OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUSTVA V ŠKOFJI LOKI
Občni zbor društva je bil 20. maja
1974 ob 18. uri v galeriji Loškega muzeja
na gradu. Občnega zbora se je udeležilo
več kot 120 članov in gostov.
Predsednik društva dr. Pavle Blaznik
je pozdravil navzoče in še posebej goste
Jožeta Stanonika, predsednika IS skupščine
občine Škof j a Loka, dr. B. Grafenauerja,
predsednika Zgodovinskega društva
za Slovenijo, Toneta Rakovca, predsednika
zbora krajevnih skupnosti pri
občinski skupščini Škof j a Loka, Sava
Sinka, predsednika kulturne skupnosti
Škof j a Loka in druge. S posebnim nagovorom
se je spomnil umrlih članov ter
še posebej poudaril, da je smrt v zadnjem
mandatnem obdobju kosila in prizadejala
težke izgube med častnimi člani,
saj sta se poslovila kar dva, Lovro Planina
in Stevo Sink, društvene vrste je
zapustila soproga podpredsednika Marinka
Planina in člani Jernej Dagarin, Franc
Alič, Tine Hafner, Igor Sink, Dragica Vodeb
in pisatelj Lojze Zupane. Zbor je počastil
njihov spomin z enominutnim
molkom.
Nato je predsednik dr. Pavle Blaznik
predlagal delovno predsedstvo, ki je bilo
soglasno sprejeto v sestavi: dr. Branko
Berčič kot delovni predsednik in kot
člana France Planina in dr. Pavle Blaznik.
Dr. Berčič je sporočil, da bo zapisnik
pisal Andrej Pavlovec ter predlagal za
overovatelja zapisnika Petra Pippa in
Franceta Planino. Nato je predlagal
dnevni red občnega zbora, ki je bil sprejet.
Kot prvi je predsednik društva dr.
Pavle Blaznik poročal o delu društva.
Poročilo predsednika
(Poroča dr. Pavle Blaznik)
Delovanje Muzejskega društva je bilo
tudi v zadnji poslovni dobi izredno živahno.
Razumljivo je, da je bilo težišče
vsega muzejskega uveljavljanja v zvezi
z loško tisočletnico, saj je prav Muzejsko
društvo dalo pobudo za proslavo te znamenite
obletnice, ki naj ne bi bila posvečena
le trenutnemu, kaj kmalu v pozabo
zapadlemu proslavljanju, marveč
naj bi bila ob tej priliki zastavljena in
po možnosti deloma tudi izvršena dela
trajne vrednosti. Že na zadnjem občnem
zboru sem z zadovoljstvom poročal, da
potekajo zelo uspešno zlasti dela v tistih
odborih, pri katerih odločilno sodelujejo
člani Muzejskega društva. Danes lahko
dam popolnoma konkretno sliko o tem,
kaj je bilo v tej smeri napravljenega.
Ce upoštevam kronološki red muzejskih
izdaj, moram na prvem mestu omeniti
knjigo Franceta Planine »Škof j a Loka
s Poljansko in Selško dolino^<, ki je
izšla v prvih dneh jubilejnega leta 1973
v založbi Odbora za proslavo tisočletnice
Loke — žal v izrazitO' premajhni nakladi
in je tako bilo že po nekaj mesecih
treba misliti na novo izdajo, ki jo je založilo
Muzejsko društvo, kar je bilo seveda
povezano z nepredvidenimi stroški.
— Točno po programu je proti koncu maja
izšla knjiga »Sikofja Loka in loško gospostvo
« v obsegu 564 strani; knjigo je
v nakladi 3000 izvodov založilo Muzejsko
društvo. — V oktobru 1973 je bila publicirana
v nakladi 2300 izvodov 389 strani
obsegajoča knjiga »Selška dolina v
preteklosti in sedanjosti^<; knjigo je uredil
France Planina, izdal jo je pa pododbor
Muzejskega društva v Železnikih.
— Naštete muzejske izdaje odlično dopolnjuje
publikacija »Selca nekdaj«, ki
jo je v obsegu 108 strani napisala Olga
Smid in jo je izdalo Turistično društvo
v Selcih. — Loškemu jubileju so bili sicer
posvečeni še Loški razgledi, letnik 19,
ki so izšli v povečani, slavnostni obliki
v decembru 1972 z mnogimi preglednimi,
sintetičnimi članki in v nakladi 1300
izvodov pod uredništvom F. Planine; leto
nato je izšel 20. letnik, ki ga je uredil
pravi ustanovitelj Loških razgledov dr.
Branko Berčič. — Da približam loški jubilej
širšim slojem, sem v drugi polovici
1972. leta v Glasu objavil 27 člankov
pod naslovom »Ob tisočletnici loškega
gospostva«.
303
Tem publikacijam stoje ob strani še
druge izdaje, ki niso izšle v tesni povezavi
z Muzejskim društvom. Predvsem
je treba omeniti propagandno brošuro
>-Ob l&OO-letnici Škofje Loke-, ki jo je
uredil Lojze Malovrh in ki je skušala
približati loško ozemlje in loško praznovanje
interesentom v slovenskem, srbohrvatskem.
angleškem, italijanskem in
nemškem jeziku. — V okviru loške tisočletnice
je lani izdal akademik dr.
France Koblar "Loški pasijon«. — Lošk.
tisočletnici je posvetil svojo knjigo »•Zločin
pri Lenartu« pisatelj Jože Vidic. —
Od načrtovanih večjih publikacij ni izšla
le načrtovana »Zgodovina NOB na
območju občine Skofja Loka.« Upati je
da bo vsaj v doglodnem času moč objaviti
ustrezen zbornik.
Do neke meje je bilo poskrbljeno tudi
za publiciteto objavljenih del. Tako je
bila v marcu 1973 sklicana tiskovna konferenca,
kjer je bilo govora o Koblar j evi
in Planinovi izdaji, junija je bila na podobnem
sestanku obravnavana knjiga
Pavla Blaznika »Skofja Loka in loškr
gospostvo« ter delo Jožeta Vidica »Zločin
pri Lenartu«.
