Jerneja Kimovec
Novim avtobusnim postajališčem, ki v naši občini zadnje čase rastejo kot gobe po dežju, se je pridružilo še eno, že dolgo pričakovano. To bo odslej pred mrazom in dežjem varovalo vaščane Vojskega, ki so se na slovesnem odprtju 28. oktobra veselili še nekaterih drugih pridobitev.
Skupaj z urejeno čakalnico novega avtobusnega postajališča so na Vojskem dobili tudi prehod za pešce in okoli 200 metrov pločniških površin. Za večjo varnost in previdnost so bile na predelu okrog postajališča postavljene še zvočne hitrostne ovire ter javna razsvetljava, poleg tega pa sta bila obnovljena tudi dva bližnja mostova, tisti čez Dobravo na cesti, ki vodi na Rašico, in tisti "pri Majkarju". S tem je Občina Vodice uspešno zaključila še enega izmed načrtovanih projektov, župan Brane Podboršek pa je v svojem nagovoru povedal, da že v prihodnjem letu načrtujejo izgradnjo podobnega postajališča še na drugi strani ceste. Ob tem je pojasnil, da so vse novosti namenjene predvsem varnosti otrok, saj prispevajo k projektu "Varna pot v šolo", ki ga Občina izvaja skupaj z OS Vodice. Kultura voznikov je namreč še vedno porazna, saj nekateri kljub opozorilnim znakom in označeni šolski poti hitrosti ne prilagajajo in tako spravljajo v nevarnost sebe in druge. Župan se je še zahvalil vsem, ki so projekt podprli, dobrovoljno pomagali ali pa širokosrčno odstopili potrebno zemljišče, nato pa je sledil del zabavnega programa, ki so ga skupaj z učitelji pripravili učenci nižjih razredov osnovne šole. Harmonika, deklamiranje in
petje so nekaj deset obiskovalcem privabljali nasmeh na obraz, obenem pa opominjali, da so prav otroci tisti, ki so v prometu najbolj izpostavljeni nevarnostim. To je poudarila tudi ravnateljica OS Vodice Tatjana Bizant in dejala, da že od vrtca naprej vzpodbujajo odgovornost, samostojnost in strpnost otrok v prometu, zato tudi cenijo prispevek vsakega posameznika in prizadevanje Občine, da bi bile (šolske) poti čim bolj varne. Zmanjševanje nesreč na naših cestah je rezultat dolgoletnega načrtnega dela na področju prometne vzgoje, zato je predvsem pomembna skrb za začetnike, ki bodo v prihodnosti sooblikovali kulturo slovenskega prometa. Otroci se o varnosti na cesti učijo tudi preko pesmic, kar so znova simpatično prikazali osnovnošolci. Ti so potem županu pomagali še pri slovesnem rezanju traku in tako skupaj odprli prehod za pešce. Ob koncu se je Peter Podgoršek v imenu vaščanov Občini in županu zahvalil za njihov posluh, Nina Vertačnik, ki je celoten program tudi povezovala, pa je vse skupaj povabila, da se okrepčajo z dobrotami, ki so jih pripravile domačinke. Med zadovoljnim cmokanjem sem tako zmotila nekaj vaščanov in jih povprašala, kaj jim pomenijo vse omenjene novosti.
Klemen in David Ahcin
Vsi otroci pridno uporabljamo nov pločnik in se na njem počutimo bolj varno. Naju pa še dodatno varuje kuža, ki naju vsak dan spremlja na postajo.
Ana Jerman in Angelca Zamen
Vse skupaj nam pomeni zelo veliko. Pred časom je namreč ena od deklic z Vojskega le za las ušla nesreči. Ob večerih se sedaj lahko bolj sproščeno sprehajamo, pa tudi
ob bolj prometnih urah se počutimo varnejše kot prej. Veseli smo tudi prenovljenih mostov, saj je bilo prej res vse podrto in posebno nevarno za traktorje.
Peter Podgoršek
Veseli smo vseh pridobitev, predvsem pa postaje in pločnika. Ta del je bil res nevaren, še posebno za majhne otroke. Dejansko je opaziti, da zaradi cestnih ovir vozniki znižujejo hitrost. To nam vsem veliko pomeni, saj na to postajo vsakodnevno hodi približno 20 šolarjev.
Maja Jerman in Nina Rahne
Bolj varno se je sprehajati in na pločniku se predvsem zjutraj na poti v šolo počutimo boljše. Veseli smo tudi novega mostu, po njem se vozimo s kolesi ali z rolerji. Postaja pa bo prav prišla sedaj, ko se začne zima in se bomo lahko skrili pred mrazom.
Tone Rahne
Vsi upamo, da se bo varnost izboljšala, saj večina upošteva ovire in hitrost na tem delu zmanjša. Nekateri pa kljub vsemu še vedno brezobzirno "divjajo".
Kako (ne)ravnamo z izrabljenimi avtomobilskimi gumami - epilog
: Janez Ziherl, univ. dipl. inž. geod.
V prejšnji številki Kopitarjevega glasu sem se razpisal o (ne)pravilnem ravnanju z odpadnimi gumami. Lokacija neprimernega dejanja je podvoz pri vasi Repnje. Je storilec dejanja na fotografiji prebral ta članek ali pa ga je ravno naš prispevek spodbudil k prostaškemu dejanju?
Presodite sami!
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1450 izvodih.
Odgovorna urednica: Alenka Jereb
Tisk: Kubelj, d.o.o.
Datum natisa: november 2005
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net,
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju:
www.vodice.si,
Slika na naslovnici: Rok Stupar
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Vsebina / Občinska uprava poroča
Prodaja zemljišča na območju zazidalnega
y
načrta SS 14/1-1 (pod cerkvijo)
f
A Peter Lovšin
Bolj varni tudi naVojskem Presodite sami
Občinska uprava poroča:
Prodaja zemljišča na območju zazidalnega, Izdelava strokovnih podlag za sprejem strategije prostorskega razvoja občine Vodice in prostorskega reda občine Vodice, Občinski lokacijski načrt-"pokopališče", Z rekonstrukcijo ceste v Bukovici žal še ne moremo začeti, Začetek gradnje čistilne naprave na Skaručni bližje ?, Župan podpisal pogodbe o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Vodice, Spremembo pravilnika o štipendiranju, Javna razsvetljava v Občini Vodice,
Seje:
21. redna seja Občinskega sveta Aktualno:
Pomoč na domu-za starejše občane, DU Vodice sklicalo sestanek z županom,
Družbene dejavnosti:
Izkupiček bomo namenili nakupu knjig, Vtisi učencev z obiska v šolskem muzeju, Sodelovanje s podjetjem BTC,
Intervju:
Upokojenci, pridružite se nam!
Glas mladih:
Student naj bo!
Društva:
30. obletnica Gardalanda, Obisk v deželi čarovnice Uršule, Čebelarski izlet, Smučarski tečaji SD Strahovica v zimi 2005/06, 4. jesenski pohod Občine Vodice
Poučni kotiček:
Marihuana
Ekološki kotiček:
Občani naj poznajo eko oznake
Naravoslovni kotiček:
Varovanje narave v Občini Vodice
Novo:
Trgovina Valery preseneča Otroški kotiček
Voščilo / oglasi
Gasilski dan
Občina je pred časom uspečno zaključila s postopki zazidalnega načrta SS 14/1-1. To je tisti predel nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se raztezajo med Kamniško in Vodiško ulico in ki je v pretežno njeni lasti.
V	teh dneh je bila končana parcelacija območja, ki je podlaga za nadaljno premoženjsko pravno ureditev zemljišč.
V	preteklosti je bila na tem območju predvidena gradnja večstanovanjskih hiš oz. blokov, občina pa je na podlagi
Sedanji zakon o urejanju prostora opredeljuje določilo, da morajo vse slovenske občine izdelati nove prostorske plane do 20.7.2007. Občina Vodice ne sedi križem rok, ampak se je projekta lotila celovito in v skladu s sedanjo zakonodajo. Prvi korak je bila izdelava strokovnih podlag za sprejem strategije prostorskega razvoja občine Vodice. To je zelo obsežna strokovna publikacija (približno 100 strani formata A3), ki se dotika vseh prostorskih dejavnosti v Občini Vodice in tudi
Občina se je lotila lokacijskega načrta z namenom, da se celostno urbanistično in komunalno uredi "novi" del pokopališča. Tako smo že organizirali prvo prostorsko konferenco, da bi pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti. V nadaljevanju je občina pridobila smernice od vseh nosilcev urejanj prostorov in drugih organizacij ter tudi odločbo ministra za okolje in prostor,
prostorske politike določila, da se bodo na območju gradili individualni stanovanjski objekti.
Na območju so se ločile parcele, ki bodo v prihodnje ostale javno dobro (vodotok, ceste in druga infrastruktura), in tiste, ki bodo namenjene za individualno gradnjo. Občina bo razpoložljiva zemljišča prodala z javnim razpisom in v obliki dražbe. Sredstva od prodaje bodo namenjena za nadaljne investicije v Občini Vodice.
analiziranja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Strokovne podlage bodo služile kot podlaga za odločitve o razmestitvi dejavnosti v prostoru, o organizaciji, omrežju naselij, ter varovanih in zavoravanih območjih Občine Vodice. Na podlagi strokovnih podlag se bodo izdelali kriteriji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje posameznih vasi in naselij v Občini Vodice v smislu jasne prepoznavnosti in prostorske urejenosti.
da celovite presoje vplivov na okolje ni potrebno napraviti, saj predvidena prostorska ureditev ne ogroža okolja. Sedaj je v pripravi projekt oziroma osnutek prostorskega akta, ki bo tudi javno razgrnjen. V prostorskem aktu bodo grafično prikazane komunalne ureditve, načrt grobov in dostopnih poti ter predlog parcelacije, v besedilu pa bodo zapisani normativi za izvajanje načrtovane prostorske ureditve.
Izdelava strokovnih podlag
za sprejem strategije prostorskega razvoja Občine Vodice in prostorskega reda
Občine Vodice
Peter Lovšin
Občinski lokacijski načrt -.	"pokopališče"
Peter Lovšin
: — U
Z rekonstrukcijo ceste v Bukovici žal se ne moremo začeti
„Miran Sirc, univ.dipl.org.
Vložena pritožba neizbranega ponudnika onemogoča podpis izvajalske pogodbe
Ena od največjih občinskih investicij v bližnji prihodnosti bo vsekakor celovita rekonstrukcija glavne lokalne ceste skozi Bukovico do gasilskega doma v Kosezah in gradnja oz. obnova komunalnih vodov. Projekti so pripravljeni ter ob upoštevanju cestno-prometno-varnostnih elementov v največji možni meri prilagojeni realnim "željam" mejašem ceste. Skoraj z vsemi lastniki zemljišč, ki bodo zaradi gradnje prizadeta, smo sklenili soglasja.
Pri tako obsežnem projektu (ocenjena vrednost se vrti blizu 500 milijonov SIT) je ena od zahtevnejših faz tudi izvedba javnega naročila za oddajo gradnje v skladu z Zakonom o javnih naročilih. Razpis je bil v Uradnem listu objavljen 22. julija letos. Komisija za oceno ponudb je do 5. septembra, ko je bil rok za oddajo ponudb in njihovo javno odpiranje, prejela tri ponudbe. Po opravljeni pravni in finančni analizi ponudb je komisija izdelala končno poročilo, na podlagi katerega je bil 22. septembra izdan sklep o izbiri izvajalca. Izbran je bil izvajalec, ki je ponudil najnižjo ceno ter ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev tudi sicer najugodnejšo ponudbo. Sledil je neprijeten zaplet, saj se je eden od neizbranih ponudnikov na ta sklep
pritožil. Gre za večje gradbeno podjetje, ki tudi sicer uporablja metodo pritoževanja v razpisnih postopkih, pri katerih ni izbrano. Zadeva se bo očitno nadaljevala na državni revizijski komisiji.
Ne glede na odločitev državnih revizorjev se bo postopek časovno odmaknil v zimski čas, tako da je načrtovani začetek del v letošnjem letu neizvedljiv. Z izvedbenimi deli bomo predvidoma začeli spomladi naslednje leto, takoj ko bodo vremenske razmere dopustile gradbene posege. Upamo, da bodo do tedaj odpravljene vse ovire za izvedbo naložbe, ki bo odpravila številne nevšečnosti občanov Bukovice in Utika ter šibkejšim udeležencem v prometu (pešcem, zlasti najmlajšim) zagotovila višjo stopnjo varnosti.
Začetek gradnje čistilne
naprave na Skaručni bližje ?
Miran Sirc, univ.dipl.org.
Projekt izgradnje osrednje občinske čistilne naprave Skaručna ima še pred zasaditvijo prve lopate na gradbišču precej dolgo brado. Tudi v občinskem glasilu se tematika občasno pojavlja že tretje leto.
Po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, soglasij in mnenj (okoljevarstvenega, naravovarstvenega, vodnega,zdravstvenega, elektro, požarnega, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ribiškega, Telekoma, Zavoda za gozdove), predložitvi potrebne projektne in spremljajoče dokumentacije (projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, poročila o vplivih na okolje, hidravličnih osnov (kota 100 letne vode), geotehničnega poročila) ter opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi je pristojna Upravna enota Ljubljana -Izpostava Šiška 16. marca letos (22 mesecev po oddaji vloge) izdala gradbeno dovoljenje. Zoper izdano gradbeno dovoljenje je bila s strani
8- članskega formiranega Iniciativnega odbora krajanov vasi Skaručne, Vojskega in Povodja vložena pritožba. Ta je skupaj s celotnim spisom dokumentacije ter odgovorom Občine Vodice romala na Ministrstvo za okolje in prostor, ki je kot drugostopenjski organ 17. oktobra letos pritožbo s sklepom zavrglo. S tem je gradbeno dovoljenje postalo dokončno, kar občini (kot investitorju) daje pravico gradnje objekta na lastno odgovornost (brezpogojna pravica nastopi namreč šele po pravnomočnosti odločbe).
Dolgotrajni postopek je prinesel vrsto negativnih učinkov. Občina Vodice za omenjeno investicijo ne more uveljavljati zahtev po dodelitvi državnih nepovratnih sredstev, onemogočena je izdelava projektov in realizacija cestno -komunalne ureditve v vaseh Skaručna in Polje, pa tudi sicer je celoten prostorsko -planski razvoj do ureditve osrednje čistilne naprave otežen. Skrb nekaterih
Gradbeno dovoljenje za osrednjo občinsko čistilno napravo je dokončno
bližnjih prebivalcev bodoče naprave je sicer razumljiva in legitimna, vendar menimo, da smo s pridobitvijo vseh zgoraj naštetih strokovnih soglasij in dovoljenj, predstavitvijo projektov s strani pristojnih strokovnjakov, ogledom in predstavitvijo delovanja primerljive naprave v bistveno gosteje naseljenih Črnučah ter še s čim drugim dokazali, da je odklonilno stališče pretirano ter da se z umestitvijo čistilne naprave v gozdu nad Gmajnico življenjsko okolje tam ne bo bistveno poslabšalo. Pika na i temu je nedvoumno s strani župana izražena namera, da se izpust v recepient (potok Poljšak) skuša urediti pod vasjo Skaručna, kar je našlo ustrezno potrditev tudi v planskih dokumentih.
