 0,0327 0,0353 0,1553 10.2 Ravni onesnaženosti Meritve koncentracij celotnega živega srebra v zraku izvajamo na merilnem mestu Iskrba. Povprečne mesečne koncentracije in povprečna letna koncentracija za celokupno živo srebro v zraku so navedene v tabeli 10.2, grafično pa so prikazane na sliki 10.2. Zaradi težav z merilnikom v letu 2015 nismo dosegli zahtevane pokritosti (>75 %) z meritvami. Podani rezultati meritev Hg v zraku so zaradi tega zgolj informativnega značaja. Slika 10.3 prikazuje izmerjene koncentracije živega srebra od začetka izvajanja meritev. Tabela 10.2: Povprečne mesečne koncentracije živega srebra (ng/m3) na merilnem mestu Iskrba v letu 2015. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Iskrba 0,5* 0,7 0,6* 0,6* 0,5 0,3 0,2* 0,5* 0,5 0,5 0,5* 0,3 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada podatkov. 102 Poročilo kakovost zraka 2015 Slika 10.2: Porazdelitev dnevnih koncentracij Hg na Iskrbi po mesecih v letu 2015. Za vsak mesec so prikazane najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Slika 10.3: Porazdelitev dnevnih koncentracij Hg na Iskrbi po letih. Za vsako leto so prikazane najnižja in najvišja izmerjena koncentracija, oba kvartila in mediana. Poročilo kakovost zraka 2015 103 10.3 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Koncentracije Hg v zraku, ki smo jih poročali na EMEP in EAA za merilno mesto Iskrba so med najnižjimi v Evropi, njihova povprečna letna vrednost pa je nižja od 1,3 ng/m3 [1]. Slika 10.4: Geografska porazdelitev Hg v zraku v Evropi v letu 2014 [34]. 104 Poročilo kakovost zraka 2015 11. Kakovost padavin Kemijska sestava padavin je eno izmed meril onesnaženosti zraka. S stališča kakovosti zraka je v padavinah najpomembnejša vsebnost produktov oksidacije najpogostejših onesnaževal v zraku (SO2, NOx, CO, ogljikovodiki). Le-ti so v obliki disociiranih kislin (SO2−4 , NO − 3 , CO 2− 3 , Cl−) povzročitelji kislosti padavin. H kislosti padavin lahko v manjši meri prispevajo tudi specifična onesnaževala (fluoridi, fosfati, organske kisline). Te spojine se v primerjavi z žveplovimi in dušikovimi spojinami pojavljajo v nižjih koncentracijah. V skladu z mednarodnim dogovorom so kisle padavine tiste, katerih pH vrednost je manjša od 5,6 [35]. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko kationi (Na+, K+, Mg2+, Ca2+, NH+4 ) padavine nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. Dušikove spojine prispevajo k evtrofikaciji. Spremljanje padavin določa Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in PAH v zunanjem zraku [21]. Za parametre v padavinah mejne in ciljne vrednosti niso določene. Meritve na merilnem mestu Iskrba izvajamo tudi v okviru programa EMEP Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [22]. 11.1 Ravni onesnaženosti Letne vrednosti pH, prevodnosti in koncentracije ionov v padavinah so podane v tabeli 11.1. Zaradi gradbenih del v bližini merilnega mesta LJ Bežigrad v letu 2015 na tej lokaciji nismo izvajali meritev kakovosti padavin. V letu 2015 smo zabeležili znatno manjšo količino padavin kot v letu 2014. Tako kot v preteklih letih, je največ dežja padlo na merilnem mestu Rateče (1223 mm), najmanj pa na merilnem mestu MS Rakičan (653 mm). Na merilnem mestu Škocjan je padlo 930 mm, na merilnem mestu Iskrba pa 1212 mm dežja (tabela 11.2). Tudi v letu 2015 so bile padavine na vseh merilnih mestih praviloma bolj kisle v hladnem obdobju leta. Na sliki 11.1 so prikazane povprečne letne pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. Na vseh merilnih mestih v Sloveniji smo zabeležili nekoliko bolj kisle padavine kot v preteklem letu, kar povezujemo z manjšo količino padavin. V Sloveniji so najmanj kisle padavine z