Delo trajne vrednosti je opravljal tudi
odbor, ki je imel na skrbi spomeniško
varstvo in ga je vodil konzervator Milan
Zeleznik. Prav ta dela spadajo med iz-"
razito dolgoročne naloge. V veliki men
so bila ta opravila dokončana, sicer bo
pa treba spomeniškovarstvena dela še
pospešeno nadaljevati. Na gradu so bili
odkriti novi elementi stare grajske arhitekture.
Odkrite freske na Placu kažejo
ogromno bogastvo, ki ga je doslej skrival
belež in ki rekonstruirane dokazujejo,
da ni Loka nekoč zaman slovela kot
pisano mesto v slovenskem merilu. Pomembne
rezultate je dalo tudi odkrivanje
vhoda v mesto s poljanske strani.
Nadvse uspešno zastavljeno delo bo treba
na vsak način z vso zavzetostjo nadaljevati.
S strokovno opravljeno rekonstrukcijo
bo postala Loka pravi biser in
bo v tem pogledu daleč vodilna ne samo
v slovenskem merilu. Odveč je poudarjati,
kaj pomeni to v tujskem prometu.
Zanimanje za loško ozemlje naj bi poglobila
tudi živa beseda. Tako je predsednik
predaval v Bitnju o tolikanj zanimivi
zgodovini ondotnega ozemlja, podobno
je pa tudi v Zabnici govoril v nabito
polni dvorani o preteklosti tega naselja.
V pobratenem mestu Medicini v Italiji
je predsednik predaval o zgodovini
loškega gospostva in poslušalcem približal
loško ozemlje s številnimi barvnimi
diapozitivi. Podpredsednik Fr. Planina je
predaval odredu slovenskih tabornikov
»Rod modrega vala« iz Trsta in Gorice
o Loki in njenem ozemlju, ki ga je poslušalcem
približal s številnimi slikami.
Za Skofjo Loko so se v jubilejnem letu
zanimali tudi zunanji krogi. Lani 18.
maja so mesto obiskali juristi graške fakultete
v spremstvu mnogih profesorjev
ljubljanske juridične fakultete. Predsednik
jim je v kratkem referatu približal
Loko in njen teritorij in jim nato na
mestu samem in v muzeju pokazal največje
loške znamenitosti. — Loškemu jubileju
so poklonili pozornost' slovenski
zgodovinarji, ki so Skofjo Loko izbrali
za kraj svojega XVI. zborovanja. Referati
prvega dne so bili v celoti posvečeni
samo loškemu ozemlju. Mimo predsednika
so referirali še Ivan Jan, France Planina,
ravnatelj Loškega muzeja Andrej
Pavlovec in kustos Vinko Demšar. — Podobno
kot slovenski zgodovinarji so tudi
slovenski slavisti izbrali Skofjo Loko za
svoje zborovanje. — Posebne pozornosti
pa je bila Skofja Loka deležna v letošnjem
letu, ko je bilo malo mesto prizorišče
mednarodnega zborovanja zgodovinarjev
mest, ki so prišli v Skofjo Loko
iz 19 držav; najdaljšo pot je pač napravil
Japonec. V začetku zborovanja jih
je predsednik Muzejskega društva seznanil
z loškim ozemljem in njegovo preteklostjo.
Organizacijsko je odbor ubiral pot, ki ji
je že doslej uspešno sledil skozi dolga desetletja.
Tekoče zadeve je reševal na rednih
mesečnih sejah, ki jih je bilo od usta^
novitve društva do danes nič manj kot
303. Jubilejno leto je z vrsto prireditev
po obsežnem loškem ozemlju zanimanje
za društvo še bolj poglobilo in tako se
je število članstva dvignilo na ok. 850.
Tesno kot doslej sta bili z matičnim
društvom povezani obe podružnici — v
Železnikih in Zireh, ki sta bili redno zastopani
na društvenih sejah, kjer smo z
zglednim soglasjem reševali skupne
probleme. Oba pododbora sta mnogo pripomogla,
da so se Loški razgledi tako zasidrali
tudi v obeh dolinah, predvsem pa
sta glavno skrb posvečala vprašanju muzejskih
zbirk v Železnikih in Zireh.
Skrbno urejena muzejska zbirka v Železnikih
vzbuja pozornost ne le med domačini;
z velikim zanimanjem so jo obiskovali
tudi tujci —• med njimi številni inozemci.
— Tudi zbirka v Zireh je zaživela.
Sredi julija lanskega leta smo se na
posebnem sestanku na kraju samem podrobno
dogovorili o postavitvi predme-
304
tov, 14. oktobra pa je bila zbirka slavnostno
odprta.
Povezavi članstva služijo tudi muzejski
izleti, ki jih večkrat na leto organizira
podpredsednik Fr. Planina. Čeprav je bilo
takih izletov že nekaj desetin, zna organizator
vedno znova najti nove kombinacije.
Tako so si udeleženci ogledali
lani na prvem izletu na poti proti skrajni
zahodni meji vasi Breginj, muzejsko
zbirko v Železnikih, dalje Gregorčičevo
Vršno, na povratku pa so se ustavili v
Kobaridu in obiskali ondotno kostnico.
— Naslednji izlet je bil usmerjen proti
Beli Krajini. Spotoma so obiskali spomenik
na Urhu, Valvasorjev Bogenšperk,
Dolenjski muzej v Novem mestu in seveda
Belokranjski muzej v Metliki. —
Se istega leta je loške muzealce vodila
pot v Trst in Oglej, kjer so se zaustavili
zlasti v ondotni baziliki. Letošnji izlet
nas je vodil na Lisco. spotoma smo se pa
seznanili zlasti s stiškim samostanom in
z znamenitostmi v St. Vidu, Mirni in
Mokronogu. Spretno, skrbno pripravljeno
vodstvo priteguje leto za letom širok
krog hvaležnih muzealcev, ki podrobneje
spoznavajo našo domovino in njegovo
sosedstvo, za kar naj se organizatorju
Planini tudi na tem mestu prisrčno
zahvalim.