Želja celotne občinske uprave in občinskega sveta je, da bi se dolgo pričakovana gradnja lahko čim prej začela - upamo oz. verjamemo, da v zadovoljstvo velike večine naših občanov, tudi z južnega dela naše občine.
Ul M^l k -1 ', ■ I ,' ■. (IK.I ll Jl l \ THl I - I' IH
l^L^j.fjl-' F ............I.1 ■ - J
Na podlagi prvega odstavka 31. člena in četrtega odstavka 45. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-i) sprejme minister za okolje in prostor
S K L E P
o javni razgrnitvi predloga državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Želodnik - Mengeš - Vodice na odseku Žeje - Vodice.
i.
Minister za okolje in prostor odreja javno razgrnitev:
1.	Predloga državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Želodnik -Mengeš - Vodice na odseku Žeje - Vodice, ki ga je pod številko projekta 5039/2, septembra 2005 izdelal LUZ d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt),
2.	povzetka za javnost,
3.	Poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., Maribor, številka projekta 2307/00-1 z dne september 2005,
4.	drugih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve državnega lokacijskega načrta.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 25. novembra 2005 do 25. decembra 2005 javno razgrnjeno:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Uradu za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana,
-	v prostorih Občine Vodice, Kopitarjev trg i v času uradnih ur: ob sredah od 14.- 17. ure,
-	v prostorih Občine Komenda, Zajčeva 23, Komenda, v času uradnih ur,
-	v prostorih stare mlekarne v Mostah, Moste 8f, Komenda, ob sredah od 14. - 17. ure.
Javni obravnavi bosta potekali v sredo, 14. decembra 2005, ob 17. uri v prostorih Občine Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice in v četrtek, 15. decembra 2005, ob 18. uri v prostorih Osnovne šole Komenda Moste, Moste 40, Komenda.
III.
Med javno razgrnitvijo in obravnavo lahko na razgrnjeni predlog državnega lokacijskega načrta dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko do 25. decembra 2005 poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali se jih posreduje na elektronski naslov: gp.mop@gov.si, pri čemer se pod rubriko "Zadeva" navede ključne besede "DLN za GC Žeje- Vodice".
O pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo, odloči pripravljavec državnega lokacijskega načrta po predhodnem mnenju pobudnika izdelave državnega lokacijskega načrta.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (http://www.gov.si/upr/) ter na krajevno običajen način v časopisu Kopitarjev glas in na lokalni televiziji TV Plus.
Janez PODOBNIK M I N I S T E R za okolje in prostor
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
V skladu s Pravilnikom o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice št. 9/03), Občina Vodice objavlja
RAZPIS
za dodelitev finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Vodice
1.	Namen
-	odpiranje novih delovnih mest,
-	pospeševanje samozaposlovanja brezposelnih oseb,
-	zaposlovanje brezposelnih oseb,
-	zaposlovanje mladih,
-	ustanavljanje malih podjetij.
Pogoj, ki ga mora izpolnjevati delodajalec, da lahko zaprosi za pomoč pri zaposlovanju, je, da odpiranje novih delovnih mest pomeni neto povečanje delovnih mest v enoti malega gospodarstva vsaj za obdobje dveh let od prejema pomoči iz občinskega proračuna.
2.	Pogoji
Na novo zaposlena oseba mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	biti mora državljan Republike Slovenije,
-	imeti mora stalno prebivališče v občini Vodice,
-	sedež dejavnosti mora biti v občini Vodice.
3.	Višina sredstev
-	delodajalec je upravičen do 150.000,00 SIT za vsako novo delovno mesto, kot dokazilo mora predložiti potrjen obrazec M2, pogodbo o novi zaposlitvi ter dokazilo o tem, da gre za novo delovno mesto,
-	občan, ki je ustanovil podjetje, lahko zaprosi za 250.000 SIT nepovratnih sredstev, za kar mora predložiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti,
4.	Razpoložljiva sredstva
Sredstva za izvedbo tega razpisa so zagotovljena v proračunu Občine Vodice za leto 2005. Če bi bilo vlog na razpis več, kot je razpoložljivih sredstev, bodo potrebna sredstva zagotovljena v prihodnjem proračunu.
5.	Prijava na razpis
Upravičenci, ki želijo pridobiti sredstva iz naslova tega razpisa, oddajo vlogo z osnovnimi podatki ter opisom dejavnosti in dokazili, kot je navedeno v zgornjih točkah.
Prijavo z dokazili je potrebno oddati osebno ali priporočeno po pošti na naslov: Občina Vodice, Kopitarjev trg i, 1217 Vodice.
6.	Rok
Rok za oddajo vlog je i5. december 2005.
Datum: ii.n.2005 Številka: 032-01-002/03-048 Župan Občine Vodice Brane Podboršek, univ, dipl. ekon.
Župan podpisal pogodbe o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Vodice
Lilijana Djerkovič,prof.soc. in zgod.
V letošnjem šolskem letu je občina ponovno zagotovila del finančnih sredstev iz občinskega proračuna za štipendiranje dijakov in študentov visokošolskih strokovnih in univerzitetnih študijskih programov z območja Občine Vodice.
Vsako leto občina dodeli 25 dijaških in 10 študentskih štipendij. Cenzus, ki znaša 230% zajamčene plače, je osnova za ugotavljanje upravičenosti do štipendije. Tako tisti kandidati, katerih dohodek na družinskega člana presega ta znesek (1.473.880 SIT), niso upravičeni do štipendije.
Glede na to, da se na razpis vsako leto prijavi več kandidatov, kot je število
Lilijana Djerkovic,prof.soc. in zgod.
Kot je omenjeno, so štipendije socialnega značaja, torej se podeljujejo zgolj na podlagi materialnega stanja v družini in ne na podlagi učnega uspeha, le za te obstajajo Zoisove štipendije, ki jih podeljuje Zavod RS za zaposlovanje.
Nemalokrat pa prihaja do izkoriščanja občinskih predpisov, saj nekateri poskušajo prikriti dejansko materialno stanje, ki je bistveno boljše, kot je moč razbrati iz njihove priložene dokumentacije. Največkrat gre za kandidate, katerih družinski člani razpolagajo s precejšnjim premičnim in nepremičnim premoženjem. V Občini Vodice je vedno nekaj takšnih primerov, ko poskušajo zaobiti zakonska določila in pridobiti sredstva, do katerih niso upravičeni.
Zato je župan Občine Vodice Občinskemu svetu predlagal spremembo Pravilnika o štipendiranju in je Občinski svet Občine
razpisanih štipendij, ki se prav tako uvrstijo pod določenim cenzusom, je pri dodeljevanju potrebno upoštevati še dodatne kriterije, saj so tudi sredstva v občinskem proračunu omejena. Potrebno je namreč upoštevati dejstvo, da so štipendije socialnega značaja in jih je zato potrebno dodeliti 25 kandidatom, za katere se na podlagi dokazil in prilog ugotovi, da imajo od vseh prijavljenih najnižje dohodke na družinskega člana v preteklem koledarskem letu. Tako se med prvimi 25-mi uvrstijo kandidati z najnižjimi dohodki v družini.
Na Razpis štipendij za šolsko leto 2004/2005, ki je bil objavljen julija 2005 v Kopitarjevem glasu, se je prijavilo 49 dijakov in študentov. Od tega 14 kandidatov ni izpolnjevalo razpisnih pogojev, saj je
Vodice dopolnil Pravilnik o štipendiranju v Občini Vodice, ki določa, da Občina Vodice lahko v posameznih primerih upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj kandidata za štipendijo in tako izjemoma:
-	odobri štipendijo, če ugotovi, da kljub večjemu izkazanemu dohodku kandidat in njegovi družinski člani živijo v težkih socialnih razmerah,
-	ne odobri štipendije, če ugotovi, da je dejanski socialni položaj kandidata bistveno boljši kot izhaja iz izkazanega dohodka njegovih družinskih članov.
Občina si bo še naprej prizadevala, da še v prihodnje štipendije prejmejo samo tisti, ki jo zaradi stroškov šolanja nujno potrebujejo. Prepričani smo, da bodo navedene spremembe omogočile bolj solidarno in pravičnejšo razdelitev občinskih štipendij.
nekaterim od njih dohodek na družinskega člana presegal cenzus, ki je bil določen v razpisu. Ostali so se sicer uvrstili pod predpisanim cenzusom, toda glede na to, da je število štipendij omejeno, je pri dodeljevanju upoštevan predvsem dohodek na družinskega člana v letu 2004. Tako so tisti kandidati z nižjimi dohodki na družinskega člana prejeli vseh 35 štipendij.
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
Dovolite, da vas tudi sam povabim v poslansko pisarno poslanca Mitja Ljubeljška. Gospod Mitja Ljubeljšek je edini poslanec izvoljen v našem volilnem okraju. Zato se nanj lahko obrnete z vsemi vprašanji ter temami, ki se nanašajo na širšo nacionalno ter lokalno politiko. Hkrati vam bo mogoče lahko pomagal tudi pri reševanju vaših osebnih zadev.
Prav je, da sodelujemo z roko v roki ter da se nacionalna in lokalna politika dopolnjujeta in ne izključujeta. Zato sem prepričan, da bomo skupaj realizirali več projektov ter rešili več težav.
Poslanec Državnega zbora RS Mitja Ljubeljšek ima poslansko pisarno odprto vsak ponedeljek med 17. in 19. uro v prostorih Občine Vodice (pisarna župana), razen ponedeljkov, ko zaseda Državni zbor, o čemer je obveščena sprejemna pisarna Občine Vodice. Dosegljiv je tudi po mobilnem telefonu: 051/373-872, ter elektronski pošti: mitja.ljubeljsek@ds-rs.si .
Lepo vas pozdravljam, župan, Brane Podboršek
Spremembo pravilnika o štipendiranju
Javna razsvetljava v Občini Vodice
f
&Janez Ziherl, univ. dipl. inž. geod.
Javna razsvetljava ima v urbanih in tudi v ruralnih območjih vedno bolj pomemben vpliv na življenje ljudi. Postala je nepogrešljiva predvsem zaradi večje varnosti oseb ter premoženja, povečanja prometne varnosti in ustvarjanja celostne nočne podobe kraja. Te nesporne potrebe po javni razsvetljavi so pripeljale do včasih tudi pretiranega ali nepravilnega osvetljevanja naselij, krajev in ulic. Z razvojem svetil, svetilk in splošnim vedenjem o svetlobi se tudi v Občini Vodice na področju javne razsvetljave prilagajamo mednarodnim smernicam. Te določajo vrsto faktorjev, kako zmanjšati porabo električne energije, kako pravilno osvetljevati ulice, ceste, prehode za pešce, glavne ceste, na kakšen način zmanjšati svetlobno onesnaženost, ...
Občina Vodice mora pri vzdrževanju in investicijah v javno razsvetljavo, tako kot pri ostalih gospodarskih javnih službah, upoštevati določene zakonitosti in omejitve. To so smernice Mednarodne komisije za razsvetljavo (CIE) in priporočila Slovenskega društva za razsvetljavo (SDR). Te smernice in priporočila govorijo o vrstah svetil, višinah drogov, sevanju svetlobe, porabi električne energije, gostoti javne razsvetljave...
Vzdrževalna dela na javni razsvetljavi v občini Vodice opravlja podjetje Javna razsvetljava d.d., ki izvaja vzdrževalna in investicijska dela tudi na območju Mestne občine Ljubljana. Skupaj s tem podjetjem je Občina Vodice že pred časom izdelala projekt javne razsvetljave za naselje Vodice, kjer je predviden predlog skladen z smernicami CIE in priporočili SDR. Tako je npr. Vodiška cesta opremljena s sedmimi metrskimi drogovi in varčnimi fluorescentnimi 70W svetilkami. Drogovi so postavljeni gosteje, s čimer se zagotovi enakomerna osvetlitev cestišča in boljša vidnost pešcev ter ostalih udeležencev prometa. Dobra lastnost nižjih svetil je tudi manjše sevanje svetlobe v stanovanjske hiše. Slaba lastnost takšne razsvetljave je širina snopa, kar povzroči tudi več sevanja svetlobe v atmosfero. Ta odstotek je še vedno zanemarljivo majhen, saj tovrstne svetilke sevajo največ 3% svetlobne moči v atmosfero. Drugačna
razsvetljava je npr. na Kamniški cesti v Vodicah, kjer so drogovi višji (9m), saj so hitrosti zaradi statusa ceste višje (regionalna cesta). To je pomembno za voznika, ki ga takšne svetilke občutno manj motijo, s tem pa se poveča tudi preglednost ceste in varnost pešcev. Svetilke so močnejše (natrijeva svetila i50W do 250W) in pokrivajo večjo površino, hkrati pa v atmosfero sevajo manj svetlobe kot svetilke na sedemmetrskih drogovih. Drogovi so postavljeni na razdaljah od 60 do 80 metrov in jih je zato primerno manj. Trenutno javno razsvetljavo posodabljamo in na novo opremljamo pet območij, vrednost naložbe pa znaša 4,6 milijona tolarjev.
Po ključu, ki ga predvideva projekt javne razsvetljave za naselje Vodice, se izvajajo tudi vse večje investicije po občini Vodice, kjer se na novo opremljajo ulice in vaške ceste. Tako skušamo doseči čimbolj skladno podobo ulic in cest tudi s pomočjo enakih tipov svetil, svetilk in drogov.
Poseben del javne razsvetljave je osvetlitev objektov javnega značaja in sakralnih objektov. Ta pomeni večje sevanje svetlobe v atmosferom vendar je potrebno opozoriti, da je takšna razsvetljava lahko napačno razumljena. Objekti, ki so osvetljeni ponoči, so predvsem šole, vrtci, cerkve, pokopališča in upravne stavbe. Na ta način se poleg nočne podobe kraja močno zavaruje tudi varnost tovrstnih objektov, ki so sicer najpogostejše tarče vandalizma ali celo ropanja. Na račun osvetljevanja pročelij omenjenih objektov je bil gotovo preprečen že marsikateri rop. Svetila, ki osvetljujejo fasade stavb, morajo seveda v čim večji meri osvetliti stavbo in ne smejo svetiti v nebo, saj se vsa svetloba, usmerjena v atmosfero, kaj kmalu v njej absorbira in s tem osvetli nebo. Posledično ponoči v mestih marsikje ne vidimo več zvezd, čeprav je noč jasna. Občina Vodice leži na območju, ki je z več smeri že močno svetlobno onesnaženo. Največji prispevek temu daje letališče Brnik, sledijo mu Mesto Ljubljana (sij se ob jasnih poletnih večerih vidi za Rašiškim hribom) in naprave, kot so reflektorji nočnih klubov, ki svetijo v
nebo. Sama občina Vodice je s svojim sistemom javne razsvetljave v širšem okolju relativno majhen onesnaževalec.