merilnega mesta Rateče, kjer smo izmerili najvišje povprečne vrednosti pH, med tem ko so bile te tako kot običajno najnižje na merilnem mestu Iskrba. Kljub najvišjim koncentracijam NO−3 in SO 2− 4 v padavinah z merilnega mesta MS Rakičan je bila povprečna letna pH vrednost nekoliko nižja kot v vzorcih padavin z Rateč. Predvidevamo, da je to predvsem posledica visokih mokrih depozicij dušika amoniakalnega izvora, ki reagira s kislimi komponentami v padavinah in na ta način zmanjšuje Poročilo kakovost zraka 2015 105 njihovo kislost. Skupne letne mokre depozicije ionov, ki odločilno vplivajo na zakisanje (NO−3 , SO 2− 4 ) so bile kljub precej različnim količinam padavin na vseh merilnih mestih dokaj primerljive (tabela 11.2), kar je posledica višjih koncentracij onesnaževal na merilnih mestih, kjer je padla manjša količina padavin (tabela 11.1). Tudi mokra depozicija amonijevih ionov je bila primerljiva na vseh merilnih mestih (tabela 11.2). Najvišja je bila na merilnem mestu MS Rakičan, kar povezujemo z neposredno bližino kmetijskih zemljišč, kjer izvajajo gnojenje z mineralnimi gnojil. Kljub znatno višji povprečni letni koncentraciji amonijevega iona v padavinah z merilnega mesta MS Rakičan (tabela 11.1), je bila njegova mokra depozicija zaradi manjše količine padavin podobna tisti v Ratečah, kjer so koncentracije sicer nižje, količina padavin pa je največja v Sloveniji. Slike 11.2 do 11.4 prikazujejo celotne letne mokre depozicije ionov, ki najbolj vplivajo na zakisljevanje in evtrofikacjo. Zaradi znatno manjše količine padavin v primerjavi s preteklim letom, so tudi depozicije posameznih ionov v letu 2015 manjše. Tabela 11.1: Srednja vrednost (Cp), minimum (Cmin) in maksimum (Cmax) pH (µS/cm), električna prevodnost pri 25 ◦C (el. prev.) in koncentracije elementov v padavinah (mg/L) na vzorčevalnih mestih DMKP v letu 2015. pH El. prev. NH+4 -N NO − 3 -N SO 2− 4 -S Cl− Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba Cp 5,13 8 0,198 0,217 0,243 0,239 0,263 0,033 0,114 0,036 Cmin 4,10 2 0,008 0,021 0,083 0,028 0,021 0,010 0,010 0,010 Cmax 7,17 50 3,56 3,24 2,04 6,02 5,53 0,547 3,49 0,952 Škocjan Cp 5,17 10 0,278 0,289 0,262 0,389 0,29 0,044 0,222 0,042 Cmin 4,57 2 0,023 0,043 0,040 0,060 0,037 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,86 35 1,53 3,12 3,30 3,62 2,50 0,282 2,27 0,362 Rateče Cp 5,39 6 0,214 0,177 0,166 0,158 0,233 0,032 0,068 0,032 Cmin 4,71 3 0,026 0,058 0,038 0,055 0,022 0,010 0,010 0,010 Cmax 7,12 26 2,17 0,852 0,778 0,625 2,63 0,190 0,489 0,642 MS Rakičan Cp 5,24 11 0,477 0,343 0,362 0,229 0,342 0,054 0,100 0,080 Cmin 4,52 5 0,077 0,144 0,095 0,064 0,034 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,73 29 10,5 3,86 1,72 5,52 1,87 0,289 3,89 3,19 Tabela 11.2: Količina padavin (mm) in skupna mokra depozicija elementov v padavinah (g/m2) na vzorčevalnih mestih DMKP v letu 2015. Količina padavin H+∗ NH+4 -N NO − 3 -N SO 2− 4 -S Cl− Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba 1212 9,1·10−3 0,240 0,263 0,294 0,290 0,318 0,041 0,139 0,044 Škocjan 930 6,2·10−3 0,256 0,266 0,241 0,358 0,267 0,040 0,204 0,038 Rateče 1223 4,9·10−3 0,260 0,216 0,203 0,193 0,284 0,039 0,083 0,039 MS Rakičan 653 3,8·10−3 0,318 0,228 0,241 0,153 0,228 0,036 0,067 0,053 * Skupna depozicija H+ je izračunana iz izmerjenih pH vrednosti. Meritve kovin in policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Tudi v letu 2015 je med izmerjenimi depozicijami kovin največ cinka. Povprečne letne vrednosti depozicij nekaterih težkih kovin so prikazane v tabeli 11.3. Tabela 11.3: Celotna letna depozicija nekaterih težkih kovin (mg/m2) na Iskrbi v letu 2015. Arzen Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink 0,100 0,022 0,270 3,73 0,308 0,532 4,56 106 Poročilo kakovost zraka 2015 Slika 11.1: Povprečne letne pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. Rdeča črta prikazuje mejo kislosti padavin. Slika 11.2: Skupna letna mokra depozicija dušika nitratnega izvora v padavinah od leta 2003 dalje. Poročilo kakovost zraka 2015 107 Slika 11.3: Skupna letna mokra depozicija žvepla sulfatnega izvora v padavinah od leta 2003 dalje. Slika 11.4: Skupna letna mokra depozicija dušika amoniakalnega izvora v padavinah od leta 2003 dalje. 