Kot prejšnja leta je bil odbor Muzejskega
društva tudi v zadnji poslovni dobi
tesno povezan z Loškim muzejem. Po^
vezava je bila dana že s samimi funkcijami.
Odbor namreč sestavlja strokovni
svet muzeja, ravnatelj muzeja je pa
opravljal funkcijo društvenega tajnika. O
muzeju in njegovih zbirkah bo podrobneje
poročal ravnatelj, na tem mestu naj
bo samo omenjeno, da so bila v zadnjem
času opravljena mnoga gradbena
dela ne samo na grajskem dvorišču, pač
pa tudi v samih muzejskih prostorih. V
zvezi s tem je prišlo do bistvenih preureditev
glede namestitve zbirk, ki so postale
dostopne obiskovalcem prav v zadnjih
dneh.
Ločeno od muzeja deluje loški arhiv
kot samostojna ustanova, ki je pa najtesneje
povezana z muzejem, iz katerega
je izšla. Vse kaže, da se bo končno dragoceno
arhivsko gradivo, ki raste iz leta
v leto, moglo preseliti iz dosedanjih povsem
neustreznih namestitev v nove prostore
— v bivšo nunsko kaščo pod gradom.
Tam šele bo moglo postati dostopno
gradivo v ustrezni meri, ki se v največji
meri nanaša na novejšo dobo. Ob
taki preureditvi bi bilo samo želeti, da
bi prišlo do sistematične obdelave zgodovinskega
razvoja na loških tleh iz časa,
ki še čaka na zgodovinarje.
Upam, da je iz poročila razvidna živahna
dejavnost društva ne samo v ožjem
muzejskem okolju, pač pa tudi v javnem
življenju na celotnem loškem ozemlju.
Doseženi uspehi so plod nesebičnega
prizadevanja društvenih delavcev, ki se
jim za sodelovanje prisrčno zahvaljujem.
Seveda je zahtevalo društveno delo tudi
izdatna sredstva. Zato mi je v prijetno
dolžnost, da se iskreno zahvalim skupščini
občine Škof j a Loka, kulturni skupnosti
ter številnim delovnim kolektivom
za vso podporo z željo, da ostanejo Muzejskemu
društvu naklonjeni tudi v bodoče.
Tajniško poročilo
(Poroča Andrej Pavlovec)
Tako kot občni zbor 25. septembra 1972
obsega tudi to poročilo obdobje 18. odborovih
sej, in sicer od 285. do 303. seje,
torej čas 19 mesecev, ali točneje, čas od
oktobra 1972 do aprila 1974. Na prvi seji
odbora Muzejskega društva po občnem
zboru 20. oktobra 1972 se je konstituiral
novi odbor društva takole: predsednik
je ostal še naprej dr. Pavle Blaznik, podpredsednik
France Planina, ki je bil
hkrati tudi urednik Loških razgledov,
blagajnik Jože Krašovec, gospodar Raj ko
Brank, dočim pa je bilo tajnikovo mesto
prosto in je posle tajnika prevzel na
novembrski seji Andrej Pavlovec. Odborniki
so postali dr. Branko Berčič, Jeja .Jamar-
Legat, Janko Krek, Dušan Ogrizek,
Peter Pipp in Franci Stukl. Člani nadzornega
odbora so bili v tem obdobju
Ivo Plestenjak. Evgen Burdych in Blaž
Gortnar. Pododbor iz Železnikov sta zastopala
v odboru Muzejskega društva
poleg Blaža Gortnarja Lojze Tolar in
Jože Siturm, iz Zirov pa Alfonz Zajec.
Zastopnik Zveze združenj borcev NOV
je bil France Vidmar, šolstvo pa je zastopala
Sonja Rojic. Ob tem bi rad poročal,
da smo na zadnjem občnem zboru
ugotavljali, da vso mandatno dobo nismo
videli zastopnikov šolstva in ZZBNOV,
LRZSV pa le po službeni dolžnosti. To
stanje se je v zadnji mandatni dobi bistveno
izboljšalo, saj sta predstavnika
šol in ZZBNOV redno prihajala na seje,
dočim pa se je ljubljanski regionalni zavod
za spomeniško varstvo udeleževal
le tistih sej, na katerih je odbor razpravljal
o važnih spomeniškovarstvenih
posegih.
Ker je podobnost v delovanju društva
s prejšnjim obdobjem tolikšna, da bi se
20 Loški razgledi 305
poročilo skoraj ponavljalo, sem se odločil
v tem poročilu občni zbor opozoriti na
nekatera dejstva, ki naj bi prikazala delo
Muzejskega društva še pod drugačnim
zornim kotom, kot smo bili doslej vajeni.
Da pa bi vendarle ne zašel v skrajnost,
naj omenim, v čem je omenjena podobnost.
Tako v prejšnji kot v sedanji mandatni
dobi je odbor obravnaval od osemnajstih
sej kar na štirinajstih vse v zvezi
z Loškimi razgledi, redno so odborniki
poslušali poročila ali pa razpravljali
o delu pododborov in muzeja, v letu 1973
je bilo skoraj na vsaki seji v tej ali oni
zvezi obravnavano delo v zvezi s tisočletnico.
kjer je bilo govora vse od konkretnih
razprav o proslavi in spomeniškovarstvenih
posegih pa do tiskanja
publikacij in drugih tekočih zadev; mimo
tega pa so delo odbora prepletali
idejni načrti za bodoče delo in za razno
problematiko. Večkrat se je iz točke
dnevnega reda pod naslovom slučajnosti
izkristaliziralo povsem konkretno delo,
ki je že opravljeno (na primer odločanje
o letnem prizorišču na vrtu), ali pa so
se ideje prevesile v tisto fazo, ko že postajajo
konkretne naloge (npr. ideja o
tiskanju vodnikov po kulturnih spomenikih
in drugo).
