Št. 294 (16.331) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNFVN"K v za- ,Si ' 1500 LIR .jo_M. :ž_ 432731190 POŠMNAPIAČANm vr-oil/.** Spe''zicne in abbommento poslale 45% Art 2, comma 20b, legge 66296 - Fiate d Tresle SOBOTA, 12. DECEMBRA 1998 Majavi most med LDS k SLS Rado Gruden neuspeli zahtev Ustavni obtožbi proti n s rskemu predsedniki Uežu Drnovšku pred n Uevi so isti podpis l^Ds in SKD) v Držav zu°ru Republike Slovi Včeraj doživeb neuspel Z intm^nnl --oivu za suisivu in Slavku Gabru, kate s° očitali vrsto nepra sti, nezakonitosti ir Uugovomosti za donu , ' "vi.jii iinmsusivu. *1 pričakovan ne Zahteve po ustavni t fnovska, je bil pr Van tudi včerajšnji i; Pvod razpravo je bile ■"^lavitcv ministra Ue morejo zbrati 46 kolikor bi jih potr Za ujegovo odstavite Toda včerajšnje Vanje je se bolj jasni Zal°. da v odnosi Slavnima koalici Partnericama mocr Pije. Vladne krize vatkem najbrž Pričakovati, toda I tten- ' •*™raia nedvomr razmisliti, kako vladno barko na im, ko je kar dva s ancev iz partne Vonske ljudske VCeraj podprlo upozicije za odsta •ustra iz vrst LDS. Da odnosi met bLS niso idilični, j -“‘ambnega mir za Krapeža, ki j LS. Te zamenj, ,euo pa je bil v n ^ kriv sam obrai očitno velik va SLS ni preba zato, ker SI Vrstah ni znal na ^aga kandidata °dbor napovi TS podprla i upozicije proti Uajst poslancet . »o tej napovi )e vzdržal, sest Pojavilo na glai rviii,_____°, juogoče la£1 :ern’ da SLS k hotela ze z lajavega mn Povezuje u°lgo na dve bo mogoče s ^nska ljuds bo i za opozicijo no koalicijo. ua r^na demc ulje odloči, t uezaneslji! lojalnejse p h za vladr EVROPSKA UNIJA / VCERAJ IN DANES VRHUNSKO ZASEDANJE NA DUNAJU Evropa za refoime svojih institucij in za odpravljanje brezposelnosti Potrjena Agenda 2000 - Pakt za delo bo dobil konkretne vsebine do junija 1999 DUNAJ - Sefi držav in vlad Evropske unije so včeraj na vrhunskem zasedanju na Dunaju potrdili, da bo politični dogovor o reformah, ki jih v luči priprav na širitev začrtuje Agenda 2000, sprejet na izrednem vrhu marca prihodnje leto, ko bo uniji predsedovala Nemčija. Drugo pomembno sporočilo z Dunaja pa zadeva boj proti skoraj 17-milijon-ski brezposelnosti v Evropi, za kar je bil dosežen okvirni sporazum za delo, ki ga bo treba do srede prihodnjega leta napolniti s konkretnimi in preverljivimi vsebinami. Na 3. strani VELIKA BRITANIJA / PRVIČ PRED SODNIKOM Pinochet se je zagovarjal LONDON - Bivši čilski diktator Augusto Pinochet se je včeraj prvič pojavil pred nekim britanskim sodnikom in je takoj dokazal, da bo trd oreh, saj je osebno posegel in odločno poudaril, da ne prizna zakonitosti nobenega sodišča izven svoje domovine za proces, ki temelji na španskih lažeh. Razprava v Bebnarshu, kjer običajno sodijo teroristom Irske republikanske armade in hujšim zločincem je trajala le nekaj minut. Nova razprava bo 18. decembra in ne več v Belmarshu temveč na sodišču Magisbates Court v Bow Streetu v osrednjem londonskem predelu Covent Garden. Na 11. strani Interpelacija SDS in SKD proti ministru Gabru ni uspela LJUBLJANA - Interpelacija Slovenske demokratske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov proti ministrstvu za šolstvo in šport Slavku Gabru v Državnem zboru ni prodrla. Zanjo je sicer glasovalo 37 poslancev proti pa 36, toda za ministrovo odstavitev bi podpisniki interpelacije potrebovali 46 glasov. Ministra so pri glasovanju podprli poslanci vladnih partneric Liberalne demokracije in Desusa, pridružili pa so se jim tudi poslanci Združene liste, predstavnik italijanske narodnosti in en neodvisni poslanec. Večji del poslancev SLS je glasoval za interpelacijo proti ministru iz koalicijske partnerice. Na 2. strani Dva zastrupljena panetona povzročila izredno škodo Nestleju FIRENCE, RIM - Včerajšnje analize so potrdile, da sta je v panetonih, ki so ju ekoteroristi ALF (Animal Liberation Front) poslali redakcijama An-se v Firencah in Bologni strup za podgane racumin. Družba Nestle, ki je lastnica znamk Motta in Alemagna, bo utrpela vsaj 50 milijard lir škode. Sodstvo je že odredilo zaplembo vseh panetonov, ki bi imeli znake vbodov injekcijske igle. Samostojno so razne veleblagovnice in prehrambene verige s svojih pultov odstranile vse božično in novoletno pecivo obeh družb. ALF obtožuje Nestle, da uporabi genetsko manipulirane prehrambene prvine. Na 11. strani ČRNA KRONIKA / NA CESTI 202 PRI PREDORU Albanec s tovornjakom v smrt Na cesti, kjer ne bi smel voziti, so težkemu vozilu popustile zavore Sgarleta na čelugoriške Trgovinske momice GORICA - Predsednik Zveze in-dustrijcev Emilio Sgarlata je bil sinoči izvoljen za predsednika Trgovinske zbornice v Gorici. Prejel je 15 glasov od 22 predstavnikov gospodarskih in sindikalnih organizacij v zborničnem odboru. Sgarlata je v predstavitvi programskih smernica napovedal, da namerava delovati v znamenju kontinuitete z uspešnim delom svojega predhodnika Enza Bevilacque. Na 12. strani Proti zaščiti je desnica osamljena TRST - Medtem ko je kvestura prepovedala današnjo poulično manifestacijo skrajne desničarske stranke MSI-FT proti zakonskemu predlogu o zaščiti slovenske manjšine, so se sinoči predstavniki nacionalističnih sil zbrali na relativno maloštevilnem zborovanju. Izstopila je zaskrbljenost, da bi tokrat lahko res odobrili zakon, ki bi z uveljavljanjem dvojezičnosti bil »usoden za italijanstvo Trsta.