Velik poudarek pri javni razsvetljavi dajemo varčnosti. Električna energija ni zanemarljiv strošek in presega stroške del rednega vzdrževanja. Letno gre iz proračuna Občine Vodice za stroške električne energije približno 8 milijonov tolarjev, za redno vzdrževanje pa le približno 2 milijona tolarjev. Zmanjšano porabo lahko dosežemo na več načinov. Najbolj logičen način je vstavljanje varčnih žarnic z manjšo močjo, vendar tovrstne žarnice zahtevajo drugačno svetilko, kar prinese dodaten strošek. Zato se potratne svetilke z varčnejšimi menjajo šele takrat, ko stara svetilka ni več uporabna oziroma se ulica ali vas z javno razsvetljavo opremlja na novo. Druga možnost varčevanja je izklapljanje luči v zgodnjih jutranjih urah. Tu moramo ločiti na eni strani izklapljanje celotne vasi ali dela vasi in na drugi strani izklapljanje posameznih svetilk oziroma zmanjšanje svetlobnega toka. Obe rešitvi sta finančno neupravičeni, saj strošek znatno presega privarčevano električno energijo tudi v daljšem obdobju. Tako npr. ena naprava za centralno reduciranje v prižigališču stane približno 3.000 evrov, vstavljanje podobnih naprav v vsako svetilko pa je primerno večji strošek. Ob tem se pod vprašanje postavlja že prej omenjena varnost v drugi polovici noči, ko bi svetilke ugasnile. Naj ob tem omenim, da je obnovljena Pirčeva ulica v Vodicah v celoti opremljena z varčnimi svetilkami.
Občani Vodic imamo javno razsvetljavo, brez katere si večina ljudi ne predstavlja več življenja. Koliko je res potrebna javna razsvetljava, smo na Občini Vodice opozorjeni vsakič, ko pregori žarnica. elje po novi javni razsvetljavi pa izražajo občani, živeči na območjih, kjer javne razsvetljave ni. Tega ni težko razumeti, saj so sprehodi ob meglenih jesenskih in zimskih večerih neprijetni in velikokrat strašljivi. Javna razsvetljava je faktor, ki izraža kakovost življenja v naši občini, nam daje občutek varnosti in spreminja pusto noč v prijeten večer.
!
21. redna seja Občinskega sveta
24. 10. 2005
* Alenka Jereb
Svetniki potrdili spremembe cene zemeljskega plina in priključitve na plinovodno omrežje
Osrednja tema tokratne seje je bil dopolnjen lokacijski načrt za razširitev ureditvenega območja ŠS 14/3 -3 Pustnice ter spremembe cene priključitve na plinovodno omrežje, spremembe cen zemeljskega plina in priključna moč kot posledica rasti cen življenjskih potrebščin v RS.
V uvodu je Peter Lovšin, sodelavec občinske uprave, predstavil grafični prikaz dopolnjenega lokacijskega načrta, ki so si ga v priloženem gradivu svetniki lahko že dodobra ogledali. Ta vsebuje uvodne določbe, pogoje za prometno, komunalno in energetsko urejanje, zaščito pred požarom, etape izvajanja zazidalnega načrta ter obveznosti investitorjev in izvajalcev. Gre za območje, kjer je predvidena gradnja 21 individualnih stanovanjskih objektov. Ti se bodo prometno in infrastrukturno priključevali na obstoječo komunalno infrastrukturo. Kot je poudaril župan, sta obstoječi predlog lokacijskega načrta obravnavala Odbor za komunalo in Komisija za urejanje prostora in varstva okolja. Upoštevali so vsa mnenja in pripombe, ki jih je obrazložil podžupan, tako da je omenjeni osnutek pripravljen za javno razgrnitev in obravnavo. V razpravi je bilo
postavljeno tudi vprašanje lastništva, financiranja ter upravičenosti izvedbe tega lokacijskega načrta. Župan je odgovoril, da so prejšnji lastniki domačini, zdajšnja lastnika pa sta g. Knez in Verdel, ki sta sama financirala izdelavo občinskega lokacijskega načrta, saj občina ne sme in ne more financirati izdelave lokacijskih načrtov za zemljišča, ki niso v njeni lasti. Na vprašanje, ali ne bi najprej uredili komunalno urejenih območij, je župan odgovoril, da takih območij ni, da pa obstajajo le takšna, ki so opremljena z vodo in kanalizacijo. Poudaril je pomen ureditve tega območja, saj se bo lahko kar 14 že obstoječih objektov priključilo na kanalizacijsko omrežje, ki bo iz Pustnic speljano po glavnem vodu do črpališča pri stari šoli na Škofjeloški cesti, od tu naprej pa v javno kanalizacijsko omrežje. Občinski svet je s 13 glasovi za in enim proti sprejel osnutek odloka v prvem branju.
V	nadaljevanju so zaradi poskusov izkoriščanja in izrabljanja soglasno sprejeli tudi predlog sprememb pravilnika o štipendiranju. Občina Vodice vsako leto razpisuje deset štipendij za študente in 25 za dijake iz socialno šibkejših družin.
V	prihodnje bo Občinski svet na predlog občinske uprave v izjemnih primerih pri določitvi plačila upošteval tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj kandidata za štipendijo. Zaradi odhoda računovodje so morali sprejeti spremenjen kadrovski načrt občinske uprave za leto 2005. Soglasno so potrdili tudi cenik drugih storitev konce-sionarja za oskrbo z zemeljskim plinom. Odslej bo soglasje h gradnji in priključitvi brezplačno, projektni pogoji bodo stali 7.000 SIT, soglasje h gradnji od 10.000 SIT do 16.000 SIT (odvisno od zapletenosti), udeležba na tehničnem pregledu 5.000 SIT ter komisijski pregled plinomera 16.500 SIT. Zaradi rasti cen na drobno se je spremenila tudi osnovna cena priključitve na plinovodno omrežje. Ta znaša odslej 103.694 SIT, uskladi pa se dvakrat letno z indeksom rasti cen. Spremenila se je tudi maloprodajna cena zemeljskega plina, ki znaša 97 SIT/m3. Na predlog župana so svetniki soglasno sprejeli tudi sklep o prodaji elektro kabelske kanalizacije na Vodiški cesti, Kocljevi ulici, Novi ulici,
Ulici ob šoli ter Pirčevi ulici. V obdobju izgradnje je občina vložila znatna denarna sredstva, po končani izvedbi pa se je uspela dogovoriti z Elektro Ljubljana za odkup že izgrajene infrastrukture v skladu z ocenjeno vrednostjo, kot jo je pripravil izvedenec gradbene stroke. S sprejetjem sklepa so hkrati pooblastili župana za dogovor glede načina prodaje in izvedbe plačila.
Pri zadnji točki je Miran Sirc osvetlil dogajanja okoli centralne čistilne naprave na Skaručni. Vse prisotne je seznanil z informacijo, da je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo sklep, da se pritožba Iniciativnega odbora za prestavitev lokacije čistilne naprave zavrže, tako da je gradbeno dovoljenje za čistilno napravo postalo dokončno. Tako župan kot podžupan sta bila enotnega mnenja, da je to izjemen dosežek za Občinski svet, za župana in občinsko upravo. V pobudah in predlogih je bilo zaslediti vprašanje glede postavitve prehodov za pešce. Župan je z veseljem svetnike povabil na odprtje na novo zgrajenega prehoda na cesti Koseze - Skaručna, hkrati pa podal informacijo o prizadevanjih za postavitev prehodov na regionalnih cestah. V začetku novembra bo zgrajen prehod v Zapogah, medtem ko dogovarjanja za prehod na Kamniški in Brniški cesti še potekajo. Realno je pričakovati, da bosta ti nalogi uresničljivi v naslednjem letu.
Pomoč na domu-za starejše občane
Decembra že razvoz toplih obrokov
Alenka Jereb
Konec oktobra je v dvorani kulturnega doma Vodice potekala predstavitev projekta Pomoč na domu, ki si ga je občina Vodice postavila kot prioriteto v skrbi za starejše občane. Župan Brane Podboršek je na predstavitev povabil predstavnike in poverjenike DU Vodice, DU Bukovica - Sinkov Turn in Župnijske Karitas. V uvodnem nagovoru se je dotaknil tudi razvoza kosil in izgradnje Centra za oskrbo starejših oseb, kar naj bi pripomoglo k prizadevanju, da bi imele starejše osebe možnost živeti doma tako dolgo, kolikor je to le mogoče.
Na referendumu leta 2002 je velik odstotek občanov podprlo izgradnjo doma za starejše občane, vendar je kasnejša raziskava, ki so jo opravili med starejšimi občani, prinesla prav zanimive rezultate. Le tretjina anketirancev je poznala pojem pomoč na domu, 12 oseb bi takrat takoj potrebovalo to pomoč, 95% podpira izgradnjo doma, vendar je bilo le 6% takih, ki bi si želeli v dom. Če bi morali izbirati med domom za starejše občane in pomočjo na domu, bi se kar 71% odločilo za slednjo. Rezultati te ankete so občinske predstavnike vzpodbudili, da so se odločili, da bodo kakovostno dopolnili pomoč na domu, saj so ti rezultati za njih obvezujoči. Tako so v prvem koraku opravili javni razpis za podelitev koncesije pomoči na domu. Vsak ponudnik je moral navesti program pomoči na domu, obseg del, čas trajanja in vire financiranja. Postavljena so bila tudi jasna merila točkovanja posameznih programov. Na razpis so prispele tri vloge, poslali so jih ZORA PLUS, KOMET in PELIKAN -Karitas. Vse tri je občina poslala na Socialno zbornico Slovenije, ki je dala svoje mnenje. Med vlagatelji je bilo izbrano podjetje ZORA PLUS, ki je doseglo 99 točk, KOMET jih je dosegel 88.5 in PELIKAN 83.5 točk. Kot je povedal župan, so tik pred podpisom pogodbe z upanjem, da bo ta projekt zaživel že v letošnjem letu. Seveda pa bodo nadzorovali izvedbo storitve, da bo kakovostna in narejena po
meri občanov. V ta namen bodo poleg strokovnih služb organizirali tudi posebno komisijo, ki jo bodo sestavljali dva člana DU Vodice, član DU Utik, trije člani župnijske Karitas, predstavnik občinske uprave za družbene dejavnosti in župan. Občasno se bodo sestajali in ocenjevali kakovost opravljenihh storitev. Župan je z veseljem poudaril, de je dostava kosil tik pred uresničitvijo. Kosila bodo kuhali v OS Vodice, za razvoz pa bo poskrbela skupina Mladinskega centra v ustanavljanju. Ekonomska cena te storitve je 1.100 SIT, vendar bodo posamezniki glede na višino pokojnine različno obremenjeni. Predlog obremenitve je pripravila občinska uprava, obravnavala pa naj bi jo še Odbor za družbene dejavnosti in Občinski svet. To storitev bodo lahko koristile osebe, starejše od 65 let, invalidi, osebe s trajnimi okvarami zdravja, ki so mlajše od 65 let, ter osebe s težko motnjo v telesnem in duševnem zdravju.
Župan je spregovoril tudi o prednostnih nalogah v naslednjih treh letih. Načrtujejo vzpostavitev Centra za starejše osebe, ki naj bi bil v bližini zdravstvene ambulante, trgovine, cerkve, pošte, lekarne,... V ta center bi se lahko vključile osebe, starejše od 65 let, in invalidi. Medtem ko bi njihovi otroci hodili v službo, bi imele te osebe med 7. do 18. uro na voljo različne dejavnosti in socialne stike. V okviru centra naj bi bili organizirani različni izleti, sprehodi, kulturne prireditve, delavnice, tako da bi bilo tudi življenje v poznih zrelih letih polno in duhovno bogato. Med možnimi lokacijami za vzpostavitev centra (na Skaručni, Utiku in Vodicah) je najbolj smiselna v Vodicah -vzhodno od cerkve, zato bo ta center zasnovan v sodelovanju z župnijo in prej omenjeno komisijo, ki bo zbirala želje ljudi, ki bi želeli imeti omenjeno dnevno oskrbo. Prioriteta je tudi oblikovanje Centra Vodic ter vzpostavitev komunalne infrastrukture.
Predlog:		
Višina pokojnine	delež sofinanciranja občine	cena kosila
Manj kot 50.00 SIT	50%	550 SIT
Od 50.000 SIT - 100.000 SIT	30%	770 SIT
Od 100.000 SIT - 120.000 SIT	20%	880 SIT
Od 120.000 SIT - 150.000 SIT	10%	1.000 SIT
Nad 150.000 SIT	0%	1.100 SIT
V nadaljevanju je direktor družbe ZORA Tomaž Konrad predstavil storitve Pomoči na domu. Ta naj bi obsegala gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov v obsegu od dveh do štirih ur dnevno, oziroma največ 20 ur tedensko. Polna cena te storitve je 2.200 SIT/h (polovico sofinancira občina, polovico pa posameznik). Seveda vedno najprej stopijo v stik z upravičencem, povprašajo po njegovih željah in potrebah ter pripravijo individualni načrt. Socialno ogrožene upravičence usmerjajo na center za socialno delo za pridobitev sofinanciranja te dejavnosti. Vzpostavijo tudi dober odnos z zdravstvenim domom, vodijo ustrezno evidenco, izdajajo račune ter o svojem delu poročajo pristojnim občinskim organom. Predstavil je postopke za pridobitev oprostitve plačila storitve ter načine izračuna teh storitev. Kot je dejal, je vse odvisno od socialnega položaja posameznika, njegovega finančnega stanja in stanja njegovih družinskih članov. Če posameznik oziroma njegova družina ne more kriti vseh stroškov, je tu še lokalna skupnost -občina z možnostjo sofinanciranja. Tako ura te storitve znaša od 700 SIT do 1.100 SIT. Seveda pa se je potrebno zavedati, da v primeru sofinanciranja s strani občine, ta lahko postane udeleženka pri dedovanju. O vseh podrobnostih se lahko pozanimate pri izbranem koncesionarju. Po podpisu pogodbe bodo imeli enkrat tedensko uradne ure na občini, o čemer boste obveščeni tudi preko našega glasila.
DU Vodice sklicalo sestanek z županom
Center ali dom za starejše?
t
S Alenka Jereb
Samo štiri dni po pogovoru župana s predstavniki društev upokojencev in Karitas je v naše domove prispelo vabilo OO NSi Vodice na srečanje z ministrom za delo, družino in socialne razmere z naslovom "Dom za ostarele v Vodicah; le želja ali resničnost?". Prav to vabilo ter dejstvo, da nanj ni bil povabljen ne župan ne kdorkoli z občinske uprave, je predsednika društva Janeza Podgorška vzpodbudilo, da je sklical ponovno srečanje starejših občanov z županom.
Vsem zbranim je župan spregovoril o prizadevanjih občine za starejše občane ter o poteku akcij priprave toplih obrokov, pomoči na domu in vzpostavitvi centra za starejše občane. Po njegovih besedah boste (ob izidu našega časopisa verjetno ste -op. pisca) dobili publikacijo z opisom dejavnosti in naslovi ter telefonskimi številkami kontaktnih oseb, tako da bosta prvi omenjeni akciji stekli že letošnje leto. V letu 2006 bo komisija s pomočjo anketnih vprašalnikov zbrala vse želje in potrebe zainteresiranih za bodoči center za starejše občane. Na tej podlagi bo stekla priprava projektne dokumentacije in izris projekta. Ob vprašanju, zakaj center, ne dom za starejše občane, je župan pojasnil, da zato, ker bo občina najprej poskrbela za vse svoje starejše občane, za tiste, ki tu živijo. Poudaril je, da bo določen del centra osnovan kot dom, vendar le za tiste občane, ki nujno potrebujejo to dejavnost, ki nimajo svojcev ali jim ti iz kakršnegakoli razloga ne morejo pomagati. Če zgradimo dom, je potrebno vanj sprejeti kogarkoli, zato se lahko zgodi, da bodo morali naši občani iskati oskrbo drugje, namesto da bi živeli človeka dostojno polno življenje v domačem kraju.