108 Poročilo kakovost zraka 2015 Kot je mogoče sklepati iz slike 11.5, se raven celotnih letnih depozicij večine kovin od začetka meritev v letu 2008 do leta 2015 bistveno ne spreminja, odvisna je predvsem od količine padavin. Slika 11.5: Celotna depozicija izbranih kovin v letih od 2008 do 2015. Koncentracije celotnega živega srebra v mokrih padavinah so se v letu 2015 gibale med 1,1 in 8,1 ng/L. Nivo zabeleženih koncentracij je primerljiv z vrednostmi, ki jih poročajo za neonesnažena področja drugod po svetu ter nekajkrat nižji od izmerjenih v padavinah na bolj onesnaženih področjih. Kumulativna mokra depozicija celotnega živega srebra na merilnem mestu Iskrba je v letu 2015 znašala 9,75 µg/m2 in je bila za spoznanje nižja kot v letu 2014, tako kot je bila nižja tudi količina zbranih padavin. Slika 11.6: Celotne letne mokre depozicije celotnega Hg od leta 2009 do leta 2015. Opomba: V mesecu avgustu 2011 izvajalec ni opravil analize v vseh zajetih vzorcih padavin, zato podatek za to leto podajamo zgolj informativno. V tabeli 11.4 so prikazane celotne depozicije nekaterih policikličnih aromatskih ogljikovodikov Poročilo kakovost zraka 2015 109 (PAH) v letu 2015. Povišane depozicije nekaterih PAH smo tudi v letu 2015 zabeležili predvsem v hladnejšem obdobju leta. Primerjava koncentracij PAH med posameznimi leti nakazuje, da le-te ostajajo na približno isti ravni. Podobno kot v preteklih letih smo tudi v letu 2015 zabe- ležili največjo celotno depozicijo vsote benzo(b,j,k)fluorantenov, dve tretjini nižja je bila celotna depozicija indeno(1,2,3- cd)pirena. Najnižja je bila tako kot v ostalih letih celotna depozicija dibenzo(a,h)antracena (tabela 11.4 in slika 11.7 ). Tabela 11.4: Celotna depozicija nekaterih PAH (µg/m2) za leto 2015 na merilnem mestu Iskrba. Benzo(a)antracen Benzo(a)piren Benzo(b,j,k)fluoranten Dibenzo(a,h)antracen Indeno(1,2,3-cd)piren 7,35 7,02 30,0 4,18 9,23 Slika 11.7: Celotne letne depozicije PAH od leta 2008 do leta 2015. 11.2 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Raven kislosti padavin v Sloveniji, z izjemo Rateč, je primerljiva z večino EMEP merilnih mest v centralni Evropi [1]. Kislosti padavin v Ratečah je primerljiva z manj kislimi padavinami v Skandinaviji. Raven koncentracij amonijevega iona, izražena v mg elementa N/l je na vseh merilnih mestih v Sloveniji z izjemo MS Rakičana na nizki ravni, koncentracije v MS Rakičanu pa so primerljive z višjimi v centralni Evropi. Koncentracije ionov, ki odločilno prispevajo k zakisljevanju in evtrofikaciji okolja (NO−3 , SO 2− 4 ), izraženih v mg/l, je praktično vseh krajih v Sloveniji med najnižjimi v Evropi (slika 11.8). Padavine z merilnih mest na Iskrbi in v Škocjanu se uvrščajo v spodnjo tretjino, medtem ko so padavine z merilnega mesta MS Rakičan srednje onesnažene. Pri primerjavi rezultatov je potrebno upoštevati, da so EMEP postaje umeščene v neizpostavljeno podeželsko okolje. Iz slike 11.9 je razvidno, da so v padavinah z merilnega mesta Iskrba koncentracije kadmija in tudi svinca med najnižjimi, koncentracije živega srebra pa med najvišjimi v Evropi [34]. 