« Posl. Menia je orisal razloge svojih veC kot 1.500 popravkov, s katerimi namerava zaustaviti odobritev zakona. Na 6. strani Danes, 12. decembra 1998 V Hotelu Savoia 6xcelsior, Trst Nabrežje Mandracchio 4 z začetkom ob T 6.30 nadaljevanje jutri, 13. decembra T 998 v Finžgarjevem domu na Opčinah Narodna ulica 89 z začetkom ob 9.30 LACOOtV la magta tiellt Snuridje l/Sntanto tiet Celti 31 (astma beir@rtzntt la Corte 9rcana Trst, Čampo S. Giacomo 17 - Tel. 040/775356 ..40". N€Pflia AFtotK AMčflifK, TORBO NAHRBTNIKI, DCNfifiNICč, CTUI ZA KUUC6 IN ZA KOVANCE, OGAUCE, PRSTANI, UHANI, ZAPESTNICE, ZAPONKE IN BROŠKE. TAUSMANI, AMULETI TER SREDNJEVEŠKI IN KELTSKI SIMBOU. KADILA, ZELIŠČA IN OBREDNI PREDMETI RAZUČNIH NARODOV. Pomislite žc sed^j na tople božične praznike LA MAGLIA vas pričakuje Odprto tudi ob nedeljah in ponedeljkih TR2IC - Ul. Roma 58 - Telefon (0481) 790074 NOVICE Tolmeško sodišče oprostilo Bossija TOLMEC - Sodnica za predhodne preiskave iz Tol-meča Mariarosa Persico je včeraj oprostila voditelja Severne lige Umberta Bossija od obtožb ščuvanja k zločinu, grožnje v obtežilnih okobščinah in sramotenja. Poslanska zbornica namreč ni dala dovoljenja sodišču, da bi voditelju Severne Uge sodilo za omenjene prekrške. Pojasnimo naj, da je bil Bossi obtožen zaradi nekaterih izjav, ki jih je izrekel med vohlnim shodom v Villi Santini 6. avgusta 1995. Tedaj je pozval svoje pristaše, naj »iztaknejo in preganjajo vpisane v Nacionalno zavezništvo ter njegove volilce«, ter oboje označil kot »svinske fašiste«. Na prvi obravnavi 27. marca lestos se je Nacionalno zavezništvo javilo kot civilna stranka. Kot rečeno, pa je vse skupaj šlo po vodi, ker je obveljala Bossijeva parlamentarna imuniteta. Proces zaradi umora odvetnice Trombino PORDENON - Namestnik državnega tožilca v Pordenonu Federico Facchin je včeraj vložil formalno obtožbo proti 56-letnemu upokojencu Antoniu So-negu iz Sacileja zaradi umora 43-letne pordenon-ske odvetnice Francesche Trombino, do katerega je prišlo letošnjega 6. marca. Kot pričajo očividci, je Sonego pokončal Trombinovo s kladivom, ki ga je zavil v časopisni papir, in sicer na pločniku pred njeno odvetniško pisarno 'sredi belega dne. V to strašno dogajanje je skušal poseči upravitelj bližnje videoteke, vendar se je umaknil pod Sonegovo grožnjo z revolverjem Pristavimo naj, da so Sonega še istega" dne aretirab. Odtlej so ga večkrat zasbšali, vendar je obtoženec vselej vztrajno molčal. Ve se le to, da je Trombinova branila bivšo Sonegovo ženo v neki pravdi z njim. Voznik umri na gradbišču VIDEM - V Praprotnem je včeraj prišlo do nenavadne smrti. Voznik tovornjaka je umrl na gradbišču kmalu potem, ko je izročil material. Gre za 53-letnega Giuseppa Sacchettija iz Vidma. Prisotni na gradbišču so povedali, da je moški nenadno začel kolebati in se nato zgrudil na tla. Zdravnik sodne medicine je ugotovil, da je Sacchettija zadela srčna kap. SLOVENIJA / INTERPELACIJA SDS IN SKD n Gaber še naprej minister za šolstvo Za odstavitev glasovalo 37, proti pa 36 poslancev - Za uspeh potrebnih 46 glasov LJUBLJANA - Po dvodnevni razpravi je državni zbor (DZ) Republike Slovenije na javnem glasovanju s 37 glasovi »za« in 36 »proti« zavrnil predlog Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD za izglasovanje nezaupnice ministru za šolstvo in šport Slavku Gabru. Za izglasovanje nezaupnice oziroma ministrovo razrešitev bi morala glasovati večina poslank in poslancev državnega zbora - to je najmanj 46. Zavrnjeni predlog Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) za izglasovanje nezaupnice ministru za šolstvo in šport Slavku Gabru je poleg poslancev predlagateljev podprlo tudi 12 poslancev vladne Slovenske ljudske stranke (SLS). Za uspešno izglasovano nezaupnico bi moralo glasovati najmanj 46 poslancev, podprlo pa jo je le 37 poslank in poslancev. Od 19 poslancev SLS jih je za interpelacijo glasovalo 12, eden se je vzdržal, nihče od poslancev te stranke pa ni glasoval proti. Med 36 poslanci, ki so glasovali proti nezaupnici ministru Gabru, so poleg poslancev Liberalne demokracije (LDS) in Demokratične stranke upokojencev (DeSUS) nezaupnico zavrnili tudi v Združeni listi socialnih demokratov in Slovenski nacionalni stranki (SNS). Proti sta glasovala tudi poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli in samostojni poslanec Ciril Pucko. Interpelacijo je proti ministru za šolstvo in šport Slavku Gabru konec septembra vložila skupina poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) ter Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Poslanci obeh opozicijskih strank so ministru v 11 točkah na 11 straneh očitali vrsto nezakonitosti, nepravilnosti in osebne neodgovornosti ter predlagali, da državni zbor po končani razpravi o interpelaciji Slavka Gabra razreši s funkcije ministra za šolstvo in šport. Minister Gaber je v svojem več kot enournem posegu že v četrtek zavrnil vse očitke, v nadaljevanju razprav