Glede na izčrpno poročilo o vseh dejavnostih se je na koncu porajalo le malo vprašanj. Eno izmed njih je bilo, od kod denar za take investicije. Kot je povedal župan, je občinski svet v tej sestavi zelo enoten in kooperativen, saj čuti odgovornost za starejše ljudi. Zato je denar za pomoč na domu in tople obroke zagotovljen že iz občinskega proračuna za leto 2005. V začetku ne pričakujejo več kot 12 prosilcev za pomoč na domu in približno 60 za kosila. Za center pa bo potrebno več virov. Država naložbe ne bo mogla financirati, saj v državnem proračunu take postavke ni. Denar za izdelavo projekta je zagotovljen že v letošnjem proračunu in se bo prenesel v naslednje leto, komunalna opremljenost za zemljišče je zagotovljena, zato računamo lahko še na ostale vire financiranja, je dejal župan. Na vprašanje, kakšen program ima NSi na svojem zboru, župan ni znal odgovoriti, saj ga o tem niso ne obvestili niti na zbor povabili. Rekel pa je, da za tako pomembne projekte, kot je vzpostavitev celotne infrastrukture, oblikovanje centra Vodic in postavitev centra za starejše občane, ni prostora za "politikanstvo", saj nam niti država niti stranka NSi ne bosta postavila doma za starejše. Med poslušalci je bilo izraženo priznanje občini, da ima posluh za starejše občane, pa tudi mnenje enega izmed občanov, da podpira te projekte, le da se boji, da teh sadov ne bo mogel užiti, ker nas duši promet, ki je v Vodicah postal zastrašujoč.
Župan je odgovoril, da je to problem, ki presega občinske možnosti in pristojnosti, saj Direkcija za državne ceste dovoljuje, da se prehod postavi na tistih cestah, kjer je več kot 300 prehodov pešcev čez cesto na uro. Upa, da bodo z vztrajnostjo dosegli postaviti vsaj dva najpotrebnejša prehoda, na Kamniški in Brniški cesti. Pozval je občane, naj pomagajo, če pa ne morejo, pa naj vsaj ne nagajajo, kajti tudi to se dogaja.
Izkupiček bomo namenili nakupu knjig
Alenka Jereb
S prihajajočo jesenjo smo se spet spomnili na skrb za naše gozdove. Kako? Tako kot že vrsto let doslej so učenci naše šole zbirali star papir.
Izplačalo se je, kajti dejstvo, da nekaj deset kilogramov odpadnega papirja reši eno samo smreko, ni odvrnilo učencev in njihovih staršev od namere zbiranja
papirja. Poleg zavesti ohranjanja naših gozdov je učence spodbudila možnost zaslužka, ki smo ga namenili nakupu knjig za šolsko knjižnico. Vsako leto primanjkuje knjig za bralno značko in domače branje. S postopnim nakupom knjig bomo v nekaj letih skušali zadostiti potrebam učencev po strokovni in leposlovni literaturi. Seveda se to ne da uresničiti čez noč, zato bi bilo zmotno pričakovati, da bosta dve akciji zbiranja papirja, ki smo ju izvedli v
ta namen, rešili celoten problem. Vendar je že dejstvo, da je vsako leto manj otrok, ki iščejo knjige v drugih knjižnicah, zelo razveseljivo. Letošnji izkupiček ni tako majhen, saj smo za 13. 440 kg starega papirja iztržili kar 188.160 SIT. Tako že zbiramo ponudbe in čakamo na najugodnejši trenutek, na december, ko so tudi knjige zaradi novoletnih popustov cenejše.
Vtisi učencev z obiska v šolskem muzeju
Šolski muzej
V Ljubljani smo obiskali šolski muzej. Ko smo prišli v šolski muzej, smo se preoblekli v taka oblačila, kot so jih otroci nekoč nosili v šoli. Deklice smo si na naša oblačila nadele oblekice brez rokavov, dečki pa brezrokavnike. Vsi smo dobili črne rokovnike.
Potem smo šli v učilnico, ki je bila opremljena kot leta 1930. Kar naenkrat pa je zazvonilo. V razred je vstopila učiteljica. Oblečena je bila v ozko črno krilo in črno bluzo, lase je imela spete v figo. Imela je šibo in bila je zelo stroga. Pregledala nam je roke, ki so morale biti čiste in brez prstanov. Končno smo začeli pisati. Imeli smo učno uro lepopisa. Pisali smo s peresi in črnilom. Poslušali smo tudi o kralju Aleksandru.
Učenci so bili včasih pogosto kaznovani. Najpogostejše kazni so bile: klečanje na
koruzi, šiba po prstih, nošenje oslička. Po končani uri smo lahko klečali na koruzi, si nadeli oslička, lahko pa so nas tudi s šibo po prstih.
Ura lepopisa v šolskem muzeju je bila zelo zanimiva, vendar je pouk v današnjih časih bolj simpatičen in sproščen.
Liza Rahne 3.r
V šolskem muzeju smo imeli učno uro lepopisa. Učilnica je bila kot v starih časih. Mize in stoli so bili leseni. Oblečeni smo bili v starinska oblačila. Učiteljica je bila zelo stroga, imela je šibo. Pisali smo s peresniki. Zelo sem se potrudil. Ko sem mami pokazal učni list, je rekla: "Zakaj ne pišeš vsak dan tako lepo?"
Uroš Kranjec 3.r
Na učni uri se mi je zdelo zelo zanimivo. Imeli smo posebna oblačila in po dva skupaj smo sedeli v starih lesenih klopeh. Bili smo v majhni učilnici, a z vsemi potrebnimi rečmi za pouk. Imeli smo zelo strogo učiteljico, ime ji je bilo Kunigunda. Zdelo se mi je zabavno pisati s peresom, kajti še nikoli nisem tega počel. Na koncu učne ure smo lahko poskusili še oslovsko klop in klečanje na koruzi.
Branko Djuric
3.r
Sodelovanje s podjetjem
BTC Zgodnje učenje tujega jezika v vrtcu
Hedvika Rosulnik
Nov korak, korak naprej...
V mesecu novembru 2005 se bodo lahko vsi otroci, ki so vključeni v vrtec Vodice, začeli brezplačno učiti tujega jezika -angleščine.
Nadstandardno dejavnost v našem vrtcu nam je omogočilo podjetje BTC Ljubljana. Od novembra letos do maja 2006 bo jezikovna šola LINGULA, ki deluje v BTC- ju, izvajala projekt zgodnjega učenja angleščine. Učenje bo potekalo v majhnih skupinah, eno uro tedensko za otroke pred vstopom v šolo v vrtcu Utik, eno uro v vrtcu Skaručna in dve uri tedensko v vrtcu Škratek Svit (zaradi večjega števila predšolskih otrok bodo otroci razdeljeni v dve skupini).
Otroke bo poučevala pedagoško usposobljena učiteljica. Znanje in pristop učitelja tujega jezika je pomembno, saj otroci ob ustreznem poučevanju v tem
zgodnjem obdobju dobivajo veselje in motivacijo za vsa nadaljnja leta učenja angleškega jezika. Seveda mora biti učenje v predšolskem obdobju prilagojeno razvojnim značilnostim otrok. Učenje poteka preko igre, z ustreznimi metodami in vsebinami.
Mnenja strokovnjakov so različna, raziskave pa so pokazale, da so otroci v tem obdobju zelo sprejemljivi, spontani, neobremenjeni in vedoželjni. Ne učijo se slovničnih struktur, pridobivajo pa temelje, spoznavajo tuj jezik, drugo kulturo, kar je tudi eden izmed ciljev učnega načrta za vrtce. Tudi starši se zavedajo, kako pomembno je danes znanje tujih jezikov. Na ta način bo vsem otrokom, ki so vključeni v vrtec, omogočeno zgodnje učenje tujega jezika, ne glede na finančne zmožnosti staršev in dodatne obremenitve, ki jih prinašajo prevozi na popoldanske dejavnosti.
Otroci se bodo učili v znanem okolju, med vrstniki.
Veseli smo, da nam je s pomočjo podjetja BTC uspelo narediti še korak naprej k še kakovostnejši predšolski vzgoji v Vodicah. Za starše je tečaj brezplačen, vse stroške je prevzelo podjetje BTC. Vodstvu podjetja BTC se zato v svojem imenu in v imenu kolektiva vrtca Vodice iskreno zahvaljujem. Prepričana sem, da se lahko zahvalim tudi v imenu otrok in hvaležnih staršev. Na ta način imajo vsi otroci možnost, da se bodo tako zgodaj začeli seznanjati s tujim jezikom. O poteku sodelovanja in o projektu bomo z veseljem pisali v naslednjih številkah občinskega glasila.
Vabilo
Ob letu pesmi pojemo
Vljudno Vas vabimo na tradicionalno decembrsko prireditev Vrtca Vodice, ki bo v petek, 9. decembra 2005, ob 18.00 uri
v Kulturnem domu Vodice.
Z ljudskim izročilom se bodo predstavili otroci vrtca Škratek Svit, Utik in Skaručna. Program bosta obogatila tamburaška skupina Bisernica in citrar Tomaž Plahutnik. Program bo povezoval Boris Kopitar.
Vljudno vabljeni.
Vrtec Vodice. Sponzor prireditve: Občina Vodice
Upokojenci, pridružite se nam!
Alenka Jereb
V naši občini delujeta dve društvi upokojencev, eno ima sedež v Vodicah, drugo pa v Utiku. Vodita ju predsednika, oba sta Janeza, kar je eno izmed najpogostejših slovenskih imen. Kar pa je najbolj zanimivo, se tako imenujejo tudi predsedniki društev upokojencev sosednjih občin. Očitno Janezi prevladujejo med starejšo populacijo. Oba Janeza, Podgoršek in Merčun, sta s ponosom pripovedovala o dejavnostih upokojencev ter oba hkrati zatrjevala, da je druženje tisto, kar ljudi v poznejših zrelih letih zbližuje in združuje.
Zaupajte nam, kako to, da v občini, ki po številu prebivalstva ni tako velika, delujeta dve društvi upokojencev?
Merčun-. Naši člani so v obdobju pred ustanovitvijo samostojnih društev delovali o okviru DU Ljubljana - Šentvid. Obe društvi sta bili ustanovljeni leta i980 v takratnih krajevnih skupnostih. Od takrat delujeta ločeno, čeprav izvajamo tudi skupne akcije. V začetku je bilo DU Utik -Šinkov Turn, katerega predsednik sem od leta i996, maloštevilno, s porastom upokojitev aktivnega prebivalstva pa se je tudi članstvo večalo. Tako danes šteje 228 članov, približno je 60 % žensk, 40% pa moških. Povprečna starostna doba članov je 60 let, imamo pa kar nekaj članov, starejših od 80 let. Žal nam je, ker nismo uspeli vključiti vseh, ki so se že upokojili. Upamo, da se nam bodo pridružili. Podgoršek-. Tudi naše društvo je bilo ustanovljeno leta i980. V začetku smo imeli le 32 članov,danes pa jih je vključenih 442. Od tega je 159 moških in 289 žensk. S porastom standarda se
povečuje tudi starostna doba, tako da se lahko pohvalimo s 50. člani, ki so starejši od 80 let. 22 let je društvo vodil Stanko Hvale, tretje leto pa je vodstvo zaupano meni.
Obe društvi imata svoj upravni in nadzorni odbor ter seveda tudi poverjenike, ki skrbijo za to, da so vsi člani obveščeni o dejavnostih, ki jih izvajate. Prenovljeni prostor v starem vrtcu ste prav lepo uredili. Ste zadovoljni s pogoji dela?
Podgoršek-. Zelo smo zadovoljni, saj imamo vse pogoje za srečanje odborov, za načrtovanje in izvajanje naših dejavnosti. Ob prenovitvi nam
je občina podarila računalnik, omar je dovolj, tako da lahko shranimo celotni arhiv. Ponosni smo na pokale, zato so razstavljeni v naših prostorih. Pogoji za delo so res zelo dobri in veseli smo, da imamo svoje prostore.
Kaj pa vaše društvo, gospod Merčun?
Sobo, kjer se sestajamo, imamo v pisarni nekdanje krajevne skupnosti. V času takratnega delovanja smo imeli sobico ob dvorani. Prepleskali smo jo in opremili, kar naenkrat - brez naše vednosti, je to sobo dobila neka glasbena skupina, nas pa so preusmerili v zdajšnjo pisarno. Ker je v načrtu prenova prostorov, se vedno bolj zavzemamo, da bi sobico v pritličju dobili
v trajno last, da bi si tam lahko opremili lastno pisarno, tako kot jo imajo v Vodicah. Ne morem pa mimo dejstva, da smo takrat, ko je bila KS ukinjena, to je bilo leta i997, ostali brez arhivov KS. Še danes se nekateri ne moremo sprijazniti s tem, da ni bilo nikakršne primopredaje. Arhivi so izginili. Prej smo upokojenci lahko kopirali vsaj na kopirni stroj v pisarni KS, pozneje pa smo morali kopirati na občini. Takratni občinski oblasti zamerimo to ignoriranje. Včasih so se vsi domovi delali udarniško, vse delo je bilo prostovoljno, čez toliko let pa kot da nisi ničesar prispeval v skupno dobro. Upokojenci se pogovarjamo še o marsičem, kar nas moti.
Na primer?
Na primer o tem, kdo je dal nalog, da se mlekarna poruši. Bila je res stara, vendar smo jo zgradili krajani s prostovoljnim delom. Najprej je bila v lasti KS, pozneje je prišla v last KZ Medvode. Potem pa se ne več, kdo je to stavbo kupil od zadruge. Lokacija je bila idealna in tudi upokojenci smo računali na prostor, ki bi se morda izgradil v nadomestni zgradbi. Saj danes temu ne nasprotujemo, imamo lepo urejeno igrišče, vendar bi radi izvedeli, kdo je dal porušit to stavbo. To je še do danes skrivnost.
:
Zaupajte nam, kakšen program ponujate svojim članom?
Podgoršek; Letos smo dva termina rezervirali za letovanje naših članov v Izoli, kjer lahko bivajo v hotelu Delfin, udeležili smo se srečanja upokojencev v Postojni in na gradu Snežnik. Januarja smo organizirali srečanje starostnikov nad 75 let, poleti pripravili piknik pod vaškimi lipami pri domu kulture, trenutno pa se pripravljamo na martinovanje. Udeležba 220. članov na pikniku in 120 prijav za martinovanje pove, da se ljudje veselijo dogajanj v domačem kraju. Človeku godi, da so ljudje zadovoljni in da pozdravljajo te prireditve. Pripravljamo še nakupovalni izlet v Lenti ter prednovoletno srečanje. Ne smemo pozabiti na izlet v Lurd, ki se ga je udeležilo 31 članov. Imeli smo se odlično, zato bi še enkrat izrekel pohvalo Antonu Logarju, Izidorju Kimovcu in Mari Podgoršek, s katerimi smo skupaj izpeljali ta prečudovit izlet.