Da pa bi lahko opozoril na že omenjena
dejstva, moramo naš pogled usmeriti
nekoliko v zgodovino samega društva, v
njegov razvoj. 2e zelo daleč so tisti dobri
stari časi, ko je bilo društveno poslovanje
res samo prostovoljno in ki bi ga
lahko ilustrirala anekdotična primerjava
z blagajniškim poslovanjem, ko je lahko
blagajnik imel vse svoje premoženje v
kartonski škatli in je vanjo vlagal račune
in jih izplačeval z gotovino. Danes
so ti posli presegli za društvo, ki posluje
na prostovoljni bazi. vse meje; zahteve
so vse večje, posebno še, če se samo
spomnimo, v kakšne projekte se je spu-'
ščalo društvo. V tej mandatni dobi smo
izdali dva letnika Loških razgledov, stroški
pa so bili blizu dvajsetih starih milijonov;
izdali smo knjigo dr. Pavleta
Blaznika "Skofja Loka in loško gospostvo
« v vrednosti 24,000.000 st. dinarjev;
pododbor v Železnikih Se izdal svojo
publikacijo »Zbornik Selške doline«, muzej
je izdal vodnik po muzejskih zbirkah
kot ponatis iz knjige Franceta Panine
»Škofja Loka z okolico«; odbor je sodeloval
— posebno še komisija za tisk —'
pri izdaji skoraj vseh publikacij ob tisočletnici.
Natisnili smo tudi nove članske
izkaznice in prejeli za Loške razglede
Prešernovo nagrado gorenjskih občin; isto
nagrado je prejel tudi avtor Loške zgodovine
dr. Blaznik in še nagrado Kidričevega
sklada. Vse to smo zmogli, toda
pri delu ob tem so se pojavljale seveda
tudi pomankljivosti samega tajniškega
poslovanja, če samokritično pre-^
gledam celotni položaj. Te napake v poslovanju
pa izvirajo po eni strani prav
iz številnih nalog, ki' jih ima društvo, na
drugi strani bi lahko trdil, da tudi iz
preobremenjenosti posameznikov, ki so
odgovorni za določeno nalogo; vse pa bi
lahko potekalo v normalnejših pogojih,
če bi bila v muzejski upravi zaposlena
oseba, ki bi opravljala tajniške posle za
muzej in hkrati tudi za društvo. Zato
je način poslovanja še vedno približan
staremu sistemu, ki pa bi moral biti sodobnejši
in ekspeditivnejši. če bomo hoteli,
da bomo zadostili vsem normam
sodobnega trgovanja. Da. točno je, kar
sem rekel: trgovanja: kajti z založniško
dejavnostjo, ki je postala že ena glavnih
nalog društva, je povezano tudi prodajanje
naših publikacij s ponudbo in
ne samo z naročili.
Bistven premik v delovanju Muzejskega
društva je prav v zadnjem času izredno
povečana aktivnost za pridobivanje
novih članov in za skrb za stike s člani.
Poleg izletov pod vodstvom podpredsednika
Planine je društvo pravzaprav imelo
edini stik s člani le ob vsakoletnem
izidu Loških razgledov. Zato je odbor
na več sejah razpravljal o tem problemu
in sprejel smernice za bodoče delo.
Iz teh smernic je vredno omeniti željo,
da bi društvo imelo tako ali podobno kot
že včasih v delovnih kolektivih, krajih
in krajevnih skupnostih svoje zaupnike,
poverjenike ali kakorkoli jih že imenujemo,
ki bi skrbeli za povezavo med tistim
okoljem, kjer živijo in delajo ter
razširjali muzejsko misel. S tako mrežo
zaupnikov bi ne bilo težko kadrovati
delegate v najrazličnejša družbena politična
telesa od krajevnih skupnosti navzgor,
kar bi predstavljalo trdne temelje
za delovanje društva in v svojem
globljem bistvu navsezadnje predstavljalo
obliko delovanja društva, ki je že
bila nekoč realizirana v manjšem obsegu,
sedaj pa bi bila v večjem, širšem in
v duhu političnih potreb današnjega
časa. S tako izpolnjeno shemo bi društvo
moglo zadostiti povezavi po horizontalni
smeri, ali drugače povedano:
med samim članstvom v najširšem spektru,
ter po vertikalni smeri, kjer bi se
povezovalo poleg že omenjenih krajevnih;
skupnosti in delovnih kolektivov še z
306
raznimi organizacijami in društvi predvsem
pri tistem delu, ki terja skupne
interese, med katerimi je prav gotovo
na prvem mestu razširjanje kulture in
dogovarjanje na podlagi načrtov za njeno
širjenje.
Na tak način bo treba v bodoče utrjevati
tisti temelj in na njem dograjevati
osnovno misel Muzejskega društva, ki
je bila in bo še naprej vodilna in ki se
je vse od ustanovitve društva tako lepo
razvija med občani: Zgodovina ni nekaj
tujega, ta je del nas samih. Navezanost
na Loko in na vse loško ozemlje
prav gotovo ni zrasla sama iz sebe, ampak
je vzrok tej navezanosti prav dosedanje
delovanje društva v tem prostoru.
Prvotni društveni namen ustanoviti
muzej, zanj zbrati dovolj predmetov,
muzej spraviti v življenje, mu dati ime
in renome, je že zdavnaj dosežen. Objavljati
pričevanja o preteklosti in ujeti
trenutek sedanjosti, spremljati razvoj,
dopolnjevati sliko, ki jo kaže muzej, to
ustvarjamo z Loškimi razgledi. Razširiti
članstvo in se z njim še bolj povezati,
biti prisoten pri nastajanju novega, da
bi lahko bili ponosni na to, kar nastaja,
in hkrati čuvati staro, to pa je v bistvu
naloga društva danes. Analitična ocena
pa nas opozarja, da brez tistega dela v
društvu, ki je bilo opravljeno vse doslej,
ne bi bilo mogoče izpeljati zastavljene
akcije v bodoče.
Blagajniško poročilo
(Poroča Jože Krašovec)
Dohodki in izdatki v obdobju od zadnjega
občnega zbora so sledeči:
Dohodki: za članarino in drugi prejemki
skupaj 12.799.82 din, za revijo Loški
razgledi 82.591.80, za oglase raznih
ix>djetij 100.450.10, dotacije Kulturne
skupnosti 168.578.25, za revijo, knjige,
zgodovino loškega gospostva 105.508.85,
skupaj vseh dohdkov 469.928.82 din.