pa so se nato predstavniki poslanskih skupin v zvezi z resolucijo izrekli v skladu s pričakovanji, pri čemer je bila nekoliko manj jasna Slovenska ljudska stranka, ki je Gabra pozvala, naj sam odstopi, ni pa izrecno poudarila, ali bo glasovala za ali proti interpelaciji. Sledili so še posegi posameznih poslancev, ki so vzbudili precej polemik in številne replike, na koncu pa se je vse izteklo po pričakovanjih, saj se je vnaprej vedelo, da bodo predlagatelji resolucije najbrž težko zbrali potrebnih 46 glasov. Parlamentarna komisija obiskala deželno upravo TRST - Včeraj se je mudilo v Trstu predstavništvo parlamentarne komisije za dežele. Predstavništvu je načeloval predsednik komisije Mario Pepe, v njej pa so bili še parlamentarci Don-deynaz, Calimani, Fontanini, Franz in Camber. Sestalo se je najprej s predsednikom deželnega odbora Antonionejem, potem pa s predsednikom deželnega sveta Martinijem ter člani komisije za institucionalne zadeve. Antonione je komisijo pozval, naj poskrbi za odobritev spremembe deželnega statuta, ki jo je leta 1996 predlagal deželni svet FJK, tako da bi lahko prišlo do potrebne volilne reforme. Govoril je tudi o zakonu za zaščito slovenske manjšine. Martini pa se je zavzel za obnovitev prizadevanj za okrepitev deželnih avtonomij v smislu federalizma. Travanutne bo odstopil, če ne bo razčiščenja TRST - Načelnik skupine Levih demokratov v deželnem svetu Renzo Travanut ne namerava odstopiti z mesta odbornika, na katero je bil izvoljen v sredo z glasovi opozicije. Na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj dopoldne v Trstu skupno z deželnim tajnikom LD Alessan-drom Maranom, je dejal, da s svojim vztrajanjem v Antonionejevem desnosredinskem odboru namerava sprožiti politično razčiščenje, ki naj bi privedlo do osnovanja prave upravne večine. Izrazil je upanje, da bo prišlo do široke koalicije za reforme, sicer pa ni izključil možnosti, da se bo Severna liga odločila za odkrito zavezništvo s Polom svoboščin. Travanut je za šalo pristavil, da za zdaj ni kot odbornik še ničesar napravil. Niti tajnice in šoferja ni zahteval. ★ ^ ★ * EURO * ★Spin* * ★ * SIR PADAMO EXTRA pakiran za kg tos® 14.780 MEHKI MANDOLAT PRELIT S ČOKOLADO 2509 &HS 2.480 SIR EDAMER 6.990 /j lil« |\ Mascarpone SIR MASCARPONE "LAND" 250 g um 1.680 išL FERNETIČI 24 (TS) 200 M od mejnega prehoda na desno V DECEMBRU ODPRTI TUDI V NEDELJO, 20.12.98: 9.30-17.30 PONEDELJEK, 21.12.98: 8.30-18.00 REDNI URNIK PONEDELJEK 8.30-13.00 OD TORKA DO SOBOTE 8.30-18.00 JANUAR 1999: ZAPRTO OD 2.1.99 DO 6.1.99 MAASDAMER za kg MS6 7980 PEČENA PANCETA 8.950 MEHKI MANDOLAT 200 g tm 1.980 PRAŽENI ARAŠIDI 500 g 1*86 1.480 ČOKOLADA AH MLEČNA/LEŠNIKOVA/FONDAN #■ K MM M 1009 J680C V BONBONI ŽELE 1759 MM 880 DANSKI MASLENI PIŠKOTI V PLOČ. Ž7 £4M 2.880 SUROVI MAJHNI PRŠUTI S KOSTJO za kg A TRST A 1 OPČINE | j REPENTAB0R | AVTOCESTA TRST-BENETKE 9.950 \ MAGNUM \ABBIGLIAMENTO MAJONEZA 500 g 1.653 1.280 KAVA "DON JEREZ" ORO 250 g TORTA SACHER 500g ds SASE f/ z ' z liSŠ V,,, PONUDBA 11. oo 31. DECEMBRA 1998 1.880 PENEČE VINO BRACHETTO D.O.C. 750 ml um TEKOČI DETERGENT ZA VOLNO 2*53 1.680 WHISKY SCOTCH 700 ml MM ■cfiE' „ .r 6.580 7.480 DUNAJ - Voditelji r2av Evropske unije so vCeraj na vrhunskem za-^edanju na Dunaju potr-di svojo zavezanost cdju, da bo politični do-8°vor o reformah, ki jih luči priprav na Širitev 2acrtuje Agenda 2000, ^Prejet na izrednem rhu marca prihodnje el°, ko bo uniji predse-°vala Nemčija. Strinja-1 80 se tudi, da bo dogo-V°r sprejet celovito, kot Paket, in ne po delih, so Povedali viri blizu zase-auja. Omeniti gre, da v Paket sodia tudi denar, 1 8a bo petnajsterica Uarnenila kandidatkam Za Pripravo na članstvo v Povezavi. Okvirni Časovni rok dogovor, ki naj bi bil ako formalno potrjen na vrhu v Kolnu, je faenkrat edina točka, v ateri si je petnajsterica 0 predloga, ki ga je vropska komisija pred-ozila pred 18 meseci, dozna. Voditelji so da-Ues »položili na mizo V8e svoje karte«, kar je P°8oj, da se vsebinska Pogajanja, ki bodo pri-Peljala do končnega kompromisa, lahko zac-?.ejo, so dejali isti viri. k* »kompromisnemu uuhu« je zbrane vodi-|elje na začetku popol-anske razprave o pake-u reform pozval pred-8edujoci EU, avstrijski ancler Viktor Klima. Francoski predsednik lacques Chirac je izrazil Pripravljenost svoje r^ave, da konstruktivno Prispeva k iskanju resit-Ve’ vendar je opozoril, da urora biti ta popolnoma v skladu in duhu skupne Zakonodaje. To pa pome-da Francija od odsto-Pauj od pogodbe EU ne 0 Pristajala, so poudari- Dunajski vrh potrdil Agendo 2000 in okvirno zarisal sporazum za delo I li francoski viri in opozorili, da »nobena tema ni tabu«. S tem so namignili na Britance, ki opozarjajo, da je leta 1984 izborjeni popust plačevanja v skupno blagajno nedotakljiv, poleg tega pa zavrnili nekatere predloge, da bi denar iz skupne blagajne unija privarčevala tako, da bi del skupne kmetijske politike financirale države iz lastnega žepa. Financiranje skupne politike iz nacionalnih proračunov ni v duhu skupne zakonodaje, so menili Francozi. Voditelji petnajsterice so že dopoldne načeloma podprli nemsko-franco-ski predlog, naj Članice sklenejo