Vaši člani pridno pišejo v naše glasilo. Mislim, da se lahko pohvalite tudi s športno rekreativnimi dejavnostmi.
Podgoršek. Tako je. Naši člani kolesarijo, hodijo na izlete, pohode, balinajo,... Imamo zelo dobro balinarsko sekcijo, ki je osvojila vrsto pokalov, ponosni smo na Koritnikov memorial, ki smo ga prejeli v trajno last, saj so bili na tem tekmovanju že tretjič prvi. Šah je nekoliko v krizi, kajti izgubili smo zelo dobrega šahista Jožeta Turka, veliko šahovskih zanesenjakov pa nimamo. Mislim, da bralce Kopitarjevega glasu redno obveščamo o naših dejavnostih.
Merčun. Največji poudarek je na medsebojnem druženju. Izvajamo športno rekreativne dejavnosti, kot so pohodi, izletništvo, kolesarstvo, balinanje,.. Hodimo na Rašico, Dobeno, Mengeško kočo, na Smedniški grad. Organiziramo tudi avtobusne izlete po Sloveniji, tu pa se zaradi zasedenosti avtobusa povezujemo z DU Vodice, tako da skupaj napolnimo avtobus. Organiziramo tudi vsakoletno martinovanje. Naj omenim, da smo letos že martinovali pri Blažu na Dobenu, bilo je prav prijetno. Udeležujemo se tudi vsakoletnih vseslovenskih srečanj upokojencev, naši člani že dvanajsto leto v dveh terminih letujejo v hotelu Delfin v Izoli, organiziramo pa tudi različne preventivne akcije. Lansko leto smo z DU Vodice organizirali merjenje kostne mase, seveda pa so te akcije zelo drage. Za novoletne praznike obiščemo starejše in bolne člane, pa tudi tiste, ki so po raznih domovih. Pri brunarici vsako leto organiziramo tudi društveni piknik. Ne
smem pozabiti na telovadbo, ki je vodena pod strokovnim vodstvom Marte Seršen. Obisk je zelo dober, še najbolj pa smo veseli, da nam je občina v ta namen brezplačno odstopila telovadnico. Sodelujemo tudi s podružnično šolo, ki nam vsako leto pomaga s programom na občnem zboru. Imamo tudi svoj prapor,..
Preidimo še k skrbi za starejše občane. Kako vidva ocenjujeta prizadevanja za pomoč na domu starejšim občanom?
Merčun. Zelo pozdravljam ta prizadevanja in tudi naši člani so navdušeni nad tem. Zelo sem bil navdušen nad županom na predstavitvi te dejavnosti, saj je poudaril, da mora občina z občinskim svetom stremeti za dobrobit vseh nas, za napredek kraja, ne glede na strankarsko pripadnost. Seveda je prav, da se začne s to dejavnostjo, čeprav vemo, da se ne bo moglo vse uresničiti čez noč. Tudi lokacija v Vodicah, v centru najpomembnejnejših ustanov, je po moji presoji najprimernejša. Tudi dnevna oskrba je zelo sprejemljiva, pomembno pa je, da bodo naši občani lahko tudi v domski oskrbi, če bodo to nujno potrebovali. Glede splošne miselnosti pa mislim, da se ta tudi pri starejših občanih zelo spreminja in da so vedno bolj dojemljivi za spremembe.
Podgoršek. Tudi meni se zdi ta oskrba zelo primerna, saj bodo le tako naši otroci lahko brezskrbno opravljali delo v službi. Prepričan sem, da so te usmeritve pravilne, da smo na pravi poti. Še naprej se bo društvo povezovalo z drugimi institucijami, seveda bomo pomagali, da bodo naši člani izpolnili ankete, ki se pripravljajo v zvezi s pomočjo na domu, toplimi obroki in seveda tudi prizadevanji za ustanovitev centra za starejše osebe. Bojim pa se, da bo prišlo do sprememb, če se občinsko vodstvo zamenja.
Na koncu našega pogovora nam zaupajte še vizijo vašega društva. Kako ga mislite organizirati, da boste pritegnili še tiste posameznike, ki še niso vključeni v vaše vrste?
Podgoršek. Predvsem moramo organizirati še več preventivnih programov in predavanj v prid boljše zdravstvene osveščenosti. Res je, da so ti programi zelo dragi, vendar bodo ob povezanosti obeh društev tudi ti izdatki manjši. Povezovali se bomo tudi z drugimi društvi. DU Vodice, Komenda in Cerklje se dogovarjamo, da bi pripravili kulturni program in se tako predstavili širši
javnosti. Marsikaj bi se še dalo storiti, potrebujemo pa strokovno vodstvo, ki ga DU Komenda nedvomno ima. Razmišljali smo tudi o folklorni skupini, potrebujemo pa nekoga, ki bi nas vodil. Vsekakor bo treba razmišljati, kako privabiti nove člane. Verjetno tako množičnega in hitrega porasta upokojitev, kot je bil v preteklih letih, ne bo več, kljub temu pa pričakujemo porast članstva.
Merčun. Nujno potrebno je, da društvo še naprej deluje in povezuje starejše prebivalstvo šestih vasi, tako kot jih do sedaj. Vsekakor naše društvo potrebuje več mlajših upokojencev, ki so strokovno podkovani na različnih področjih. Lahko bi vodili različne sekcije. Temeljito bi bilo potrebno prenoviti upravni odbor, saj ni dobro, da ga dolgo časa vodijo isti ljudje. Potrebujemo nove, sveže ideje. Ljudje imajo različne želje, še vedno pa mislim, da je najpomembnejše druženje, pa naj bo to piknik, izlet, telovadba ali pa samo preprosto vesela družba, ki rada zapoje in se veseli skupnih trenutkov.
Kaj pa časi, ki prihajajo? So naklonjeni upokojencem?
Mislim, da veliki večini nič dobrega. Cene se bodo povišale, srednjega sloja praktično ne bo več. Moti me boj različnih zavarovalnic, ki nas dnevno zasipajo s svojimi ponudbami. Vsak se bo moral sam odločati, komu bo zaupal svoj denar. Lahko se zgodi, da bomo upokojenci, ki nismo vešči sprememb, v želji, da zaupamo drugi zavarovalnici , ostali brez dodatnega zavarovanja. Starejši človek se ne spozna na vse zahteve in ponudbe, zato bomo nujno potrebovali pomoč strokovne osebe. Vsaj za zdravstvo bi morala biti samo ena zavarovalnica.
Podgoršek. Starejši se bomo verjetno držali raje standardnih, gotovih stvari, mlajše generacije pa imajo svoje poglede in zahteve. Mladi eksperimentirajo, starejši pa se zelo težko prilagajajo novim načinom. Moti me, da so te reforme še tako nejasne, predvsem pa me moti to, da so ti mladi ekonomisti, ki jih poslušamo in gledamo po televiziji, tako prepričani v svoj prav. Včasih bi morali poslušati tudi starejše ljudi, ki imajo več izkušenj in tudi več modrosti. Seveda ne smemo metati vseh ljudi v en koš.
Hvala za pogovor.
Student naj
bo!
V Sloveniji se je v nedeljo, 25. septembra, ob 7. uri odprlo približno 3400 volišč, na katerih je lahko nekaj več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev na referendumu odločalo o uveljavitvi zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je državni zbor na predlog vlade sprejel 15. julija letos.
: Jerneja Kimovec
Študentska populacija je bila v zadnjem letu priča tako številnim spremembam kot že dolgo ne. Nekaj fakultet je z oktobrom začelo izvajati študijske programe, ki ustrezajo bolonjskim kriterijem, in študenti se tako sedaj bolj kot z ocenami ukvarjajo s kreditnimi točkami, ki jih potrebujejo za vpis na naslednjo stopnjo. Ker tak sistem omogoča primerljivost slovenskih študijskih programov s tistimi v tujini, predvsem v Evropi, se študentom odpirajo večje možnosti, da del svojih študijskih obveznosti opravijo v kakšni drugi državi. A bolonjski proces s seboj ni prinesel le pozitivnih stvari. Nastala je zmeda v zvezi z razlikovanjem med nazivi diplomantov in magistrov, ki študirajo še po "starem" sistemu, in tistimi, ki bodo študij zaključili po novem programu. Poleg tega v študentsko organizacijo vse bolj posega tudi politika. Že pred časom je bil sprejet sklep o obdavčitvi študentskega dela, vendar smo študenti s peticijo dosegli, da vsi zneski pod 100.000 SIT za zdaj še ostajajo neobdavčeni.
Sedaj pa je vlada pripravila nov napad. V začetku oktobra so pripravili paket reform, ki se sicer dotikajo vseh ravni prebivalstva, vendar so tiste, ki so povezane s študentskim življenjem, med bolj ekstremnimi. Predlagane so namreč:
-	uvedba šolnin tudi za redni študij,
-	ukinitev študentskega dela,
-	ukinitev raznih subvencij (bivanje, prevoz ...) in
-	ukinitev študentskih bonov. Kmalu po objavi teh predlogov se je dvignil val nasprotovanja. Ta je vrh doživel na dan reformacije, 31. oktobra, ko so študenti pred parlament izobesili 95 tez, podobno kot je v znak nestrinjanja pred mnogimi leti to storil Martin Luther. Študentska organizacija Slovenije meni, da bi takšne reforme najbolj prizadele tiste iz nižjih slojev, ki že tako nimajo zadostnih finančnih sredstev, s katerimi bi
pokrili stroške študija. Glede na to, da politiki radi ponavljajo, kako pomembno je "učiti se, učiti se in še enkrat učiti se," bi obenem lahko razmislili še o možnostih, ki jih te reforme nedvomno zapirajo, in o mnogokrat izrečeni skrbi, da bo študij z njihovo uvedbo postal privilegij bogatašev.
Mnogi študenti nimajo premožnih sorodnikov, ki bi jih financirali v času študija, njihov edini vir zaslužka pa je ravno delo prek študentskega servisa. Zelo dobrodošle so tudi razne ugodnosti, ki smo jih vsi študenti deležni prav zaradi svojega statusa. Vendar vlada meni, da ima študentska interesna skupina v tej državi prevelik vpliv, zato želi študentom vse te možnosti ukiniti. Reforme poskušajo utemeljiti z visokoletečimi izjavami o "večji konkurenčnosti slovenskega znanja v tujini" in o pozitivni strani ukrepov, ki naj bi preprečili razne zlorabe študentskega statusa. Ni namreč skrivnost, da so študentske napotnice in nalepke postale dobro prodajano tržno blago, tako kot je tudi res, da nekateri študenti opravljajo osemurni delovnik na mestu, kjer bi prav lahko sedela trenutno brezposelna oseba (o 600 tolarjih na uro in obojestranskem izkoriščanju položaja raje kdaj drugič ...). Vseeno pa se lahko upravičeno vprašamo, ali je ukinitev vseh ugodnosti pravi način za zmanjševanje takšnih prestopkov, ali pa bo poslabšan status prisil mnoge, da bodo hodili še bolj po robu zakona. Bomo spet na veliko govorili o delu na črno? Bo slovenske izobražence kot pred stoletji najti le na Dunaju ali v Londonu? Bodo posledice morebitne uvedbe reform res tako hude ali pa bomo preprosto uvedli sistem, ki ga ponekod po svetu poznajo že od nekdaj? Koliko študenti v naši občini vedo o vsem napisanem in koliko jih ta problematika sploh zanima? So se pripravljeni tudi upreti?
Spela Zajc, 1. letnik fakultete
Dogajanja v zvezi z reformami sicer ne spremljam, imam pa o vsem predlaganem zelo slabo mnenje. Tudi sama delam prek študentskih napotnic in uporabljam študentske bone, zato si ne predstavljam, kako bi študijska leta preživela brez vseh teh prednosti. Večina študentov nima
denarja, s katerim bi si sama polno plačevala študij, zato bi takšne reforme verjetno zmanjšale število študentov v
46
- v
prihodnosti. Veliko bi bilo takih, ki si študentskega življenja enostavno ne bi mogli privoščiti. Poleg tega ne vem, kako bi bilo brez študentskega dela, saj bi bile brez izkušenj tudi možnosti za nadaljno zaposlitev zelo slabe. Drugi predlogi me sicer ne skrbijo preveč, zato se tudi ne bi udeležila morebitnih demonstracij, menim pa, da bi se moral proti uvedbi reform boriti Študentski svet, saj vsak posameznik ne bo ničesar dosegel.
Jaka Stupar in David Cernivec, 4. letnik srednje šole
V Ameriki na primer je šolanje na fakultetah sicer že dolgo plačljivo, vendar bi bilo za mnoge pri nas to težko. Verjetno pa
šolnine ne bi zmanjšale števila študentov, saj je odločitev za študij bolj odvisna od vrste srednje šole in od želje posameznika, da po maturi šolanje nadaljuje. Večina se nas zaveda, da brez fakultete danes ne gre, in tudi midva se bova naslednje leto vpisala v prvi letnik, četudi bi bile takrat že uvedene šolnine. Za nas, ki živimo blizu Ljubljane, finančna pomoč za bivanje v študentskih stanovanjih ni pomembna, vendar imava na primer sorodnike s Štajerske, ki iz svojih izkušenj lahko povedo, kako težko je priti do cenovno sprejemljivega stanovanja. Brez študentskih napotnic bo za mnoge še težje, zagotovo pa se bo povečalo tudi delo na črno. Vsi namreč nimajo bogatih staršev, zato si bodo morali študij na tak ali drugačen način financirati sami. Morda bo tudi tujina postala za slovenske študente še bolj privlačna, kot je že sedaj. Vsekakor bo največji problem, če ne bo več študentskega dela. Edina rešitev so demonstracije pred parlamentom, ki pa se jih ne bi udeležila, ker imava na srečo dovolj sredstev, poleg tega pa o vsej stvari ne veva dovolj, da bi lahko odgovarjala na morebitna vprašanja. Bi pa podpisala peticijo proti reformam.
Jože Smole, 1. letnik fakultete
O reformah sicer ne vem veliko, a mi tisto, kar sem slišal, ni prav nič všeč. Sam sem študent že četrto leto - prvi dve leti sem bil vpisan izredno, naslednje leto sem le obdržal status, letos pa sem ponovno
vpisal prvi letnik izrednega študija - in preprosto rečeno bi lahko vse predlagano označil za "kriminal". Vsa ta leta delam prek napotnic in z zasluženim denarjem moram preživeti čez mesec. Šolnino so mi poravnali starši, vse ostale stroške pa lahko pokrijem le s študentskim delom. Če torej te možnosti ne bi imel, bi mi preostalo le delo na črno. Ob uveljavitvi
predlaganih reform bi si šolanje in stanovanje lahko privoščili le tisti z bogatimi starši. Medtem ko sedaj študenti kolikor toliko dobro živimo, si potem ne bomo mogli privoščiti ničesar. Nemogoče bo na primer vzdrževati avto. Predvsem bi se bilo treba upreti ukinitvi študentskega dela in tukaj so edina pot demonstracije. Sam sicer nisem take vrste človek, da bi se jih udeležil, bi jih pa
zagotovo podprl in dodal svoj podpis proti reformam. Menim namreč, da bodo prizadele vse državljane, vendar pa posledice prav privoščim vsem tistim, ki so volili sedanjo vlado.