Med zgoraj navedenimi prejemki so
upoštevani tudi zneski skupaj 1.847.60 din
kot povračilo od prirejenih muzejskih
izletov.
Izdatki: za tisk Loških razgledov in
zgodovine loškega gospostva 243.173.30
din, honorarji za Loške razglede (2-krat)
in zgodovino loškega gospostva 155.918.40;
ostali honorarji in drugi stroški 36.303.95,
pododbor Muzejskega društva Železniki
15.000.00, skupaj vseh izdatkov 450.458.65
din.
Rekapitulacija: skupni doh. 469.92'8.82,
skupni izdatki 450.458.65, ostane saldo
19.470.17 din.
Na navedeni saldo pa nam dolgujejo
še razna podjetja, ustanove, šole in drugi,
kljub opominom, za oglase 20.450.00
din, za Loške razglede 3.019.00, za zgodovino
loškega gospostva 23.312.70, skupaj
46.781.70 din.
Ob koncu svojega poročila predlagam
občnemu zboru, da sklepa o povišanju
članarine Muzejskega društva od dosedanjih
din 5 na din 10 za člane in za ustanovne
člane ustanovnine na 1.000 din.
Prosim, da občni zbor o navedenem predlogu
sklepa in predlagani sklep odobri.
Poročilo pododbora Železniki
(Poroča Lojze Tolar)
V letošnjem letu poteka deseto leto,
odkar je bil ustanovljen pododbor Muzejskega
društva. Tej obletnici pa moramo
vsaj uvodoma posvetiti nekaj preteklih
dejstev. Razlog za ustanovitev pododbora
je bila poživitev muzejske dejavnosti,
ki je v kraju že obstajala, pa je zaradi
neurejenih razmer zamrla. Novo
ustanovljeni pododbor si je v takratnih
razmerah zadal nalogo, da zbere, ponovno
uredi Ln zboljša že obstoječo zbirko
o železarstvu v Železnikih. Spoprijel se
je z vsemi težavami in že leta 1968 pripravil
prvo razstavo gozdne-lesne dejavnosti
v Selški dolini. Naslednje leto pa
je bilo kronano z uradnim odprtjem muzeja
v Železnikih, v katerem so bile urejene
sledeče zbirke; železarska, gozdnolesna
in sodarska. V naslednjih letih, ko
je službo vodiča prevzela Tonika Ramovš,
pa se je uredila še čipkarska zbirka.
Ob vseh teh delih na zbirkah pa pododbor
ni zanemarjal muzejske stavbe,
ki smo jo prevzeli v zelo slabem stanju.
Ob velikem angažiranju pododbora, ob
pomoči Krajevne skupnosti in delovnih
kolektivov nam je uspelo prenoviti celotno
ostrešje.
Dasiravnoob ustanavljanju zbirke pododbor
ni bil deležen večje podpore prebivalstva,
pa so se razmere po uradni
otvoritvi zbirke bistveno spremenile. Od
le desetih članov matičnega društva se
je po prizadevanju pododbora članstvo
pred dvema letoma povečalo na 104. Danes
pa imamo registriranih že 168 članov.
S povečanjem članstva pa se je tudi
močno razširila prodaja publikacije
Loški razgledi.
Bolj podrobno poročilo pa naj zajame
delo pododbora od zadnjega občnega
307
zbora, ki je bil v septembru 1972 leta. V
tem obdobju se zbirke niso bistveno
spremenile, dopolnjene so bile le posamezne
makete in dodani na novo pridobljeni
eksponati. V tem obdobju je pododbor
dobil v upravljanje gospodarsko
poslopje ob Plavcovi hiši. To poslopje
je bilo v zelo kritičnem stanju. Po
mnogih posvetovanjih smo se odločili,
da ga usposobimo za razstavne prostore.
S skromnimi sredstvi nam je v prvi
fazi uspelo popolnoma obnoviti ostrešje
stavbe. Za pomoč pri obnovi se moramo
zahvaliti Turističnemu društvu Železniki,
ki nam je s precejšnjo dotacijo
omogočilo izvedbo te akcije.
Čeprav je bil pododbor zavzet z
gradbenimi deli, pa ostala muzejska dejavnost
ni zamrla. Ob praznovanju tisočletnice
loškega gospostva je pododbor
izdal zbornik »Selška dolina v preteklosti
in sedanjosti«. Ta zbornik je
sad velikega prizadevanja našega člana
in soustanovitelja Nika Žumra, ki je ob
sodelovanju Franceta Planine zbral in
uredil celotni zbornik. Obenem je navdušil
vse delovne organizacije v Selški dolini,
da so finančno omogočile izid publikacije.
V preteklem obdobju smo imeli mu-'
zejsko zbirko vedno odprto od 1. maja do
30. oktobra, najavljenim skupinam pa
smo omogočili ogled tudi izven tega časa.
Obisk naših zbirk je bil iz leta v leto
večji. Iz ok. 2000 pred petimi leti so
je obisk dvignil na ok. 60O0 obiskovalcev
v lanskem letu. Obiskovalci se z našo
zbirko zelo pohvalijo, najbolj pa jih presenečajo
makete, ki dinamično prikazujejo
delo v preteklosti.
Z navedenim je pododbor 10-letno delo
opravičil, zato tudi v bodoče načrtuje
nova dela, kot so: nadaljnja izboljšava
v vseh zbirkah, ureditev nove zbirke o
skrilni kritini, vztrajno zbiranje vseh
zgodovinsko-tehničnih eksponatov itd;
Bodoče delo pa nam najbolj hromi pomanjkanje
prostorov. Vse drugo nadstropje
v Plavcovi hiši namreč zasedajo
stranke, tako da je vsako povečanje
zbirk onemogočeno.