poseben pakt o zaposlovanju, ki bi natančno opredeljeval cilje zaposlovalnih politik in države zavezoval. Predlog je dobil načelno podporo, vendar pa ga voditelji vsebinsko niso opredeljevali, saj je več držav opozorilo na nesmiselnost določanja Številčnih ciljev zmanjševanja brezposelnosti. Tako bo koordinacija članic, da se bodo sporazumele o vsebini in značaju zaposlovalnega pakta, naloga nemškega predsedstva. Po napovedi francoskih virov bo osredotočen na zmanjševanje dolgoročne in brezposelnosti pri mladih. Bo šlo za nov Maastricht, tokrat za delo? O tem je nedvomno Se prezgodaj govoriti, saj ni nobenih togih kriterijev, ki bi jih bilo treba izpolniti v začrtanih rokih, vendar Evropa pod socialdemokratskim znakom lansira z Dunaja »pakr za zaposlovanje«, ki bo moral v prihodnjih mesecih dobiti konkretne in preverjanju ustrezne vsebine. Politično sporočilo Sefov vlad in držav evropske petnajsterice pa je to, da »za sanacijo skoraj 17 milijonov brezposel- nih v Evropi ne zadostujejo veC nacionalni programi, ampak je potrebna strategija na evropski ravni«. Potem jo je treba prevesti v dejstva in jo na prihodnjem vrhu v Kolnu junija 1999 krstiti, kar je naloge Nemčije, ki bo evropsko krmilo prevzela z novim leto. Prav nemški kancler Gerhard Schrbder in francoski predsednik Jac-ques Chirac sta pred uradnim začetkom vrha pozvala h »kakovostnemu skoku« v evropskih politikah za delo z zaCr-tanjem »vinkulacijskih ciljev« za vse Članice evropske naveze. V bist- Na slikah: pod naslovom: udeleženci dunajskega vrha; spodaj: čestitke Helmutu Kohlu. (Telefoto AP) vu sta govorila o metodi, ki naj omogoča preverjanje napredovanja in rezultatov zaposlovalne terapije. Vzporedno se je na tem terenu anagažirala tudi os London-Madrid, ki je postavila akcent na potrebo po strukturnih reformah trgov dela v znamenju fleksibilnosti. Iz teh dveh teženj in prispevkom italijanskega modela usklajevanja med vlado in socialnimi partnerji - je pojasnil rimski zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi - se rojeva evropski pakt za delo. Dogovor se na prvi pogled pravzaprav ne razlikuje veliko od obvez, ki so jih Članice EU sprejele pred letom na luksemburškem vrhu. Toda za razliko od takrat, je danes Evropa veliko bolj socialdemokratska in zato bolj strnjena in usklajena, kar pomeni, da bo pot od besed k dejanjem tokrat bližja. Toda vsebine, ki bodo pakt napolnile, ne bodo preproste, saj dela ni mogoče ustvarjati z gesli in obljubami, na kar je na Dunaju posebej opozoril evropski komisar Thibault de Silguy: »Škodljivo bi si bilo delati utvare, kajti zaposlenosti ni mogoče ustvarjati s Čarobno palico, ampak z uresničitvijo pogojev za zdravo gospodarstvo, ki omogoča zdravo rast.« Dobra dva tedna pred uvedbo evra v enajsterici Članic povezave so se na dunajskem vrhu dokončno dogovorili, na kakšen način bo evroobmocje enotno predstavljano v mednarodnih finančnih in gospodarskih organizacijah. Po besedah predsednika Evropske komisije Jacquesa San-terja je dogovor nekoliko drugačen od komisijine-ga predloga. »Dogovor ni popoln, vendar ga sprejemam, saj ga moramo nujno skleniti,« je dejal Santer, ki se je nanašal na dejstvo, da so finančni ministri v svojem predlogu za dunajski vrh pripisali Komisiji vlogo »tehnične podpore«. Po tem načelnem dogovoru bo torej prva evroob-mocju predsedovala Nemčija, ki bo hkrati imela tudi vlogo glasnice območja evra, saj so finančni ministri ta položaj pripisali izmenično eni od treh držav iz skupine G-7. (STA, ANSA) Za varnost skifoi kar 3000 policistov Na pomoč je priskočila tudi vojska DUNAJ - Za varnost v dunaj-®ki palači Hofburg, kjer vCeraj in danes poteka vrh evropske petnajsterice, skrbi kar 3000 polici-®iov. PalaCa je od Četrtka zvečer do sobote popolnoma zastražena, dostop do nje pa je možen samo z akreditacijo. Za spremljanje vrha je akreditiranih več kot 2000 novinarjev in tehnikov, v tiskovnem središču v Hofburgu pa Pričakujejo, da bo ta številka narasla proti 3000. Tako bi bila najvecja na kakšnem vrhu EU doslej; na vrhu v Cardiffu junija letos je bilo akreditiranih novinarjev in tehnikov 1900. Tiskovno središče ima sicer delovna mesta za 1050 novinarjev, na voljo jim je 1500 telefonskih lnij, 170 faksov in veC deset računalnikov. Te storitve so brezplačne, prav tako novinarji 'j1 drugi akreditirani brezplačno dobijo vso pijačo in hrano. Pri telekomunikacijah je or-Sanizatorjem na pomoč priskočila vojska, ki. skrbi tudi za postavitev »začasnih stavb« ter prevoz politikov. Slednjih je na vrhu na Dunaju veliko: dvema predsednikoma držav (avstrijskemu Thomasu Klestilu in francoskemu Jacquesu Chiracu) in 15 predsednikom vlad ter zunanjim in se nekaterim drugim ministrom ter vodstvu Evropske komisije se bodo danes pridružili Se predsedniki vlad ter zunanji ministri 11 držav kandidatk. Veliko dela imajo zato tudi prevajalci, ki morajo prevajati kar 21 različnih jezikov. Kakšni bodo stroški dunajskega vrha, Se ni znano. Samo notranje ministrstvo ima za varnost zagotovljenih 95 milijonov šilingov, saj gre za najvecji varnostni projekt doslej. Skrbijo za prihode in odhode politikov, nadzorujejo prostore, kjer