Tatjana Pirih, končala 4. letnik srednje šole, David Tajčman, predčasno zaključil študij
Za reforme sva slišala in misliva, da na splošno ne bodo prinesle nič dobrega. Znanje je naš edini vir v svetu, reforme pa bodo zagotovo povzročile, da se nekateri ne bodo odločili za nadaljevanje šolanja. Verjetno bo potem tudi več honorarnega dela in dela preko pogodb, izogniti pa se ne bo mogoče niti delu na črno. Pozitivna stran ukinitve študentskega dela bi lahko bilo zmanjšanje zlorab, povezanih s študentskimi napotnicami. Vemo namreč, da s pomočjo napotnic delajo tudi mnogi, ki nimajo študentskega statusa, a se želijo izogniti obdavčenju. Vprašanje pa je, ali je zaradi tega treba študentsko delo popolnoma ukiniti, ali pa bi bilo bolj smiselno poostriti nadzor. Seveda pa država denar, ki ga sedaj dobijo študenstki servisi, hoče zase. Zato tudi ne bodo popustili - reforme bodo prizadele vse in študenti ne bodo nobena izjema. Meniva, da se predlaganega ne da preprečiti. Peticije ali demonstracije ne bodo pomagale, saj je mnogo ljudi tudi proti uvedbi enotne davčne stopnje, pa se njihovega mnenja sploh ne upošteva. Zakaj bi torej
kdo poslušal študente? Tudi razpisani referendumi so bolj za okras, saj se volivci na primer lahko izrečemo proti, pa se naše mnenje praktično izniči, če rezultati za izvršilca niso obvezujoči. Vendar končna beseda še ni bila izrečena in oba bi s podpisom zagotovo podprla nasprotnike reform.
Nina Pandol, 2. letnik fakultete
Za reforme sem izvedela šele pred kratkim in mislim, da gre predvsem za to, da mnogim ni všeč precej dober status študentov. Predlogu bi se morali absolutno upreti, saj bi ukinitev vseh prednosti pomenila velik šok. Kako bi potem sploh dobili delo tisti, ki nimajo nobenih zvez? Kako bi Neljubljančani plačevali študentska stanovanja? Tudi študentska prehrana bi se podražila do te mere, da si ne bi mogli več privoščiti normalnega kosila. Ne vem, če bo imelo nasprotovanje kakšen učinek, vendar moramo vsaj poskusiti. Na našem faksu že zbiramo podpise s peticijami, poleg tega pa študentski predstavniki obveščajo vse študente o sprotnem
dogajanju. Zdi se mi pomembno, da so s predlogi vlade vsi seznanjeni, ker do sedaj večina sploh ni vedela, kaj se dogaja. O reformah se zagotovo premalo ve, res pa je tudi, da je mnogim študentom preprosto vseeno. Posebno tisti, ki recimo živijo doma in trenutno s študijem nimajo večjih stroškov, se za probleme drugih sploh ne zanimajo. Dolgoročno bodo reforme s seboj verjetno prinesle zmanjšanje števila študentov, saj si mnogi študija ne bodo mogli privoščiti, drugi pa se bodo raje zaposlili takoj po srednji šoli, če se bodo sploh imeli kje.
prihajajo iz znane Orientalske cirkuške šole, imenovane Henan, so prikazali magični pogled v nebeško kraljestvo oblakov pod šotorskimi krili Zmajevega teatra.
V zaključku so nas pozdravili še trije filmski roboti, ki so s svojo različico zgodbe popestrili našo nalogo. Vsakega, ki jih je obiskal v 4D različici virtualnega kina, je domišljija popeljala na vrtoglavo misijo reševanja planeta Mars.
Nekaj vzklikov pridružene gasilske čete pod žarečimi zvezdami nas je prepričalo v uspeh domišljijske ponudbe zabaviščnega parka. Čarobno utrujenost je večina mlajših udeležencev spremenila v sanjski spanec do povratka v Repnje, kjer smo ob večernih urah pozdravili šoferja štirikolesne kočije, ki nas je varno pripeljal domov.
Vsem se zahvaljujem za udeležbo na domišljijskem popotovanju.
30. obletnica Gardalanda
Matjaž Jarc, predsednik SD Repnje
Fantazija letošnje jeseni nas je ponovno odpeljala v zabavne norčije magičnega Gardalanda. Ekipa Športnega društva Repnje Dobruša se je spet odločila organizirati tradicionalni izlet v Gardo. Letošnjo organizacijo nam je olajšala tudi 30. obletnica delovanja zabaviščnega parka. Tako nas je v objem zabave privlačila ne samo čarovniška moč Halloweena, ampak tudi nekaj adrenalinskih novosti ob praznovanju obletnice zabaviščnega parka. Upravitelji parka vsako leto poskušajo izboljšati ponudbo in tudi letos nismo
Ker smo imeli na programu veliko zanimivih točk, smo se zbrali že zelo zgodaj. Čeprav je bilo jutro mrzlo in megleno, smo verjeli v lep in zanimiv dan. Zbralo se nas je več kot petdeset članov, tako da smo avtobus napolnili do zadnjega sedeža. Dobra volja in veselo razpoloženje sta kljub zgodnji jutranji uri med udeleženci zavladala že po prevoženih prvih kilometrih. S kratkim postankom na kavi na Lomu smo ob osmih že prispeli na dogovorjeno mesto, kjer nas je čakal lokalni vodič. Človek, rojen in živeč v teh krajih, lahko najbolje predstavi območje, ki nas zanima. Z izbiro našega vodiča Jožeta smo imeli veliko srečo, ves dan nas je vozil okrog, pojasnjeval zgodovinske in
ostali praznih rok. Že ob hitrem preletu nepopolno prevedene internetne strani so izstopale nekatere novosti v letu 2005. Vsak amaterski raziskovalec je hitro opazil dve novi ponudbi: Sequoia Adventure in The Spectacular 4D Adventure. Ampak domišljija se nikakor ni ustavila samo na omenjenih dveh možnostih, saj je ponudba res pestra tako za najmlajše, kot za starše in za njihove denarnice. Večina pustolovščin je dostopna s poravnano vstopnino, nekatere pa ob manjšem doplačilu.
Jutranjo zaspanost smo sprostili na Blue Tornadu in Prostem padu, po novem stilu frizure in zaužitju novih moči pa smo nadaljevali v očaranih ilustracijah lic in nasmejanih obrazov. Osebno me je pritegnil nastop delfinov, ki je prikazal nekaj neverjetnih sposobnosti omenjenih živali. Tako sta nas ob izurjenih trenerjih zabavala z vodnimi akrobacijami dva delfina in morska leva. Ob njihovem poigravanju mi ni ušla s pogleda tudi delfinska družinica, ki je bila nagrajena z novim naraščajem. Z mokrimi pogledi in žogo sem se kar nekajkrat poigral z enim od delfinom. Prevzel me je občutek ujetništva mojega morskega prijatelja, a sem ga kmalu opustil, saj ima Gardaland enega največjih Aquaparkov v Italiji. Ob dobrodošli novici, da ob praznovanju letošnje 30. obletnice gostuje v parku tudi znana kitajska akrobatska skupina, so me pete ponesle tudi proti njihovemu sanjskem showu. Najboljši umetniki, ki
naravne znamenitosti, živalske in rastlinske vrste, ljudska izročila,... skratka, bil je živ leksikon.
Najprej smo si ogledali od leta 1949 zavarovan krajinski park Rakov Škocjan. To je šest kilometrov dolga dolina, ki je nastala tako, da se je podrl strop podzemnega rova, od katerega sta ostala samo še dva oboka, sedaj imenovana Veliki in Mali naravni most. Dolina se začne z Malim naravnim mostom, kjer izvira potok Rak, ta potem večkrat ponikne in na koncu pride na površju v Bistri pri Vrhniki pod imenom Ljubljanica. Ob izviru je bilo nekdaj veliko rakov, od tod njegovo ime. Potok teče po tej
Cilj letošnjega izleta po Sloveniji je bila Cerknica z okolico. Ob odkrivanju lepot tega dela naše dežele smo spoznali, zakaj območje slovi po čarovnicah in drugih mističnih bitjih.
zanimivi dolini, vanj ves čas pritekajo drugi izviri, to je voda, ki večinoma ponikne v sistemu kraških ponikalnic Cerkniškega jezera. Ob obilnem deževju vode Raka narastejo tudi za več metrov. Najvišja do sedaj izmerjena višina je bila do oboka Velikega naravnega mostu, to je preko deset metrov.
Spotoma nam je vodič v gozdu pokazal in razložil, kako se lovi polhe. Polhanje je bilo včasih pomemben vir prehrane, iz kož pa so izdelovali tople kape, saj so zime tu še sedaj zelo mrzle.
Med potjo po Rakovem Škocjanu smo imeli malico, nato smo se odpravili na
Obisk v deželi carovnice
Uršule
Vida Pirc
ogled Cerkniškega jezera. Z avtobusom smo naredili krožno vožnjo ob delu jezera, vodič pa nam je razlagal, kako se kak del imenuje in zakaj, kje vode prihajajo na površje in kje odtekajo. Območje je pomembno za veliko vrst živali.
V	okoliških gozdovih živijo številni medvedi in srečanje z njimi za domačine ni nič nenavadnega. Jezero z okolico nudi domovanje več kot dvesto vrstam ptic, med katerimi je nekaj takih, ki jih najdemo samo tam. Zaradi ugodnih razmer na bregovih jezera živi več tisoč žab. Ne smemo pa pozabiti rib, v jezeru jih živi deset vrst, sedem je avtohtonih, tri so prinešene v jezero od drugod. Ko nastopi sušno obdobje, jih iz vode pobirajo tako rekoč z rokami.
Da bi si bolje predstavljali zagonetno dviganje in upadanje vode v jezeru, katerega so mimogrede v še ne tako daljni preteklosti pripisovali čarovnicam, smo si v vasi Dolenje Jezero pri gospodu Kebetu ogledali maketo jezera in celotne doline. Ob zvočnih efektih in ob simulaciji pritekanja in odtekanja vode smo poslušali razlago poznanega in raziskanega naravnega fenomena, imenovanega presihajoče jezero. Čudovite slike jezera v vseh letnih časih, slike redkih ptičjih vrst in drugih jezerskih prebivalcev smo na koncu občudovali s pomočjo multivizije.
V	vasi Dolenje Jezero smo si ogledali cerkev sv. Petra, v kateri je čudovit strop, ohranjen v originalu in še nikoli obnovljen. Enaka, ali še večja dragocenost cerkve, je steklen lestenec, ki je v celoti izdelan v glažutah v bližnjih gozdovih Javornikov. Prepoznaven je po stekelcih v obliki srčka, preko katerega teče rdeča steklena nit.
Dan se je že počasi začel prevešati v pozno popoldne, na programu pa smo imeli še vožnjo preko jezera z lojtrnikom. Ker nas je bilo veliko, smo se posedli na dva vozova in uživali v vožnji. Sonce je že zahajalo za pobočjem Javornikov in se lesketalo v jezerski gladini, škrlatne jesenske barve gozda so še bolj zažarele in lahen večerni veter nam je hladil razgrete glave. Žal je bil to tudi konec našega raziskovanja in spoznavanja Notranjske.
Dan smo zaključili z večerjo v Uršulinem domu na Uncu. Bili smo si enotni, da je bil izlet izredno poučen in da slabo poznamo lepote svoje dežele, čeprav jih imamo blizu. Prepričana sem, da je takih kotičkov še veliko in nekega med njimi bomo odkrili prihodnje leto na naslednjem jesenskem izletu.
Čebelarski izlet
Franc Gosar
Med čebelarskima društvoma Skaručna in Tacen že vrsto let poteka zgledno sodelovanje, ne samo na področju izobraževanja, temveč tudi pri izmenjavi praktičnih izkušenj. Ena takih priložnostih je tudi vsakoletni čebelarski izlet, ki ga organizirata predsednika obeh društev, Anton Tome in Franc Gosar. Tokrat je bila na vrsti Kočevska regija. Dež, ki je postal že tradicionalen, tudi letos ni zatajil. Ko smo se v soboto, 17. septembra, zjutraj zbirali pred Kulturnim domom v Vodicah, smo bili vsi oboroženi z dežniki ter toplimi vetrovkami. Zaskrbljeno smo pogledovali v nebo, če se bo le kje pretrgal kak oblak in nam dal slutiti boljše vreme. Pred gasilskim domom v Tacnu so vstopili še preostali udeleženci in že smo jo mahnili proti Ribnici. Čemerno voljo so hitro pregnale dobrote, ki so jih zvarili naši čebelarji in napekle gospodinje, pa tudi nebo je postajalo prijaznejše, saj je dež povsem ponehal.
V Kočevski Reki sta nas pričakala predsednik čebelarskega društva Kočevje Viktor Pešelj in gospodična Mirjam, ena od domačink iz Kočevske Reke. Povedala nam je nekaj o zgodovini okoliških krajev, značilnostih tega območja in današnjem življenju. Ogledali smo si najstarejši oreh v Sloveniji in novozgrajeno cerkev sv. Janeza Krstnika. Cerkev so postavili v 90. letih kot nadomestilo vseh porušenih sakralnih objektov na tem območju po 2. svetovni vojni.
Pot nas je nato vodila v osrčje jelkinega gozda, v domovanje medveda in seveda čebel. Mogočna drevesa, ki so se dvigala v jasno nebo, tišina in prekrasna jasa, na kateri je stal lepo urejen čebelnjak in vremenska postaja. Pridružila sta se nam še dva čebelarja iz Kočevja, gospod Sercer in gospod Obranovič. Kako uspešno čebelariti in se boriti proti boleznim so teme, pri katerih čebelarjem nikoli ne zmanjka vprašanj in mnenj. Beseda pa lažje steče, če sta poleg še prigrizek, ki smo ga prinesli s seboj, in pokušina medenih izdelkov kočevskih gostiteljev. Kočevski čebelarji so nam med drugim tudi povedali, kako so zaščitili geografsko poreklo svojega medu.
Kar težko je bilo prekiniti veselo druženje, vendar nas je čas preganjal, saj smo imeli na programu še nekaj ogledov. Ustavili smo se v Seškovem domu v Kočevju, kjer se je leta 1943 sestala prva slovenska vlada. V dvorani so razstavljene slike Božidarja Jakca s portreti takratnih udeležencev. Ogledali smo si zanimiv kratek film o nastanku in zgodovini Kočevja ter razstavo o kočevskih Nemcih.