110 Poročilo kakovost zraka 2015 (a) pH (b) Amonij (c) Sulfat (d) Nitrat Slika 11.8: Geografska porazdelitev vrednosti pH ter koncentracij amonija, sulfata in nitrata (mg/l) v padavinah po Evropi v letu 2014 [36]. Poročilo kakovost zraka 2015 111 (a) Kadmij (b) Svinec (c) Živo srebro Slika 11.9: Geografska porazdelitev vrednosti kadmija, svinca in živega srebra v padavinah na EMEP merilnih mestih v letu 2014 [34]. 112 Poročilo kakovost zraka 2015 12. Žveplove in dušikove spojine ter ostali anorganski ioni Žveplove (SO2, SO2−4 ) in dušikove (HNO3+NO − 3 , NH3+NH + 4 ) spojine ter anorganske ione (Cl−, Ca2+, Mg2+, Na+, K+) spremljamo v okviru programa EMEP na merilnem mestu Iskrba. Te meritve podajajo informacijo o kislo-alkalnih sestavinah v zraku. 12.1 Ravni onesnaženosti V tabeli 12.1 so podani rezultati meritev za celotno leto 2015 ter posebej za poletno in zimsko sezono. Povprečne mesečne koncentracije žveplovih in dušikovih spojin ter ionov v letu 2015 so prikazane na slikah 12.1 in 12.2. Kot navadno, so bile v letu 2015 koncentracije žveplovih in oksidiranih dušikovih spojin ter kalija v zraku najvišje predvsem v zimski sezoni, to je od januarja do marca in od oktobra do decembra. Prisotnost teh snovi v ozračju v zimski sezoni povezujemo s kurjenjem zaradi nižjih temperatur. Kot posledica večjega števila dni brez padavin pa so bile koncentracije žveplovih in dušikovih spojin visoke tudi v poletnih meseci, predvsem v avgustu. Najvišje koncentracije reduciranega dušika (NH3+NH+)–N v zraku, smo zabeležili v marcu (gnojenje) in pa v poletnih mesecih. Nivo ostalih komponent razen kalcija in magnezija, je bil skozi vse leto na približno istem nivoju. Ocenjujemo, da je njihovo nihanje povezano predvsem s pogostostjo in količino padavin. V poletnih mesecih je padavin manj, zato je resuspenzije več in s tem tudi vnosa kalcija in magnezija v zrak. Meritve koncentracij žveplovih in dušikovih spojin ter nekaterih kationov in anionov v zraku smo na merilnem mestu Iskrba pričeli izvajati leta 1997. Na sliki 12.3 so prikazane povprečne letne koncentracije dušikovih in žveplovih spojin. Manjša medletna nihanja za ostale sestavine povezujemo s pogostostjo in količino padavin v posameznih letih. Koncentracije žveplovih spojin kažejo trend upadanja, ki je bolj izrazit pri koncentracijah žveplovega dioksida in nekoliko manj pri koncentracijah sulfatnih ionov (SO2−4 ). Ocenjujemo, da je ta trend verjetno posledica zmanjšane uporabe premoga ter uporabe premoga z nižjo vsebnostjo žveplovih plinov. Poročilo kakovost zraka 2015 113 Tabela 12.1: Povprečne (Cp) in najvišje (Cmax) izmerjene koncentracije oksidiranega žvepla, oksidiranega dušika, reduciranega dušika in nekaterih anorganskih ionov v zraku (µg/m3) na Iskrbi za nekurilno sezono, kurilno sezono ter za celo leto 2014. Poletna sezona Zimska sezona Letna vrednost SO2−4 –S Cp 0,676 0,596 0,632 Cmax 3,27 3,52 3,52 SO2–S Cp 0,202 0,596 0,235 Cmax 1,55 4,98 4,98 (HNO3+NO−3 )–N Cp 0,187 0,255 0,224 Cmax 0,8 0,914 0,914 (NH3+NH+4 )–N Cp 0,877 0,64 0,747 Cmax 3,13 3,23 3,23 Cl− Cp 0,062 0,08 0,072Cmax 0,494 0,734 0,734 Ca2+ Cp 0,204 0,099 0,146Cmax 1,05 1,545 1,55 Mg2+ Cp 0,056 0,028 0,041Cmax 0,27 0,108 0,27 Na+ Cp 0,108 0,09 0,098Cmax 0,756 0,725 0,756 K+ Cp 0,113 0,155 0,136Cmax 0,349 0,564 0,564 Slika 12.1: Povprečna mesečna koncentracija oksidiranega žvepla SO2-S in SO2−4 –S, oksidiranega dušika HNO3+NO−3 -N ter reduciranega dušika (NH3+NH + 4 )–N v zraku na Iskrbi za leto 2015. 