poteka vrh, ter hotele pa tudi velikanski pretok ljudi v Hofburgu. V palačo je moC vstopiti le na določenih točkah in po temeljitem pregledu. (STA) ČASTNI GOST / POSTAL JE DRŽAVLJAN EU Bivši nemški kancler Kohl za ohranitev »evropske vizije« DUNAJ - Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl je voditelje petnajsterice, ki so mu vCeraj za zasluge pri združevanju Evrope podelili Častno državljanstvo v EU, pozval, naj ohranijo »evropsko vizijo« mimo dnevne politike. Predsednike vlad 15 držav ter njihove zunanje ministre je Kohl opozoril, da je Evropa »dragoceno imetje«. Tudi Ce se evropski vlak včasih premika počasi in se pozno zvečer celo ustavi, cilja ne gre izgubiti, je dejal Kohl. Na eni strani Evropa pomeni odločitve o tem, koliko naj bo evropskih komisarjev in koliko naj v skupni proračun prispeva posamezna država, na drugi strani pa so politične vizije. EU mora držati svojo obljubo srednje- in vzhodnoevropskim državam ter jim pokazati, da so del Evrope, je poudaril Kohl. Kohl je postal Sele drugi Častni državljan EU, in sicer po Francozu Jeanu Mormetu, enemu od ustanoviteljev Evropske skupnosti za premog in jeklo, temelja sedanje EU. Kohl je v 16 letih na čelu nemške vlade poskrbel za rešitev marsikatere evropske krize, pogosto na račun nemških davkoplačevalčev, saj je vztrajal, da noben spor ne sme ogroziti evropske enotnosti, Četudi to Nemčijo kaj stane. (STA) ■■ ODPRTA TRIBUNA Zamejci, ki veste - rad bi nekaj odgovorov ■■■■■■■■■■■■■■■■■j Ali so leta, ali je neumnost, je nezrelost, je neznanje, naivnost, je izvenCas, romantika, nadrealizem - ampak dogaja se in zgodi se, da človek ničesar več ne razume. In takrat se mora zateči k vesoljnim zamejskim vsevedom, ki vse obvladajo in znajo. Zateči se mora k njim z vprašanji, kajti človek, to se pravi jaz, sluti, da mu bodo dali jasne in nedvoumne odgovore, bi ga s tem izvlekli z območja teme in nevednosti, pa naj gre za čustva, antropologijo, narodnost, politiko, kulturo ali umetnost. Res, rotim zamejske Mesije, naj mi odgovorijo, naj mi besedujejo o tem, ali imajo prvobitna čustva Se smisel, ali je »nekakšna« narodna pripadnost se vrednota, ali so izhodišCa,.ki so še do včeraj veljala kot ideal in samoutemeljevanje biti, danes le plastična vrečka, ki je ne smeš odvreči kjerkoli, marveč le v zabojnik, ki je temu namenjen in primeren? Sposodil si bom sintagmo, ki jo Matejka Grgič utemeljuje v Iskri, in sicer Sokratov sofizem, »da nič - več - ne vem« (tudi zato, ker je omenjena v kritiki mojega romana dokazala, da se resnično počuti nelagodno, ker sporočila - družbenega, umetniškega, idejnega, estetskega - sploh ni dojela). Skratka, v tem Zmejstvu ničesar več ne razumem in v to senčno poloblo me napotujejo tudi stališča, ki jih izraža Primorski dnevnik s svojimi uradnimi in dokazanimi kolumnisti. Naj mi vendarle kdo s svetlobo podaljša te zimske.dneve, ki brundajo z medvedjim spancem, kot bi se v lenobno predenje zavozlale tudi zamejske misli. ***** O čustvih ne bom pisal, ker so to enkratna osebna doživetja, čeprav priznam, da niti na tem področju nič ne razumem. Raje se bom spomnil svojih univerzitetnih reminiscenc, predvsem pa Prešernove metafore o oslovi senci ali o Abderitih. To pa zaradi tega, ker se mi zdijo vse besede okrog zaščitnega zakona odveč. Jasno je, da niti na tem področju ne razumem nič, čeprav so zadeve hudo preproste, sodobno povedano full jasne. V svoji naivnosti si predstavljam, da pomeni zaščitni zakon obrambo, stimulacijo, svobodo, razvoj neke ogrožene skupnosti. Valolom pred asimilacijskimi procesi, varovanje vsakršne določenosti, skrb pred zapadanjem v folklorizacijo, avtohtno no-stapanje in varovanje prvobitnih značilnosti drugačnosti. Ampak ne, motim se! V ta dvom me napotujejo razni posegi in predlogi, da manjšinska skupnost ni zaščitena takrat, ko je zaščitena, ampak je zaščitena le, ko ne spodbuja odpora pri večinski skupnosti, ali z drugimi besedami povedano, zaščititi je treba večinsko skupnost, da ne bi mislila, da jo manjšinska ogroža. In še z drugačnimi besedami utemeljeno: sam se sebe s kladivcem ali macolo tolči po znanih moških rekvizitih in takrat boš lahko užival nekaj pravic. Navodila za uporabo: po navideznih vzmeteh plodnosti ne smejo udarjati dragi, ampak si moramo sami privoščiti to mazohistično veselje. Res, ničesar ne razumem več. Kajti v zamejstvu z velikim zadovoljstvom prestavljamo vzvratno prestavo. Ves svet, pa naj gre za Staro ah Novo celino, za črne afriške pahne ah kengurujske planote, vsa sodobna sociološka in antropološka misel od Levi Straussa do semiotika Eca poudarja specifičnost, enkratnost, določenost miniatumih jezikov in kultur, se zavzema za njihov obstoj, za njihovo zaščito (pa naj bo to jezikovnim in gospodarskim velikanom všečno ah ne!), le mi zapadamo v zmoto, da predstavlja življenje nas samih pregrado, pijanski plot, berlinski zid sedemdesetih let do dragega. In konec koncev bi lahko opazovah življenje okrog nas, ga preučevali in se vanj zagledali, pogledali v Evropo in svet, kaj se tam dogaja, kako je menjalo pojmovanje, kako pristop do narodnih manjšin. Mi pa v svojem zaprtem zamejskem krogu