Nato smo se podali naprej proti Kolpi, kjer je ponovno začelo rositi. Zapihal je hladen veter, zato smo si le na hitro ogledali cerkvico sv. Ambroža, zavetnika čebelarjev v Podgradu. Po ozki ovinkasti cesti smo končno prispeli do kraja Stari trg ob Kolpi, kjer nas je v gostišču tik ob reki že čakalo kosilo. Ogrela nas je topla juha, odlično pripravljene postrvi, nato pa smo se zavrteli še ob zvokih veselega harmonikarja.
Dobre volje, čeprav že malo utrujeni, smo se proti večeru odpravili proti domu z željo, da se naslednje leto spet zberemo in spoznamo nov košček te prelepe Slovenije.
Smučarski tečaji SD Strahovica v zimi 2005/06
Jure Marence, SD Strahovica
Z najavo letošnjih smučarskih tečajev vas želim spomniti, da se zima nezadržno bliža in da bo spet potrebno namazati smuči. V tem obvestilu navajam samo najpomembnejše podatke o tečajih. Uradni razpis bo, tako kot vsa prejšnja leta, izšel v začetku decembra! Tečaje bomo tudi letos organizirali na Krišekarjevem griču v Sinkovem Turnu v času novoletnih počitnic - od 26. do 30.12.2005. Potekali bodo tečaji alpskega smučanja in deskanja za predšolsko in šolsko mladino, tečaj alpskega smučanja za starejše udeležence in tečaj teka na smučeh za vse ljubitelje tega športa. Se novost: če bo v omenjenem terminu pomanjkanje snega, bomo tečaje izvedli v času zimskih počitnic v februarju. Katere
tečaje bomo organizirali v februarskem terminu in kakšne bodo številčne omejitve, bomo sporočili naknadno. Vsekakor pa se bomo potrudili organizirati tečaje smučanja vsaj za domačo mladino. Zato starše že sedaj opozarjam na naslednje: ob prijavi za tečaj v novoletnem terminu vas bomo hkrati povprašali tudi za udeležbo na tečaju v februarju - seveda le v primeru, če bo novoletni tečaj zaradi slabih snežnih razmer odpadel. Vaš pravočasen odziv in pravilno izpolnjena prijava bo torej zelo pomembna - glede na izkazani interes bomo predvideli število strokovnih kadrov in vse potrebne tehnične službe, ki so za uspešno izvedbo tečajev v novoletnem ali februarskem terminu potrebne.
Vse ostale informacije: Jure Marenče, Sinkov Turn 55a, tel. 041-222-148.
Smučarski pozdrav!
4. jesenski pohod Občine Vodice
Peter Cernivec
Turistično društvo Vodice je tudi letos organiziralo jesenski pohod Občine Vodice. Pot pohoda je ostala nespremenjena in je tako enako kot prejšnja leta obsegala območje štirih občin, Vodic, Ljubljane, Trzina ter Mengša.
Začetek pohoda je bil izpred koče SD Strahovica na Selu, kjer se je zbralo nekaj članov društva, ki so udeležencem nudili potrebne informacije. Vsak udeleženec je prejel kartonček, na katerega je pozneje na različnih točkah pohoda prejel žig. Čeprav je bila pot zelo natančno označena, so organizatorji na hrbtno stran kartončka natisnili še zemljevid in tako
res ni bilo strahu, da bi se kdo lahko izgubil. Tisti, ki so se prejšnja leta že udeležili kakšnega jesenskega pohoda Občine Vodice, so kartonček že imeli in so z žigosanjem nadaljevali. Ob prvi okrogli obletnici, ki bo morda že prihodnje leto, organizatorji obljubljajo praktična darila za vse tiste, ki bodo imeli vse žige v svojih kartončkih, oziroma so se udeležili vseh jesenskih pohodov Občine Vodice.
Pohod je potekal po označenih in urejenih poteh od koče SD Strahovica do Planinskega doma na Rašici, gostilne Ručigaj na Dobenu , Mengeške koče ter nazaj do koče na Selu. Skupno so pohodniki prehodili približno 16 kilometrov, za pot pa v povprečju porabili štiri ure in pol. Pot je bila delno ravninska in delno
vzpenjajoča. Ob vrnitvi k koči na Selu je vsak udeleženec pohoda dobil malico in pijačo, najmlajši in najstarejši udeleženec pa še praktično nagrado.
Zanimanje za tovrstni pohod je vsako leto veliko, kar kaže tudi število udeležencev. Za primerjavo: v letu 2001 se je pohoda udeležilo 59 ljudi, 2002 90 ljudi, 2004 kljub dežju 35 ljudi in letos 60 ljudi. V letu 2003 je pohod zaradi vremena odpadel, kar pa je sprožilo nezadovoljstvo med ljudmi in nekateri so kljub temu pot prehodili sami. Člani Turističnega društva Vodice so se zato odločili, da bodo v prihodnje pohod organizirali v kakršnemkoli vremenu, in ker je bila tudi letos dobra udeležba, že gledajo naprej, proti petemu jesenskemu pohodu Občine Vodice.
:
Marihuana Kaditi ali ne kaditi?
Peter Černivec
Raziskava Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, opravljena med srednješolci v letu 2003, je pokazala, da je marihuana najpogosteje uporabljena prepovedana droga med srednješolci. Vsaj enkrat jo je uporabilo 40% petnajst - in šestnajstletnikov. O tem, da velika večina pozna pojem marihuana, ne dvomim. Ker pa marihuana ni ravno igrača, je vredno o njej še kaj povedati.
Literature, raziskav, študij, debat, mnenj... o marihuani je ogromno. Tisti, ki jo uporabljajo, jo navadno zagovarjajo s pozitivnimi učinki, zaskrbljeni starši pa si pulijo lase, ko mulc pride domov s krvavo rdečimi očmi in mamo prepričuje, da mu je v oko padla muha. Mama mu verjame, ker je njen sin pač priden in ne jemlje mamil, a ko se to zgodi večkrat in ko s samih petic sinov učni uspeh pade na komaj dvojke s še kakšnim ukorom, mami prekipi. Navadno tu vstopi oče, ki sinu kakšno "prisoli", mu prepove gledanje televizije in uporabo računalnika. V tej fazi starši ne vedo natančno, kaj se z njihovim otrokom dogaja. Otrok pa je v ravno tej fazi najbolj jezen na starše zaradi vseh uvedenih ukrepov (prepoved gledanja televizije in podobno) in se maščuje s tem, da pokadi še kakšen zvitek marihuane več. Otrok se marihuane vedno bolj poslužuje, starša pa še vedno samo mirno tuhtata, kaj mu je. Tako nekega dne mama v žepu sinove jakne najde paket s travo. Vpraša sina, kaj ima to, in on ji odgovori, da je to nekaj za eksperiment pri biologiji. Ona mu verjame, ker je imel pač vedno rad biologijo. Tako se zgodbe v družini ponavljajo, dokler starši ne ugotovijo, da njihov otrok kadi travo in takrat ga pošljejo k strokovnjaku na pogovor. Navadno se otoku ob tem uniči življenje!
Zgodba je kruta. Čeprav je izmišljena, je resnična za marsikatero družino v svetu. Take zgodbe se lahko prepreči že s poznavanjem nekaterih osnovnih stvari o marihuani.
Pod pojmom marihuana (trava) razumemo osušeno in zdrobljeno cvetje ter listje konoplje, ki vsebuje določeno količino psihoaktivne snovi. Marihuana se lahko
uživa v obliki kajenja, sama ali pomešana s tobakom, lahko pa se jo meša s hrano ali pijačami. Substanca, ki se nahaja v marihuani ter ima te psihoaktivne učinke, se imenuje THC - tetrahidrokanabinol. Procent THC je v rastlinah različen. Marihuano se najpogosteje uživa pomešano s tobakom, ročno zvito v cigareto, imenovano joint, pri čemer je na eni strani ustnik, izdelan iz lepenke ali kartona. Ustnik je namenjen temu, da se joint pridrži in do konca pokadi marihuano. Učinki marihuane pri kajenju se pojavijo že čez nekaj minut po vdihovanju dima, svoj vrh dosežejo med dvajsetimi in tridesetimi minutami, trajajo pa dve do tri ure po zaužitju. Iz konoplje se proizvaja tudi hašiš in hašiševo oje, ki sta še bolj nevarni drogi, ker vsebujeta večjo koncentracijo THC. Hašiš vsebuje 3% do i4% THC, hašiševo olje pa tudi do 50%. Psihoaktivna snov v marihuani (THC) je v maščobi topljiva zmes, ki se nabira v maščobnih tkivih telesa in se v obdobju petih do osmih dni sprošča v krvni obtok. Na ta način se učinki THC podaljšajo. Enkratno ali dvakratno tedensko kajenje marihuane že zagotovi trajen vir THC v telesu, medtem ko se alkohol v jetrih presnavlja s hitrostjo 0,1 g alkohola na kilogram telesne teže v eni v uri. Študije kažejo, da uživanje marihuane ne povzroča telesne odvisnosti, zato pa lahko povzroči zelo močno duševno odvisnost. Duševna odvisnost se kaže v stalni potrebi po ponovnem uživanju. Uživalec se tako dejansko ne more več sprostiti, zabavati in delovati brez njenega uživanja. Vendar pa za doseganje učinka, kakršnega je dosegel na začetku uživanja, potrebuje vedno večjo količino marihuane. Tako pogosto uživanje marihuane in ostalih produktov konoplje posredno vpliva tudi na prehod k bolj nevarnim drogam. Uživalci marihuane imajo močno zmanjšane verbalne sposobnosti. Postopoma izgubijo sposobnost za kritični pregled. Niso sposobni analizirati, zakaj se pojavijo napake, in jih popraviti. Tako opazijo, da ponavljajo napake, vendar pa izgubijo zmožnost za predvidevanje situacij, da bi zadevo popravili. To vodi v občutek nezadostnosti in neuspešnosti. Vendar pa uživalec tega ne poveže z uživanjem marihuane. Uživalci marihuane imajo prizadet kratkotrajni spomin. Ker pa zaradi prizadete fleksibilnosti misli nimajo
pravilnega osredotočenja, pravzaprav ni veliko stvari, ki bi se jih lahko spomnili. Ko gledajo nazaj, je njihova preteklost meglena. Zaradi zmanjšane sposobnosti koncentracije in prizadetega pomnjenja nedavno pridobljenih informacij je moten proces učenja.
O marihuani je slišati mnoge napačne trditve. Tako naj bi povzročala mir in sproščenost ter izboljšano zaznavanje glasbe in poezije ter celo povečala ustvarjalnost in vpogled v "realnost". Morda bi nekomu res lahko omogočila nove zaznave ali ideje oziroma sprostila zatrte ideje, ker pa zmanjša delovni zagon, se te ideje le redko udejanjijo. Eksperimenti so pokazali, da uživanje marihuane prizadene človekove sposobnosti, ki so potrebne za upravljanje motornih vozil, letal in strojev. Dokazano je tudi, da taka prizadetost traja več ur potem, ko so subjektivni učinki mamila izginili.
Strokovnjaki ugotavljajo, da zaradi dolgotrajnega, intenzivnega uživanja marihuane prihaja do nezainteresiranosti, utrujenosti, apatije, pasivnosti, brezbrižnosti, družbenega zanemarjanja in zmanjšanega zagona. V Evropi, Kanadi in ZDA postaja nov način proizvodnje marihuane v zaprtih prostorih vse bolj pereč problem, saj je učinek te konoplje dosti bolj močan in je njen način gojenja težje odkriti. Trgovci z novim načinom gojenja konoplje v zaprtih prostorih, kot so kleti, garaže, rastlinjaki, ipd., pridelujejo marihuano, ki je dosti bolj močna, saj vsebuje več THC-ja. Njegov odstotek v tako pridelani marihuani znaša od 9% do 22%, v obliki praška iz vršičkov pa lahko doseže tudi 40%. Njeni učinki so podobni halucinogenim učinkom LSD. "Skunk" se po učinkih približuje LSD, zato ga ob razpravah o liberalizaciji ali celo legalizaciji konoplje in njenih produktov nikakor ne smemo spregledati.
KAKO VEM, DA JE NEKDO UŽIVAL MARIHUANO;
-	Oseba je videti kot da ima vrtoglavico
-	Vede se "poneumljeno in hihitavo"
-	Oči ima krvavo rdeče
-	Težko se spomni stvari, ki so se pravkar zgodile
-	Sčasoma oseba postane zaspana
Občani naj poznajo eko oznake
Družba za ravnanje z odpadno embalažo SLOPAK
Izdelki, dani na trg Evropske unije morajo biti zaradi zagotovitve skladnosti s predpisi ustrezno označeni. Ena od zahtev je tudi ekološko označevanje. Pripravili smo pregled zahtevanih ekoloških oznak s področja ravnanja z odpadno embalažo in odpadno električno in elektronsko opremo.
Zelena pika, za podeljevanje njene uporabe ima v Sloveniji družba SLOPAK ekskluzivno pravico, je znak, ki označuje, da je embalaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter da se zbira, ponovno uporabi, reciklira ali
drugače ustrezno predela. ©
Znak zelena pika
Zelena pika je najbolj razširjen ekološki znak v Evropi in se pojavlja na embalaži izdelkov. Znak tudi pomeni, da je proizvajalec ali pridobitelj, uvoznik ali embaler vključen v sistem družbe SLOPAK za ravnanje z odpadno embalažo.
Evropska in slovenska zakonodaja predpisujeta še en sistem označevanja embalaže, in sicer klasifikacijo embalažnih materialov.
Pri ravnanju z odpadno embalažo se namreč v ekoloških otokih v zabojniku za embalažo ali plastiko zberejo različni embalažni elementi. pločevinke, polipropilenski, polietilenski, polietilentereftalatni, polistirenski zabojčki, plastenke, vreče... Po prevozu vsebine embalažnega ekološkega otoka se materiali ročno razporedijo in se celo plastika ločuje na različne frakcije. Tehnološki postopki predelave so namreč za različne tipe plastike različni. Označevanje embalažnega materiala z mednarodno razpoznavnimi oznakami, ki so na embalažnem elementu dobro vidne, zato precej olajša delo sistema za ravnanje z odpadno embalažo.
O
Znak mobiusova zanka
Mobiusova zanka se uporablja za označevanje izdelkov ali embalaže, ki imajo na koncu življenjskega cikla določeno zbiranje in procese recikliranja. Vsak krak Mobiusove zanke namreč predstavlja del verige, potrebne za uspešno recikliranje. zbiranje, predelavo v nov izdelek in nakup izdelka iz reciklata. Znak so razvili v ZDA v začetku 70. let prejšnjega stoletja na pobudo enega večjih proizvajalcev recikliranega papirja. Uporabilo ga je tudi ameriško Združenje plastične industrije, ki je leta 1988 izdelalo identifikacijske kode za različne plastične materiale.

Znak za plastiko - polipropilen
Znak košek
Košek opozarja, da je embalažo potrebno odvreči na primerno mesto. Z vzpostavitvijo sistema za ravnanje z odpadno embalažo je primerno mesto za odvreči odpadno embalažo ekološki otok.
Tudi električna in elektronska oprema mora biti od avgusta 2005 naprej ustrezno označena. Obvezno ločeno zbiranje izrabljene, pokvarjene in vse ostale odpadne električne in elektronske opreme simbolizira znak prečrtanega smetnjaka na kolesih. Ta pomeni, da izrabljenih električnih in elektronskih aparatov ne smemo odvreči v koš za komunalne odpadke, ampak jih moramo odnesti na zbirni center ali predati komunali ob pobiranju kosovnih odpadkov.