Za uspehe pri dosedanjem delu se moramo
zahvaliti matičnemu društvu v
Skofji Loki, občinski skupščini Skofja
Loka, krajevni skupnosti Železniki in
vsem podjetjem v Selški dolini. Tudi v
bodoče želimo podobnega sodelovanja.
Čutimo pa pomanjkanje zanimanja in sodelovanja
družbenopolitičnih organizacij
v samem kraju, ki razen turističnega
društva ne kažejo zanimanja za našo dejavnost.
Tega sodelovanja smo si že želeli
in si ga želimo tudi v bodoče.
Ob koncu naj k našemu poročilu dodamo
še stavek, ki so ga v našo muzejsko
knjigo napisali obiskovalci iz Zagreba:
»Ta muzej in ta kraj prikazujeta,
da se lepša bodočnost lahko gradi edino
le na bogati in neprekinjeni tradiciji.«
Te besede pa morajo biti nam vsem
spodbuda in vodilo za nadaljnje delo.
Poročilo pododbora Ziri
(Poroča Alfonz Zajec)
Preteklo obdobje je bilo v znamenju
tisočletnice Škofje Loke. Mnoge prireditve
so nosile ta pečat in mnoge od
teh so bile pripravljene prav za to priložnost.
Člani pododbora Muzejskega
društva v Zireh smo se pridružili praznovanju
tako, da smo odprli javnosti
zbirki čevljarstva in čipkarstva. Sprva
smo menili, da bi najprej pokazali zbirko
čipk, ker je materiala zanjo dovolj na
voljo, za obe zbirki pa je prostora premalo.
Na razširjenem sestanku s člani odbora
iz Loke smo prišli do mnenja, da
je v Zireh pomembnejše čevljarstvo in
da bi kazalo prej pripraviti čevljarsko
zbirko. Končno smo osvojili sklep, da naj
se pripravita obe zbirki v razpoložljivih
prostorih. Zbirki bosta res nepopolni.
vendar za začetek pravi temelj, na katerega
bo lahko zidati in iz navidezno nepomembnih
posameznih kosov sestaviti
pregleden mozaik preteklosti. Ob postavitvi
smo takoj ugotovili, da je prostora
dosti premalo. Pri čevljarski zbirki smo
izbrali primerke, ki v glavnem prikazujejo
zgodovinski del, ne pa načina izdelave.
Pri čipkah pa smo se morali zadovoljiti
z vzorci, ki so prevladovali do
prve svetovne vojne, ne pa po njej. Zanimivost
je prav tu, ker se vzorci od
idrijskih razlikujejo.Vzrok temu je novo
tržišče, ki ga je narekovala meja med
Idrijo in Zirmi. V zvezi s tem sem dolžan
zahvalo domačinu Daneta Primožiču.
ki je ostal zvest obljubi, dal na vpogled
ter sam razmestil klekljane vzorce. Enako
zahvalo tudi matičnemu društvu za
vso strokovno in materialno pomoč. Se
bi lahko našteval podjetja in posameznike,
ki so dane obljube vestno izpolnili,
vendar naj velja skupna zahvala
vsem. Zbirki sta bili slavnostno odprti
14. oktobra in bili do 15. novembra odprti
vsak dan. V tem času se je zvrstilo
preko 600 obiskovalcev. Sedaj je zbirka
odprta le ob nedeljah, po predhodnih
308
sporočilih pa vsak dan. To bodi dovolj o
zbirki!
Dotakniti se moram prostorov, ki naj
bi bili še na voljo. Se vedno naletimo
na nerazumevanje odločujočih organov,
ki dajejo to dejavnost v nemar in rešujejo
brez vednosti in soglasja stvari, ki
niso v prid družbi, temveč posameznikom,
kar pa bi z obojestranskim dogovorom
utegnili urediti v obojestransko
korist.
Se besedo o članstvu in Loških razgledih.
Odkar smo teritorialno priključeni
Loki in z ustanovitvijo pododbora društva
je v Loških razgledih več člankov,
ki direktno zadevajo naš kraj, zato se
število članov počasi veča. Kmalu po
ustanovitvi pododbora je bilo 20 članov
društva, ob drugem občnem zboru smo
ugotovili 36 članov, danes, ko v tretje
prisostvujemo občnemu zboru, je število
naraslo na 48. Prav tu bo treba posvetiti
več pozornosti tistim, ki žele zvedeti kaj
več o svojem kraju in ljudeh.
Poročilo, ki sem ga podal, ni zajelo
mnogih podrobnosti, ki so se pojavljale
ob našem delu. Te smo reševali skupno
na sestankih tu na gradu. Poudariti sem
hotel le to, da za nas ni tisočletnica Loke
bila le kratkotrajna proslava zaokroženega
zgodovinskega datuma, temveč začetek,
rojstvo novega obdobja za žirovsko
kotlino.
Poročilo o delu Loškega muzeja
(Poroča Andrej Pavlovec)
Ker je bil zadnji občni zbor jeseni leta
1972, pričujoči pa je spomladi, ostane poročevalcu
na voljo praktično samo obdobje
enega leta, ali točneje: v svojem
poročilu o delu muzeja se bom omejil samo
na leto 1973, ker se je poročilo na
zadnjem občnem zboru dotaknilo vseh
pomembnih zadev iz leta 1972. Čeprav
praznuje Loški muzej letos 35-letnico
svojega obstoja, ne bom našteval razvojnih
faz niti ne uspehov in drugih dogodkov
iz tega časa. Veliko je bilo o tem že
napisanega pa tudi razstava v letu 1973,
ki je prikazovala delo Muzejskega društva
in razvoj Loškega muzeja, je vsebovala
dovolj podatkov, mikavnih primerjav
in zanimivih ugotovitev, od katerih
je prva gotovo še najbolj pomembna
ta, da je za razvoj muzeja še posebnega
pomena tesno sodelovanje z Muzejskim
društvom v Škof j i Loki, ki kot nekdanji
ustanovitelj muzeja še vedno bdi
nad strokovnim in splošnim kulturnoprosvetnim
poslanstvom muzeja in muzejske
misli sploh. Poleg tega sodeluje muzej z
družbenopolitičnimi organizacijami, društvi
in seveda še posebej s sorodnimi
ustanovami doma in v tujini, ko se je
prav v letu 1973 začelo tesno sodelovanje
z muzejema v pobratenih mestih
Smederevska Palanka in Medicina. Posebno
pozornost posveča muzej tudi svoji
strokovni knjižnici, ki jo dopolnjuje z
zamenjavami za Loške razglede in z nakupi;
za knjige smo v letu 1973 dali
13.697 din. Tako se je fond strokovnih
knjig bistveno povečal, čeprav porabljena
vsota še vedno ne zadostuje za vse
potrebe.