citiramo Evropo le takrat, ko skušamo dokazovati neke partikularizme v podkrepitev iz trte izvitih idej, ki največkrat ne odgovarjajo resnici in poudarjajo le, ne da bi upoštevale celote zapletenih procesov, ideološko naravnanost pisca. Skratka, tezno pisanje, ki ga lahko brez nadaljnega označim za intelektualni nacionalizem. A to so besede nekoga, ki nič več ne razume in prosim za odgovor tudi o tem. ***** Omenil sem nacionalizem. Ta pojem je postal ostro orožje v peresu tistih naših intelektualcev, ki ne priznavajo dragim drugačnega mišljenja o narodu in narodnosti. A kaj je sploh nacionalizem? Sposodil si bom definiciji iz italijanskega in slovenskega pojmovnega zaledja. Za prvo je nacionalizem prekomerno poudarjanje nacije kot nacije, njene večvrednosti v primerjavi z ostalimi; za drago je prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov. Torej? ***** O simbolih. Prepričujete me, da so simboh prazna slama, vrednote isto, da o koreninah sploh ne govorimo, o določenosti, kot identiteto poimenuje Matjaž Kmecl, pa sploh ne sme biti govora. Zal je, žal za novodobne zamejske pohtično-kultume teoretike, zadeva popolnoma drugačna. Potrebno bi bilo korak marsikdaj usmeriti v knjigarno. Kajti v sodobni sociološki misli ni še nikoli kot doslej prevladovala misel, da je treba v svetu digitalne televizije, računalnikov in globalizacije iskati identifikacijske modele: kulturne, družbene, pohtične, miselne, zgodovinske. Ker teh ni, je na primer jasno, da volilni upravičenci v vse manjšem številu oddajo svojo glasovnico v volilno žaro. Ampak tu ni naš problem. Narodni dom, do katerega nimam velikega čustvenega odnosa, priznam, marveč me z njim hrani le zgodovinski spomin, predstavlja lahko identifikacijski model, simbol in vrednoto za našo skupnost. MaruCuk Zakaj ji moramo jemati ta »egocentrični« privid? Zakaj ne z njim opozarjati na krivice, smrt, preganjanje vse mimoidoče v središču Trsta? Zakaj naj ne bi slovesnki Balkan postal sodobni opomin vsem, da je popolnoma brezglavo, nečloveško, noro odmerjati in celo prikrajšati človečanske pravice drugačnemu? hi konec koncev bi z veseljem pristal tudi na misel, naj postane Fabianijeva stavba stičišče vseh. Ampak. Zakaj naj ne bi postali stičišče vseh tudi Rossetti, Verdi, dvorana Tripcovich? Zakaj ne more na primer popolnoma samoumevno igrati v teh svetinjah ita-lijanstva svoje redne sezone tudi Slovensko stalno gledališče, medtem ko v Kulturnem domu potekajo obnovitvena dela? Ali smo po lastni izbiri in prepričanju res manjvredni? Ah bi naša prisotnost v teh okoljih predstavljala nevarnost večinskim čustvom? če že gre za enakopravno, mimo, sožitno družbo, naj to poteka na vseh ravneh. Ze slovanska mitologija, ki jo je raziskala Alenka Goljevšček, ponuja čudovito metaforo o dara in vrnjenem daru. In nenazadnje imamo tudi v Ljubljani samopostrežno restavracijo, ki se imenuje Daj-Dam. Res, tam mi dajo vampe in ričet, zraven še pivo, a ne zastonj. Omenil sem Kulturni dom v Petronijevi ulici. Bral sem nevzdržno trditev, da so zidovi nastati zaradi tega, da bi slovensko kulturo zaprti v geto, da ne bi »kontaminirala« italijanske. Fantastika! In konec koncev da je v slovenski hram prišel tudi Dario Fo, ki je ob Mahničevem Pasijonu našel marsikaj izhodiščnega za svoje veliko delo. Kaj to pomeni? Nič in še enkrat nič. Sam in še marsikdo obiskujemo italijanske, nemške, francoske, angleške dvorane. Je to čudež? Za nas naj bi bilo to nekaj samoumevnega, za Italijane dosežek in dogodek, s katerim se lahko pohvalijo? Floskule, s katerimi resnično oblikujemo zaprti krog bodeče žice, ko razprodajamo svoje značilnosti in samoumevna, čisto normalna zvedava nagnjenja in radovednost, kaj se dogaja v ostalih okoljih. Radovednost, naklonjenost, zvedavost glede dela in dosežkov dragih ni naš, slovenski problem, marveč travma večinskega naroda v našem prostora.'Njemu in le njemu bi kazalo namenjati misli, ki govorijo o »odprtosti«. Ampak zelo možno je, da nič ne razumem, zato bi potreboval vsaj svečni plamenček osvetlitve svoje pameti o teh zadevah. ***** Se o identifikacijskih simbolih. Predlog Mednarodnemu olimpijskemu odbora. Naj zaboga neha z nacionalistično držo, naj neha razplamtevati nacionalistične strasti, poudarjati različnosti, ki oblikujejo mozaike sodelovanja in prijateljstva. V logiki nekaterih zamejskih razmišljanj bi bilo treba absolutno ukiniti državne himne na vseh mednarodnih športnih prireditvah. Zakaj v reprezentancah lahko nastopajo le državljani določene države in ne tudi, v smislu globalizacije, ostali Zemljani, športniki iz drugih okolij? To so nevzdržne ločnice in višek je v tem, da si večina nastopajočih ob poslušanju državne himne postavi roko na srce. Nevzdržni izpadi netolerance do dragih! Zato ukiniti take himne in kaj sploh pomenijo zastave? Kaj je to, nastopati za Domovino? Zakaj imeti oportnika za heroja, ki spodbuja narodni ponos, ko pa je opravil podlo dejanje, da je premagal dragega? Rad bi odgovor tudi na to. ***** Kar pa mi je dvignilo še tistih malo kodrčkov na lobanji je bajanje o književnosti in knjigah. Domišljal sem si, da obvladam vsaj to področje, ampak je moja