114 Poročilo kakovost zraka 2015 Slika 12.2: Povprečne mesečne koncentracije natrija, kalcija, klorida, magnezija in kalija v zraku na Iskrbi za leto 2015. Slika 12.3: Povprečne letne koncentracije oksidiranega žvepla SO2-S in SO2−4 -S, oksidiranega dušika (HNO3 + NO−3 )–N ter reduciranega dušika (NH3 + NH + 4 )–N v zraku na Iskrbi za leto 2013 – dnevno vzorčenje. Poročilo kakovost zraka 2015 115 12.2 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Geografska porazdelitev oksidiranega žvepla (SO24−-S in SO2-S) na postajah v okviru EMEP je prikazana na sliki 12.4. Meritve kažejo, da je merilno mesto Iskrba med manj onesnaženimi [1]. (a) Sulfat (b) Žveplov dioksid Slika 12.4: Geografska porazdelitev oksidiranega žvepla (SO24−-S in SO2-S) v Evropi v letu 2014. 116 Poročilo kakovost zraka 2015 13. Meteorološke značilnosti leta 2015 13.1 Vreme leta 2015 Leto 2015 je bilo po nižinah drugo ali tretje najtoplejše doslej. Odklon glede na obdobje 1961-1990 se je večinoma gibal med 2 in 3 ◦C, le na Goriškem, Obali, Kočevskem in v širši okolici Celja je bil odklon med 1 in 2 ◦C. Na Kredarici je bila povprečna letna temperatura 0,6 ◦C, kar je največ, odkar na Kredarici neprekinjeno spremljamo vremenske razmere. Poleti nas je zajelo nekaj vročinskih valov. Najvišja izmerjena temperatura je dosegla 38,0 ◦C v Biljah. V večini nižinskih krajev se je ogrelo na 35 do 37 ◦C. Število vročih dni, ko je temperatura dosegla vsaj 30 ◦C, je bilo največje na Letališču Portorož in v Biljah, našteli so jih 52. V Ljubljani je bilo število vročih dni 44, več takih dni je bilo le v letu 2003. Mrzlih dni, ko je najnižja dnevna temperatura −10 ◦C ali manj, je bilo v Ratečah, Kočevju in Celju 7 oziroma 5, na Primorskem, v Ljubljani in Mariboru pa jih ni bilo. Sonce je v Ljubljani sijalo 2035 ur, kar je 19 % nad dolgoletnim povprečjem. Tudi drugod po državi je bilo sončnega vremena več kot običajno. Z izjemo Obale so v jugozahodni četrtini Slovenije, večjem delu Štajerske, v osrednji Sloveniji in na Notranjskem dolgoletno povprečje presegli vsaj za desetino. V Mariboru je bil presežek 16 %, v Biljah 19 % in v Postojni 20 %. V letu 2015 je večinoma opazno primanjkovalo padavin. Dolgoletno povprečje so presegli le v Beli krajini, drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. Največji relativni zaostanek je bil na Primorskem in v večjem delu Notranjske. Na Letališču Portorož so namerili le 595 mm, kar je 60 % dolgoletnega povprečja in najmanj v celotnem nizu podatkov za to lokacijo. V Ratečah je leta 2015 sneg tla prekrival 87 dni, največja debelina je bila 40 cm. Na Obali in v Biljah snežne odeje niso zabeležili. V Ljubljani je sneg ležal 31 dni, največja debelina je bila 28 cm. V preteklosti je bilo največ dni s snežno odejo v Ljubljani 110 (leta 1996), najmanj pa 2 (leta 1989). 13.2 Značilnosti posameznih letnih časov Na kakovost zraka najbolj vplivajo meteorološki pogoji v poletnem in zimskem času. Na kratko povzemamo najpomembnejše značilnosti posameznih letnih časov v letu 2015. Odkloni povprečne temperature zraka, višine padavin in sončnega obsevanja so prikazani na slikah 13.1 do 13.3. Zima 2014/2015 je bila toplejša kot v dolgoletnem povprečju, večina krajev je dolgoletno povprečje presegla za 2 do 3 ◦C. Popoldnevi so bili v povprečju v večjem delu države za 1,5 do 3 ◦C toplejši kot običajno; največji pozitivni odklon so zabeležili v Murski Soboti (3,3 ◦C). V Ljubljani je Poročilo kakovost zraka 2015 117 bilo najtopleje 19. decembra (13,9 ◦C), najhladneje pa 30. decembra (−11,0 ◦C). Na Primorskem in na Obali je razvoj vremena običajno nekoliko drugačen kot drugod po Sloveniji. Tako se je v Biljah najbolj ogrelo 4. februarja (14,9 ◦C), najnižja temperatura pa je bila izmerjena 28. januarja (−5,4 ◦C). Dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja je bilo najbolj preseženo v Ljubljani in na Sv. Florjanu, kjer je sonce sijalo tretjino več časa kot običajno. Dolgoletno povprečje so presegli na severovzhodu in v osrednjem delu Slovenije od meje s Hrvaško do meje z Avstrijo. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali na zahodu Slovenije in v pasu od Koroške prek dela Štajerske proti jugu vse do Bele krajine. Največji relativni presežek padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem so imeli v Beli krajini in v Novomeško-Brežiški kotlini, kjer so dolgoletno povprečje presegli vsaj za četrtino. V Novem mestu je padlo 51 % več padavin kot običajno. Dolgoletno povprečje so presegli vzhodno od linije, ki je potekala od ilirskobistriškega območja vzhodno od Ljubljane vse do Koroške. Izjemi sta bili Lendava in Slovenke Konjice. V Ljubljani so v zimi 2014/15 zabeležili 33 dni s snežno odejo, povprečje pa znaša 48 dni. V Murski Soboti je bilo takih dni 18, kar je 20 dni manj od dolgoletnega povprečja. V Novem mestu so s 36 dnevi za 12 dni zaostajali za dolgoletnim povprečjem. (a) Zima 2014/2015 (b) Pomlad (c) Poletje (d) Jesen Slika 13.1: Odklon povprečne temperature zraka od povprečja 1961-1990 po posameznih sezonah, leto 2015. (a) Zima 2014/2015 (b) Pomlad (c) Poletje (d) Jesen Slika 13.2: Odklon višine padavin od povprečja 1961-1990 po posameznih sezonah, leto 2015. (a) Zima 2014/2015 (b) Pomlad (c) Poletje (d) Jesen Slika 13.3: Odklon sončnega obsevanja od povprečja 1961-1990 po posameznih sezonah, leto 2015. Pomlad 2015 je bila nadpovprečno topla, k temu so nekoliko bolj prispevali nadpovprečno topli 118 Poročilo kakovost zraka 2015 popoldnevi kot nadpovprečno topla jutra. V pretežnem delu Slovenije je bil odklon med 1 in 2 ◦C, le v precejšnjem delu Gorenjske, v osrednji Sloveniji, delu Notranjske, v Novem mestu z okolico in vzhodnem delu Bele krajine je odklon presegel 2 ◦C. Toplih dni, ko je temperatura dosegla vsaj 25 ◦C, je bilo več kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani so jih našteli 12, kar je 7 dni več od povprečja. Najvišja temperatura pomladi je bila v Ljubljani 27,8 ◦C, izmerili so jo 6. in 19. maja. Najbolj mrzlo pomladno jutro je bilo v Ljubljani izmerjeno 8. in 10. marca (−1,1 ◦C). V Biljah je bilo najbolj mrzlo jutro 13. marca (−1,8 ◦C), najvišjo temperaturo pa so zabeležili 18. maja (28,7 ◦C). Sončnega vremena je bilo povsod več kot v dolgoletnem povprečju. Največjo relativno osončenost, dolgoletno povprečje so presegli za več kot petino, so imeli v delu Štajerske, v Ljubljani in v krajih zahodno in južno od Ljubljane z izjemo Obale. Na veliki večini ozemlja je bil zabeležen primanjkljaj dolgoletnega povprečja padavin. V Ljubljani je padlo 81 % dolgoletnega povprečja, v Murski Soboti 68 %, v Portorožu pa 49 % dolgoletnega povprečja padavin. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo manj kot običajno. Tudi poletje je bilo nadpovprečno toplo. Povprečna poletna temperatura zraka je presegla dolgoletno povprečje za 2 do 4 ◦C, kar poletje 2015 uvršča na 2. ali 3. mesto med najbolj vročimi poletji. K nadpovprečno visoki temperaturi so bolj kot topla jutra prispevali nadpovprečno topli popoldnevi. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil med 2,6 in 4,3 ◦C. V vseh treh poletnih mesecih so bila daljša vroča obdobja, zato je bilo tudi vročih dni neobičajno veliko. Po nižinah smo jih večinoma našteli od 30 do 50. Skoraj povsod je bilo precej več vročih dni le poleti 2003. Temperatura se rekordno visoko v poletju 2015 ni povzpela. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno. Večina Slovenije je bila obsijana 10 do 20 % nad dolgoletnim povprečjem. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, kjer je sonce sijalo 15 % ur več kot običajno. V večjem delu države smo glede na dolgoletno povprečje zabeležili padavinski primanjkljaj, na Koroškem in na severovzhodu države ter v pasu od Obale do Novomeške kotline so dosegli le od 50 do 75 % dolgoletnega povprečja. Ponekod na zahodu na območju od Goriške do Lesc pa je bilo padavin tudi precej več od dolgoletnega povprečja. V Biljah pri Novi Gorici je bilo poletje 2015 tretje najbolj namočeno v zadnjih 20 letih. Jesen je bila toplejša kot v dolgoletnem povprečju, večinoma je bil odklon med 1 in 2 ◦C, le na severozahodu, Goriškem in Kočevskem ni presegel 1 ◦C. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature je bil po vsej državi pozitiven, večinoma je presegel 1 ◦C. Tudi popoldnevi so bili med 0,4 ◦C in 1,9 ◦C toplejši kot običajno. Po nižinah se je povprečna dnevna temperatura v začetku novembra za par dni spustila pod dolgoletno povprečje, nato pa je bilo občutno topleje vse do konca druge tretjine novembra. Dolgoletno povprečje padavin je bilo med 15 in 30 % preseženo na severozahodu Slovenije in v vzhodni polovici države, medtem ko med območja z zaostankom za dolgoletnim povprečjem spadajo Slovensko Primorje, del Notranjske ter območje Tolmina. V teh krajih so dosegli od 60 do 80 % dolgoletnega povprečja. Jeseni so za dolgoletnim povprečjem trajanja sončnega vremena najbolj zaostajali v visokogorju. Dolgoletno povprečje so presegli z izjemo Obale na jugozahodu države, v Vipavski dolini in v osrednji Poročilo kakovost zraka 2015 119 Sloveniji ter ponekod na Štajerskem. V Ljubljani je bilo 12 % več sončnega vremena kot običajno, v Mariboru in Celju je bil presežek komaj omembe vreden. Debelina snežne oddeje je v Ratečah dosegla 12 cm, tla je sneg prekrival 8 dni. V Ljubljani je bila snežna odeja debela 2 cm, kar je 2 cm manj od povprečja, obležala pa je 2 dni. December 2015 je bil toplejši od dolgoletnega povprečja. V pretežnem delu države je bil odklon med 1 in 3 ◦C. Na Kredarici je bila povprečna decembrska temperatura rekordnih 0,7 ◦C in je dolgoletno povprečje presegla kar za 7,5 ◦C. December je bil skoraj povsem brez padavin, na veliki večini ozemlja je padlo 1 mm ali manj. Na Kredarici je debelina snežne odeje dosegla komaj 30 cm, sneg je tla prekrival le prve 4 dni meseca, kar je najmanj odkar na Kredarici neprekinjeno spremljamo snežno odejo. Dvakratno običajno osončenost so presegli v Ljubljani, delu Štajerske in manjšem delu Notranjske. Večina krajev je zabeležila od 150 do 200 % dolgoletnega povprečja. V Pomurju odklon ni presegel 50 %, v Biljah in na Obali pa je sonce sijalo toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. 120 Poročilo kakovost zraka 2015 Literatura [1] Air quality in Europe-2015 report, European Environment Agency, 2015. [2] Commission Staff Working Document Accompanying the Communication on a revised EU Strategy on Air Pollution Proposal for a revision of Directive 2001/81/EC on national emission ceilings for certain atmospheric pollutants Proposal for a legislative instrument on control of emissions from Medium Combustion Plants - Impact Assessment, vol. SWD 531, European Commission, Brussels, 2013. [3] WHO, “World health organization: Outdoor air pollution causes cancer.” http://www.cancer.org/cancer/news/news/world-health-organization-outdoor-air-pollution- causes-cancer. [4] Environment and human health, European Environment Agency, 2013. [5] M. E. Goldstone et al., “Review of evidence on health aspects of air pollution-revihaap project,” 2015. [6] W. H. Organization et al., “Effects of air pollution on children’s health and development: a review of the evidence,” 2005. [7] M. Chiusolo, E. Cadum, M. Stafoggia, C. Galassi, G. Berti, A. Faustini, L. Bisanti, M. An- gela Vigotti, M. Patrizia Dessì, A. Cernigliaro, et al., “Short-term effects of nitrogen dioxide on mortality and susceptibility factors in 10 italian cities: the epiair study,” Environmental health perspectives, vol. 119, no. 9, p. 1233, 2011. [8] EEA Signali 2013 - Kakšen zrak dihamo, European Environment Agency, 2013. [9] Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC), Uradni list Evropske unije, 2001. [10] Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Uradni list Evropske unije. L152. [11] Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in sveta o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Uradni list Evropske unije. L23. [12] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje. Uradni list RS. 108/13. Poročilo kakovost zraka 2015 121 [13] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj. Uradni list RS. 108/13. [14] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana. Uradni list RS. 24/14. [15] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor. Uradni list RS. 108/13. [16] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Murska Sobota. Uradni list RS. 88/13. [17] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Novo Mesto. Uradni list RS. 108/13. [18] Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja. Uradni list RS. 108/13. [19] Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS. 9/11,8/15. [20] Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS. 55/11,6/15. [21] Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Uradni list RS. 39/06. [22] Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, UNECE, 1979. [23] Air quality in Europe-2014 report, European Environment Agency, 2014. [24] Kakovost zraka v Slovenije v letu 2012, ARSO, 2013. [25] . ENVIRON, “User’s guide to the comprehensive air quality model with extensions version 6.20,” ENVIRON International Corporation, Novato, CA. Available at: www.camx.com, 2015. [26] “Modelska napoved aladin.” http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/. [27] “Cams near real time.” http://apps.ecmwf.int/datasets/data/cams-nrealtime/levtype= ml/. [28] W. A. Lahoz and P. Schneider, “Data assimilation: making sense of earth observation,” Frontiers in Environmental Science, vol. 2, p. 16, 2014. [29] P. Schneider, N. Castell, M. Vogt, W. Lahoz, and A. Bartonova, “Making sense of crowdsourced observations: Data fusion techniques for real-time mapping of urban air quality,” in EGU General Assembly Conference Abstracts, vol. 17, p. 3503, 2015. [30] N. Cressie, “Statistics for spatial data: Wiley series in probability and statistics,” Wiley- Interscience, New York, vol. 15, pp. 105–209, 1993. [31] Kakovost zunanjega zraka: interdisciplinarni pristop k oceni stanja in oblikovanju ter izvajanju ukrepov: zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov, Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016, 2016. [32] Interim report on AQ in Europe in 2015 of the Copernicus Atmosphere Monitoring Service CAMS, 21th EIONET Workshop on Air Quality Assessment and Management, 2016. 122 Poročilo kakovost zraka 2015 [33] T. F. Stocker, D. Qin, G.-K. Plattner, M. Tignor, S. K. Allen, J. Boschung, A. Nauels, Y. Xia, V. Bex, P. M. Midgley, et al., “Prevod Climate change 2013. The physical science basis. Working group I contribution to the fifth assessment report of the intergovernmental panel on Climate change-Abstract for decision-makers,” Slovensko meteorloško društvo, Vetrnica, vol. 0613, 2013. [34] P. B. N. Wenche Aas and K. A. Phaffhuber, “Heavy metals and pop measurements, 2014,” EMEP/CCC-Report 4/2016, no. 4, 2014. [35] M. Pidwirny, “Acid Precipitation,” Fundamentals of Physical Geography, 2nd Edition, 2006. [36] A.-G. Hjellbrekke, “Data report 2014 particulate matter, carbonaceous and inorganic compo- unds,” EMEP/CCC-Report 2/2016, no. 3, 2014. Poročilo kakovost zraka 2015 123