Personalno je muzej v letu 1973 povečal
število zaposlenih samo z izpopolnitvijo
enega delovnega mesta: stalno je bil
nastavljen hišnik, ki je vse doslej bil
zaposlen samo honorarno. Tako šteje muzej
sedaj pet redno zaposlenih, s honorarci
pa opravljamo dežurno službo in v
enakem odnosu imamo še računovodstvo
in snažilko. V upravi ni nobenega redno
zaposlenega in opravljamo vso administracijo
sami, se pravi vsak strokovni
uslužbenec zase. Tako smo upravne stroške
spravili na minimum.
V razvoju in rasti ustanove pa se ob
kontinuiranem delu seveda pojavljajo
problemi, ki nadaljevanje dela, predvsem
strokovnega, zavirajo. Eden glavnih
zaviralnih momentov je vzdrževanje
stavbe, kjer smo prav v letu 1973 naleteli
na izjemne težave. Ob delih za renovacijo
zbirk, se je vdrl strop v eni
razstavnih sob in ker ni bilo nikjer nikakršnega
fonda za takojšen poseg oziroma
obnovo, je moral biti muzej vse
od 15. avgusta naprej zaprt za obiskovalce.
Veliko očitkov je ustanova morala
preslišati, ker se je to zgodilo prav ob
praznovanju 1000-letnice. Poleg tega pa je
bil muzej še materialno oškodovan za
vstopnino. Ko že ravno obravnavamo
vstopnino, je potrebno naglasiti, da je
muzej, kljub temu, da je bil odprt samo
sedem in pol mesecev, v letu 1973
obiskalo 17.039 oseb, na desetih razstavah
pa je bilo 14.426 obiskovalcev ali
skupaj 31.465 obiskovalcev. To že kar lepo
govori o slovesu muzeja, ki ga kazi samo
dejstvo, da muzej ne more s finančnimi
sredstvi, ki jih ima na razpolago, obnavljati
stavbe gradu tekoče, še večji problem
pa je, če se zgodi kaj nepredvidenega,
tako kot je bilo na primer s stropom
v eni razstavnih sob. Toda kljub težavam
smo dosegli vsaj delen uspeh, ko
smo preselili upravne prostore v adaptirani
spodnji del zahodnega trakta, ki
smo ga obnovili že v letu 1972. Poleg te-
309
ga je v muzeju vse pripravljeno za rekonstrukcijo
zbirk, ki jih bomo odprli 1.
maja 1974.
Kako smo gospodarili v letu 1973, naj
pokaže naslednja slika: z dotacijo kulturne
skupnosti Škof j a Loka v višini
431.000 din in z dotacijo za obnovo zbirk
s strani republiške kulturne skupnosti v
višini din 101.325 ter z lastnimi dohodki
od vstopnine, najemnine, oglasov in drugega
v višini din 67.999,05 pa še z izrednimi
dohodki 1.176,80 din smo pridobili
601.527,85 din dohodka (v letu 1972 din
584.329,20). Vseh izdatkov je bilo v letu
1973 573.220,90; od tega za osebne dohodke
321.832 din ali 56,14 »/o od celotne
vsote. Tu je dosežen dvig proti letu
1972, ko je OD predstavljal 45 »/o celotne
vsote izdatkov, zaradi samoupravnega
sporazuma, po katerem so se uredili
osebni dohodki delavcev v muzeju, poleg
tega pa smo še redno zaposlili hišnika,
tako da povišanje osebnih dohodkov
procentualno ni veliko. Za funkcionalne
izdatke smo porabili 104.489 din ali 18,23
odstotkov (v 1972. letu 17,89 »/o) od celotne
vsote izdatkov. Za operativne izdatke
je šlo 106.947 din ali 18,66 »/o (v
1972 letu 15,68 o/o), za investicijsko vzdrževanje
pa 39.950,50 din ali 6,97 Vo (v
1972. letu 21,28 0/0). S tem je prikazano,
da skuša muzej povečati finančna sredstva
za funkcionalno dejavnost, ki je
bistvenega pomena za delo, predvsem za
strokovno delo.
Razprava
Pred razpravo o poročilih je pozdravil
občni zbor Muzejskega društva dr. Bogo
Grafenaver v imenu Zgodovinskega društva
za Slovenijo, katerega član je tudi
Muzejsko društvo. Se posebej se je zahvalil
društvu za vso pomoč pri organizaciji
zadnjega zborovanja zgodovinarjev
v Škofji Loki, nato pa nadaljeval, da
smo iz javnih občil bili seznanjeni, da
se poslavlja prva generacija vodilnih
mož v društvu, ki so spravili društvo do
neslutenih višin in brez katerih ter še
posebej predsednikovega dela na zgodovinskem
področju sploh ne bi bilo možno
proslavljanje tisočletnice Loke v letu
1973. Prav to leto je pokazalo, da zgodovina
ni nikakršen strah, temveč da je
v Loki prav zaradi delovanja društva
nekaj živega, živ kontakt med preteklostjo
in sedanjostjo. Nato je še Jože
Stanonik, predsednik IS SO Škof j a Loka,
v pozdravnem nagovoru dejal, da je
bilo preteklo obdobje delo društva izredno
uspešno, kar lahko ocenjuje vsak izmed
prisotnih. Zaželel je, da bi društvo
še naprej tako plodno delovalo in čestital
ob dosedanjem uspešnem delu.