domišljavost očitno taka, da ne sodi na »realistična« tla. Zato bi želel odgovor tudi na to, ker očitno ne razumem nič in kot večni dvomljivec in iskalec niti v prihodnje ne bom nič razumel. Prosim Primorski dnevnik, rotim ga, naj me pouči tudi o tem. Skratka. Kakovost neke književnosti lahko vrednotimo le po njeni odmevnosti? Vrednote, misli, lepoto, estetiko, psihologijo, draž besede lahko merimo le po tržnih zakonitostih? Ah je bit neke narodne skupnosti življenjska le zaradi tega, ker se vključuje v široke mednarodne komunikacijske struge? Kolega VValter Skerk mi je ob kozarcu penečega se vina povedal, da lahko pride naša manjšinska skupnost v mednarodni komunikacijski obtok le zaradi tega, ko bi na primer vidni predstavnik kake naše krovne organizacije ali kakršenkoli član naše skupnosti na Velikem trgu v Trstu ah na goriškem Travniku postrelil kakih pet, šest ljudi. Niti Clinton ne bi bil zanimiv za mednarodno skupnost, ko ne bi imel Monike ah ne bi napovedal vojne Iraku. Kosovsko vprašanje ne bi vznemirjalo, ko ne bi tekla kri. Rushdie ne bi bil zanimiv, ko ga ne bi islamski inte-grahsti obsodili na smrt. Solženicin ne bi v književnosti nič pomenil, kot sem že pred več kot dvajsetimi leti zapisal, ko ne bi v pravem trenutku izdal svojega Gulaga. Nemara so to blodnje ob kozarcu penečega se vina. Kajti berem, in to bo že držalo, da sem »pravi«, če poznam ita-hjanske besedne umetnike. Doslej sem mislil, da je pomembno le to, ah mi kdo nekaj pove in s svojo umetnostjo daje, pa naj gre za italijanskega, abesinskega, bohvijskega, angleškega, argentinskega, itd. avtorja. In da je naša bit v tem, če smo dovolj prevedeni in poznani! Slovenska književnost to je (prevedena), saj je letos izšlo na desetine naslovov v tujih jezikih. Tudi nas, »zamejskih« avtorjev. Ah to kaj pomeni? Ima to zvezo z močjo književnega sporočila? Tržnost knjige je eno, estetika besed v njej popolnoma drago področje. Kajti ko bi šlo za tržnost, bi se denimo Založništvo tržaškega tiska povsem drugače ravnalo z mojim in Verčevim romanom, ali z Mermoljevo knjigo esejev. Popolnoma drugače! Ne pa da so vsakršne težave s ponatisi in honorarji! Vemo pa tudi, da se na primer Baudelaire v Itahji prodaja v največ 1.700 izvodih, Mallarme in Rimbaud v veliko manj. Ali to kaj pomeni v umetnosti? Nič! Sta zato francoska bit in »bomo« kaj izgubila? In kaj pomeni, da je kdo na »tržišču« v tem hipu bolj ah manj kotiran? Koseski je bil več kot trideset let na Slovenskem bolj kotiran od Prešerna... . Ampak očitno, niti na tem področju ne razumem nič in rad bi jasnega odgovora! ***** Na koncu, a ne nenazadnje. Ob vsakršnih blodnjah, ki preplavljajo naš prostor, se sprašujem, kaj naj počenjajo ljudje v draštvih, krožkih, gledaliških in glasbenih skupinah, zborih, športnih ekipah in tako naprej. Jemljemo jim simbolnost in identifikacijske modele, tloris, ki daje smisel. Svoje slovenske določenosti naj ne bi smeh preveč izpostavljati. Svojo kozmopolitskost, »odprtost« in človekoljubnost naj bi izražah s čim manj svojskimi narodnimi potezami in poudarjeno naravnanostjo v take izbore in drže, da bi čim manj prizdeh občutljivost večinskega naroda. če je le mogoče, naj se na vseh proslavah spletajo duhovi in besede vsaj dveh jezikov, kajti le tako prispevamo k sožitju in pomirjevanju. Kot da bi beseda mahala s sabljo in hotela drugemu odsekati zmajevo glavo! Seveda, to morajo početi le »naši« ljudje! Ostali se lahko pasejo v svoji lenobi in samovšečnosti, v svoji večvrednosti, saj ti Slovenci znajo tudi italijansko, saj bi zaradi gospodarjenja s časom in zakonitostmi tržišča lahko govorih le v našem jeziku, itak se vsi zelo dobro razumemo! Do tega bo v kratkem tudi prišlo, kajti na vsakem koraku pozabljamo na pradavno resnico, ki velja v vseh časih: le z utrjevanjem notranjih zavesti in trdnosti bomo lahko obstajati tudi za drage in drage bogatih z lastno svojskostjo. Brez sovražnih in neprilagodljivih izpadov, daleč od tega, marveč s svojo samozavestno enkratnostjo. Zato bi rad, na koncu, odgovor tudi na to vprašanje. Narod res ni absolutna kategorija, jezik niti. Ampak če že smo v tem narodu, kaj naj naredimo? Ohranjanje lastne določenosti ni avtomatizem, za to je treba delati, spodbujati, vlagati energijo, boriti se za vsako besedo. Ze ta hip jo marsikdo s težavo obvlada. Prepričan sem, da brez notranjega utrjevanja in cementiranja zavesti se ne morem predstavljati navzven kot narodna skupnost. Izguba simbolov in vrednot pomeni razblinjenje biti, ki nas v sodobni misli novih teoretikov zaščitnega zakona, kulture in življenja obsoja na počasno samomorilsko agonijo. Zategnjena zanka čez tri, štiri desetletja je njena naravna posledica. Ut/nnAi izftrefe/i/ovit' PISMO UREDNIŠTVU Galebov šolski dnevnik brez ”naj” V roke sem vzel Galebov (naj) šolski dnevnik 1998/99, ki je izšel s podporo štirih denarnih zavodov, ki so navedeni na hrbtni strani publikacije. Ker sem član enega od denarnih zavodov in torej posredno je v denarnem prispevku tudi moj, čeprav malenkosten delež, menim, da imam že vsaj zaradi tega pravico povedati svojo oceno. Publikacija se navzven predstavlja v prijetni in vabljivi