Znak za označevanje obveznega ločenega zbiranja odpadne električne in elektronske opreme
Varovanje narave v Občini Vodice
Natura 2000
Na ohranjenost narave in njeno raznolikost smo v Sloveniji lahko upravičeno ponosni. Na slovenskem ozemlju namreč živi več kot 15.000 živalskih in 6.000 rastlinskih vrst. Ker pa je v evropskem merilu ohranjene narave vedno manj in jo je zato potrebno varovati, so članice EU oblikovale omrežje varstvenih območij - NATURA 2000. Vanj so vključena območja, na katerih želimo ohraniti redke ali celo ogrožene rastlinske in živalske vrste ter njihova življenjska okolja oz. habitatne tipe. S 1. majem 2004 smo se tudi v Sloveniji priključili projektu Natura 2000.
Nika Hrabar, Zavod RS za varstvo narave,Obmocna enota Ljubljana
Območje Natura 2000 v občini Vodice. (kartografske podlage: GURS)
Območja Natura 2000 v občini Vodice
V občini Vodice se nahajajo tri območja Natura 2000, ki skupaj pokrivajo 24,5 odstotkov površine občine.
Orhideja Loeslova grezovka je občutljiva na zmanjševanje vlažnosti na rastišču in na povečan vnos hranil z gnojenjem.
foto: Metod Rogelj
Območje Šmarna Gora in Rašica predstavljata pomembno rastišče redke orhideje Loeselove grezovke. Loeslova grezovka je do 20 cm visoka kukavičevka, ki raste na nizkih barjih in zamočvirjenih travnikih. Cveti od maja do junija s 3 do 15 zeleno rumenimi, navzgor obrnjenimi cvetovi. Ker je vezana na zamočvirjene predele, jo ogroža predvsem osuševanje rastišča, zaraščanje, gnojenje in zasipavanje.
	^sm
Samec rogača lahko zraste tudi čez 5 cm. Kljub velikim čeljustim v obliki rogovja se rogači prehranjujejo z različnimi rastlinskimi izločki.	Samice rogača odlagajo jajčeca v ali ob štore, stara ali padla drevesa. foto> Samo Jenčič
Gozdovi Šmarne Gore in Rašice so pomemben življenjski prostor enemu izmed največjih vrst hroščev v Evropi, rogaču. Vezan je na listopadne gozdove, predvsem na tiste, kjer prevladujejo hrasti in velik delež razpadlega lesa. Ogrožata ga predvsem odstranjevanje mrtvega lesa iz gozda in svetlobno onesnaževanje.
Na okoliški travnikih Šmarne gore najde svoj prostor tudi le dvomilimetrski polž ozki vrtenec. Hišico ima rebrasto in rdeče rjave barve. Živi na močvirnih travnikih, v dolinskih logih in v stelji obvodnega grmičevja. Za njegovo ohranitev je potrebno ohranjati nizko travno rastlinje ter preprečevati izsuševanja ali poplavljanja travnikov, na katerih živi.
Mali podkovnjaki navadno prezimujejo v jamah, kjer visijo popolnoma zaviti v letalno opno.
II»
foto: Andrej Hudoklin
Z Naturo 2000 varujemo tudi najmanjšega evropskega podkovnjaka, netopirja malega podkovnjaka. Na območju Rašice mali podkovnjaki prezimujejo v jami Sršenova Kajžarica. Za poletna zatočišča si ponavadi izberejo cerkve, zvonike in podstrešja. Pomembno je, da se netopirjev v času prezimovanja ne moti z obiski in osvetljevanjem in da se ohranja okoliške gozdove in travnike, ki so pomembni za prehranjevanje z nočnimi žuželkami.
Na območju Šmarne Gore in Rašice izstopa evropsko pomemben habitatni tip-ekstenzivno obdelovani mokrotni travniki z modro stožko. Ti travniki se v spomladanskem in poletnem času bohotno razcvetijo. Tako lahko na njih občudujemo pisane cvetove močvirskega svišča, močvirskega mečka, sibirske perunike in različnih vrst kukavičevk.
Pomembne so tudi jame, ki jih moramo varovati pred odpiranjem za javnost, uničevanjem in zasipavanjem.
Območje Natura 2000 Zadnje Struge pri Suhadolah je pomembno zaradi ohranjanja obrežnega vrbovja, jelševja in jesenovja.
Izbor območij Natura 2000
Pravno podlago za določitev območij Natura 2000 predstavljata dve evropski direktivi, Habitatna direktiva in Ptičja direktiva. Prva vsebuje sezname evropsko pomembnih rastlinskih, živalskih vrst in habitatnih tipov, druga pa sezname evropsko pomembnih ptičjih vrst. Vsaka članica EU na podlagi meril obeh direktiv predlaga varstvena območja na svojem ozemlju. Tako je Slovenija z vstopom v EU predala Evropski komisiji seznam območij, ki predstavljajo 35,5 odstotka ozemlja Slovenije, kar kaže na izjemno pestrost in bogastvo.
Kakšne obveznosti prinese Natura 2000?
Osnovni cilj Nature je vzdrževanje ali celo izboljšanje ohranjenosti evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Ohranimo pa jih lahko le tako, da preprečimo slabšanje razmer v njihovih življenjskih okoljih. V praksi to pomeni bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na primer s pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju ptic, trajnostno gospodarjenje z gozdom, itd.. Zagotoviti moramo, da človeške dejavnosti in razvoj ne bodo ogrozili narave.
Prednosti Nature 2000
Skoraj vsi si želimo živeti v zdravem in čistem okolju. Natura 2000 je eno izmed orodij, s katerim lahko to tudi dosežemo ali ohranimo. Čisto okolje nam lahko nudi različne razvojne priložnosti, kot je pridelava kakovostne hrane. Ohranjena narava privlači obiskovalce, ki bi si radi odpočili od vedno bolj stresnega življenja in tako lahko Natura 2000 pomeni priložnost za "zeleni turizem".
Financiranje Nature 2000
Za območja Natura 2000 so na razpolago tudi finančni programi Evropske unije: LIFE III-Narava za sofinanciranje naravovarstvenih projektov, Slovensko okoljski kmetijski program, ki podpira naravi prijazno kmetovanje in sredstva iz strukturnih skladov.
Slovenci smo lahko ponosni na ohranjeno naravo na našem ozemlju, ki jo lahko na različne načine, tudi s pomočjo omrežja Natura 2000, ohranimo za prihodnje rodove.
Trgovina Valery preseneča
Peter Cernivec
le v prejšnji številki smo pisali o tem, da ima trgovina v Skaručni novega lastnika in novo ime Valery. Trgovina sedaj posluje že dober mesec o prvih rezultatih pa preberite v nadaljevanju.
Lastnica trgovine Valerija Potočnik je že ob odprtju trgovine v Skaručni obljubila, da bodo tu vsak mesec potekala nagradna žrebanja. V nagradnem žrebanju lahko sodeluje vsak, ki v trgovini Valery kupi za več kot 10.000 SIT. Trem izžrebanim se je že nasmehnila sreča. Tako je Majda Belčič prejela prvo nagrado, šest s tolnih blazin ter namizni prt, Anica Goričanec drugo, štiri stolne blazine, in Marija Bokal tretjo nagrado, dve "gasilski" blazini. Poleg tega Valerija vsak mesec izbere tudi nekoga v stiski
Podgoršek Pepca: "Z novo trgovino sem zelo zadovoljna. Všeč mi je, ker je vse tako pregledno. Prodajalke so izredno prijazne in mi pri večjih nakupih vedno pomagajo nesti vrečke. V tej trgovini dobim vse, kar si želim, če pa slučajno česa nimajo, to dobim drugič. Zelo dobro se mi zdi, ker prodajajo tudi tekstil, saj dostikrat ne vem, kaj bi komu kupila za rojstni dan. Da ne poklonim vedno kakšnih piškotov ali buteljke, lahko tu kupim kakšno bluzico ali kaj podobnega. Tudi v prejšnjo trgovino sem rada zahajala, a se mi zaradi preglednosti in svetlosti ta zdi boljša. Spremembe so tako vedno dobrodošle."
Lastnica trgovine Valerija
Potočnik: "Po pripovedovanju prodajalk so naši kupci s trgovino zadovoljni. Presenečeni so nad cenami, ki so zelo nižje, ter nad ponudbo nekaterih stvari, ki jih prej ni bilo. Mi se skušamo prilagoditi kupcu in ne obratno, kar se mi zdi najbolj prav. Glede samega poslovanja sem izredno zadovoljna, saj trgovina že v enem mesecu posluje tako dobro, kot je poslovala prejšnja zadnjih nekaj let. Prodajalke pravijo, da prihajajo nove stranke, ki v to trgovino prej niso zahajale. Ker se ukvarjamo tudi s šiviljstvom, smo že kar nekaj ljudem omogočili krajšanje, šivanje oblek in podobno. Mislim, da so ljudje z nami kar zadovoljni, če pa niso, se bomo potrudili, da bo boljše."
in mu pokloni nekaj osnovnih življenjskih potrebščin, kot so moka, mleko, sladkor in podobno. Prvega so izbrale prodajalke, saj Valerija ljudi v občini še ne pozna dovolj dobro, da bi lahko ocenila, kdo najbolj potrebuje pomoč. Prva izbranka je tako postala Angela Kestner, ki smo jo ob prejemu darila tudi obiskali.
Ob prihodu pred Angelino skromno hišico smo gospo ravno ujeli pri delu. Valerija ji je razložila, zakaj smo prišli, in gospa Angela je ostala brez besed. Prvo, kar je uspela izustiti, je bilo: "Ali sem kaj dolžna"? Gospe smo dve ogromni škatli živil pomagali nesti v hišo, ona pa je ob tem povedala, da je
tudi sama vedno rada pomagala ljudem, saj verjame, da se dobrota vedno povrne z dobroto. Na lastne oči sem se prepričal, da obljube trgovine Valery držijo, da je odnos prodajalcev do kupcev prijazen, korekten ter da so tudi kupci zadovoljni s prodajalci ponudbo in cenami. V pogovoru z lastnico sem izvedel, da bodo kupci v tej trgovini deležni še kar nekaterih presenečenj in nagrad, podrobnosti pa naj za zdaj ostanejo skrivnost. Veseli me, da je v občino Vodice prišel nekdo z novim pristopom, novimi idejami ter z dobrim čutom za soljudi.
Pobarvanka
Nagrajenka pobarvanke iz prejšnje številke je Neža Spenko, Utik 40b, 1217 Vodice.
Oglasi / Zahvale
Voščilo
Našemu dolgoletnemu članu in nekdanjemu predsedniku DU Vodice STANKU HVALETU čestitamo za 85. rojstni dan in se zahvaljujemo za vse, kar je storil za uspeh in dobro ime društva.
DU Vodice in DU Utik - Sinkov Turn
Voščilo
V soboto, 28. 10. 2005, sta Cilka in Hinko Rosulnik iz Šinkovega Turna praznovala petdeset let skupnega življenja.
Čestitamo!
Dragi otroci!
Tudi letos me je Občina Vodice povabila na Miklavževanje v vaše kraje.
Srečali se bomo 4. decembra ob 14. uri na parkirišču pred Občino Vodice.
Spremstvo angelov in grdob bo tako številčno, da se bom pripeljal kar z vlakom. Kot vedno bom s seboj prinesel tudi darila. Preizkusili se boste v ročnih spretnostih in si sami izdelali darila. Polna vreča dobrot bo nato vstopnica na vlak. Najbolj pridni otroci se bodo lahko z menoj podali na panoramsko vožnjo po Vodicah.
Da pa boste Miklavža čim lažje pričakali, vam bodo krajšali čas Mladinski center Vodice, Jure Sešek in vzgojiteljice Vrtca Škratek Svit.
Do takrat pa se marljivo učite in pridni bodite!
Sveti Miklavž!
v_J
NOVOROJENČKI
V Utiku se je 10.10. 2005 mamici Simoni in očku Roku rodila hčerka Taja Vrhovnik.
Na Dobruši se je 11.11. 2005 mamici Tanji in očku Niku rodila hčerkica Nika.
Čestitamo!
--->
Na Kopitarjevem trgu je že od 8. ure zjutraj stalo približno 10 nepogrešljivih rdečih gasilskih vozil, mednje pa so se pomešali gasilci iz vseh prostovoljnih društev v občini. Obiskovalci so kapljali bolj posamično, tako da se je nekoliko večja skupina nabrala šele malo pred enajsto. Takrat so gasilci prikazali tudi zanimivo gašenje vozila, in sicer predvsem zato, ker se iz leta v leto povečujejo intervencije te vrste. Vodice so namreč precej prometna točka na stičišču več pomembnih poti, poleg tega pa na število nesreč vpliva tudi bližina avtoceste. Gledalci so lahko prisostvovali gašenju na več različnih načinov, z navadnim ali visokim tlakom, s peno itd. Poleg tega so videli, kako nevarno je segrevati ali kuriti prazne pločevinke od lakov in kako se lahko mimogrede vname preveč segreto
olje na štedilniku. Ob tem so slišali, da pri takem dogodku ni razloga za paniko, saj je mogoče požar pogasiti z navadno kuhinjsko pokrovko ali z odejo - oboje samo položimo čez ogenj in ga tako zadušimo. Se bolje pa je, če imamo pri roki gasilni aparatč vsaj eden bi moral biti prisoten v vsakem gospodinjstvu! Na stojnici je bilo mogoče takšne aparate tudi kupiti.
Prikazanim vajam je sledil bolj slovesen zaključek prireditve, na katerem je župan gasilskim društvom predal zaščitne intervencijske obleke, za katere je Občina v preteklem letu prispevala dva milijona dodatnih sredstev. Vsako društvo je zraven plačalo še DDV, tako da je bilo zbranega denarja še nekoliko več. Posamezno prostovoljno društvo je dobilo dve novi zaščitni obleki, ki sta bili res zelo
potrebni, saj je nakup sodobne opreme največji problem naših gasilcev. Kot je povedal Alojz Kosec, namreč vsa tehnologija napreduje tako hitro, da je v letu dni praktično že vse zastarelo. Vendar splošna slika po njegovem mnenju kljub temu ni tako slaba, saj je v naši občini trenutno približno 1.100 prostovoljnih gasilcev (od tega 800 operativnih), nizko število intervencij pa dokazuje, da je tudi preventivna dejavnost dobra.In ker je bil tudi ta dogodek namenjen izobraževanju širše javnosti, si je vsak radovednež lahko po želji ogledal gasilske naprave in tovornjake ali pa zastavil kakšno dodatno vprašanje. Za tiste, ki vas ni bilo na prizorišču, pa vsaj nujna osnova:
Katere informacije moramo posredovati pri javljanju požara na 112?
1.	Kaj se je zgodilo
2.	Obseg nesreče - požara
3.	Mesto dogodka - naslov
-	Opis kraja in kak[en je dostop
-	Ali je na mestu intervencije nevarnost za prisotne
4.	Telefonska številka kličočega
5.	Priimek in ime kličočega