Dr. France Leben se je prvi prijavil k
razpravi s pripombo, da v nobenem poročilu
ni zasledil sporočila o nagradi
Kidričevega sklada, ki jo je prejel dr.
Pavle Blaznik za svojo knjigo Skofja
Loka in loško gospostvo. Avtorju je čestital
v imenu vseh prisotnih na občnem
zboru. Nato se je razprava dotaknila še
vprašanja, kako pritegniti v društvene
vrste čimveč delavcev v proizvodnji. Delovni
predsednik dr. Berčič je opozoril
člane na predlog blagajnika o povečanju
članarine na 10.00 din letno in 1.000,00
din za ustanovnega člana. Ta predlog je
bil soglasno sprejet. Lojze Malovrh je
na vprašanje, zakaj je muzej odstranil
prirodoslovno zbirko, dobil odgovor, da
je to samo začasna rešitev, dokler se ne
bo arhiv selil v nove prostore in da bo
muzej v letu 1975 razstavil izpopolnjeno
prirodoslovno zbirko. Na vprašanje Janka
Kreka, kaj je z ruševinami na Kranc-
Iju, je odgovril predsednik dr. Blaznik,
da žal rekonstrukcija ni bila najbolj posrečena
rešitev, ker so bile takrat tudi
zahteve spomeniškovarstvene službe drugačne
od današnjih, ki predvidevajo samo
ohranitvene posege in ne tudi rekonstrukcij,
pa je povsem razumljiva tudi
naša napaka. Prav ureditev ruševin
Kranclja so ena izmed nalog društva v
bodoče. Nuša Komatar je opozorila na
tradicijo mlinov v Škof j i Loki in še
predvsem na Krevsov mlin, ki bi ga morali
na nek način ohraniti. Dr. Berčič se
je zahvalil za opozorilo in sporočil, da
bo to v evidenci. France Planina je sporočil
udeležencem, da je društveni odbor
sprejel Joko Zigona za ustanovnega člana,
ker je poklonil društvu gozd v Hrastnici.
S tem sporočilom je predsedstvo
končalo razpravo z željo, da bi kritične
misli in sugestije sporočali društvu ne
samo na občnem zboru, temveč kadar
koli.
Poročilo nadzornega odbora
(Poroča Ivo Plestenjak)
Član nadzornega odbora Ivo Plestenjak
je pregledal društveno stanje. Pri
tem je ugotovil, da je blagajnik pravilno
vodil blagajniško knjigo, ki je bila na
preskok pregledana z dokumentacijo vred
za čas od 27. septembra 1972 do vključno
15. maja 1974. Finančni rezultat se
ujema z zadnjim bančnim izpiskom, kakor
tudi s prešteto gotovino. Pregledani
so bili tudi sejni zapisniki, ki so v redu
310
podpisani ter seznam članov IMuzejskega
društva.
Nadzorni odbor je prisostvoval vsem
sejam upravnega odbora ter je bil tako
v vsem seznanjen z dogajanji v društvu.
Za dosedanji upravni odbor predlagam
razrešnico.
Nadaljevanje zbora
Sledilo je glasovanje o razrešnici dodosedanjemu
društvenemu upravnemu
odboru, ki je bila soglasno sprejeta.
Nato je dr. Berčič prebral predlog
spremenjenih društvenih pravil, ki je
bil soglasno sprejet.
Sledile so volitve, in sicer najprej novega
predsednika, za katerega je občni
zbor soglasno izvolil Zdravka Krvino.
Delovni predsednik je nato dal na glasovanje
še listo odbornikov: Janez Ahačič,
dr. Branko Berčič, Raj ko Brank, dr.
France Leben, Lojze Malovrh, Marijan
Masterl, Majda Oman, Andrej Pavlovec
in Franci Stukl. S pripombo, da so v odboru
tudi predstavniki društvenih pododborov
iz Železnikov in Zirov,
ZZBNOV, šol, SZDL, turistične zveze in
Ljubljanskega regionalnega zavoda za
spomeniško varstvo ter da sta v odboru
po službeni dolžnosti tudi predstavnika
muzeja in arhiva, so prisotni predlagane
odbornike soglasno izvolili. V nadzorni
odbor so bili izvoljeni: Dušan
Ogrizek, Jože Krašovec in Blaž Gortnar.
Novi predsednik društva Zdravko Krvina
je predlagal občnemu zboru izvolitev
častnih članov, kar sodi v pristojnost
zbora. Dr. Pavleta Blaznika in prof.
Franceta Planino je občni zbor z navdušenjem
razglasil za častnega člana in
jima je predsednik Krvina izročil častni
diplomi. Najprej se je za izkazano čast
zahvalil dr. Blaznik, ki je dejal, da se s
hvaležnostjo spominja vseh sodelavcev v
odboru in zunaj njega. Mnogi so danes
že pokojni. Toda težko bi vzdržal na tem
odgovornem mestu brez pomoči prijatelja
Franceta Planine in se mu je še
enkrat zahvalil za resnično prijateljsko
sodelovanje. Nato je še France Planina
ginjeno opisal njuno skupno pot, ki je
vodila društvo od uspeha do uspeha.
Dr. Berčič je nato dal občnemu zboru
v potrditev enkratni statutarni sklep:
»Zaradi izrednih zaslug za ustanovitev
in za delovanje Muzejskega društva od
leta 1936 do danes, izvoli Muzejsko
društvo na današnjem občnem zboru dr.
Pavleta Blaznika, dolgoletnega predsednika,
in Franceta Planino, dolgoletnega
gospodarja in podpredsednika, za dosmrtna
častna člana društvenega odbora
z vsemi pravicami redno voljenih odborovih
članov.« Predlog je bil sprejet z
aplavzom.
Novi predsednik Zdravko Krvina se je
zahvalil za izkazano zaupanje in izvolitev
na odgovorno mesto predsednika Muzejskega
društva. Ker pod točko slučajnosti
dnevnega reda ni bilo nobenih pripomb
več, je bil občni zbor končan, nakar
je France Planina še predaval o Loki
ob barvnih diapozitivih.
311