grafični preobleki, vendar pa ocena ”naj” precej zbledi ko ugotoviš, da je v publikaciji kup netočnosti, pozabljivosti in napak. Od naslovov nekaterih šolskih zavodov v Gorici (ki so se preselili ze pred kakšnim letom), do pomanklji-vih navedb osnovnih šol. Nerodnosti so opazne že na prvih straneh, kjer se bodo učenci lahko prijaviti k tekmovanju za bralno značko 1996/97. Pričakujem, da bo Galebov šolski dnevnik za leto 1999/2000 brez tistega ”naj”, (M se očitno nanaša na citate iz Guinessove knjige rekordov), samo preprosto Galebov šolski dnevnik, pa zato brez napak, (grafičnih in smiselnih), netočnosti in pozabljivosti. Samo t0- Vlado Klemše Križ: birmanka in botra Zgornjo fotografijo nam je poslala gospa Marica KoSuta iz Križa. Pred fotografskim aparatom sta birmanka Zora KoSuta in njena botra Giuseppina Sirk. Fotografijo (leto ni znano) je posnel fotograf Braulin, ki je imel delavnico v Ul. Silvio Pellico v Trstu. Gospa Sirk je oblečena v tipično kriško nošo, kot je bilo takrat v navadi za podobne slavnostne priložnosti. -CT s SEJE UPRAVNEGA ODBORA GM Problem GM le stvar časa Razprava po avdiciji v Rimu Člani upravnega odbora Glasbene tatice so se 10. decembra zbrali na zadnji seji v iztekajočem se letu. V svojem predsedniškem poročilu se je Drago Stoka zaustavil predvsem pri nedavnem skupnem obisku pri parlamentarni komisiji za ustavna vprašanja, ki je pod predsedstvom Pos. Masellija hotela slišati mnenja in Pripombe slovenskih predstavnikov v Italiji v zvezi s posameznimi členi zakonskega osnutka v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. Predsednik Stoka je poročal o pose-8di> ki sta jih imela z ravnateljem Bogdanom Kraljem pred omenjeno komi-sijo, o zadovoljstvu, ki sta ga izrazila, da je v zakonskem osnutku Glasbena matica v ospredju slovenske problematike, saj se v členu št. 15 predvideva poseben status državnega konservatorija za slovenske glasbene šole v Italiji. Vprašanje je le časa oz. birokratskega postopka zakonskega osnutka v parlamentu, saj je znano, da takšni Postopki v poslanski zbornici oz. senatu potekajo bolj v počasnem ritmu. Poslanec Maselli je v zvezi z zaskrbljenimi vprašanji predstavnikov GM zagotovil vso svojo pomoč in izrazil svoje prepričanje, da bo zakonski osnutek v parlamentu sprejet še v tej zakonodajni dobi. Ostali prisotni poslanci, to je Fontanini, Di Bisceglie, Tretter, Caveri in drugi so se s temi zaključki strinjali. Ugovarjal je le pos. Menia, ki je trdil, da bi bilo najbolje, če bi se šola GM enostavno vključila v šolski sistem pri tržaškem konservatoriju »Tartini«, nakar sta mu predstavnika GM odvrnila, da je bodočnost GM in njenih šol le v popolni avtonomiji in svobodnem pouku v slovenskem jeziku na podlagi državne ustave. O tem vprašanju ter o problemih internega značaja GM se je v okviru upravnega odbora razvila široka diskusija, v katero so posegli Boris Mihalič, Primož Možina, Vojko Lo-vriha, Janko Ban, Zdenko Floridan in Edmund Košuta. Ob koncu seje je bilo sklenjeno, da se odbor sestane 23. decembra letos s celotnim profesorskim zborom GM v zvezi z aktualnimi vprašanji, ki zadevajo celotno problematiko Glasbene matice. Odprli razstavo o življenju Giuseppeja de Morpurga Državna knjižnica ima sedež, saj se je preseda v prenovljeno po-s °Pje na Trgu Papeža Ja-deza 23. Včeraj dopoldne so v prenovljenih prosto-du odprli obsežno razstavo. posvečeno Giuseppeju . Morpurgu, predstav-mku znane družine, ki je UsPel na področju zavaro-jmlinštva (f. KROMA), razstavo, ki je pravzaprav ^stavljena širše, saj skušajo prikazati tržaško Podjetništvo v 19. stoletju, s° Pripravili ob sodelo-yanju ministrstva za kul-orne dobrine, tržaškega odborništva za kulturo in Zavarovalnice Generali. ČRNA KRONIKA / NA CESTI 202 PRED PREDOROM ZA CARBOLO S tovornjakom brez zavor voznik v smrt - Težkega vozila ne bi smel peljati po lahki strmini Prizorišče strahovite prometne nesreče (foto KROMA) Na odseku ceste 202, ki pelje od Katinare proti predoru za Carbolo, se je včeraj pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je umrl albanski voznik, priletna tržaška zakonca pa sta se za las izognila hujšim posledicam ali celo smrti. Bilo je ob 9.45, ko je s katinarske smeri pripeljal težko naložen tovornjak; na polpriklo-pniku je bilo namreč naloženih več ton marmorja. Po cesti, ki pelje odločno navzdol, voznik sploh ne bi smel peljati svojega težkega vozila in prav strmina in obremenitev vozila sta mu bili usodni. Pri centrali za mleko so namreč popustile zavore: voznik je v sili zapeljal na levo stran cestišča in prevozil skoraj sto metrov po obcestni vzpetini, kjer je podrl številna drevesa. Tovornjak je spet zapeljalo na cesto, pri tem pa je voznika vrglo iz kabine: nesrečnež je silovito trčil ob drevo, da je bil na mestu mrtev. Tovornjak se je ustavil šele, ko je še enkrat prečkal široko državno cesto in pri tem oplazil avtomobil, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, na srečo ne preveč silovito in samo zadnji del. Na kraj so prihiteli številni reševalci, mestni redarji, karabinjerji, služba 118 in gasilci. Prizor je bil strahovit: po cestišču so bile posejane razbitine tovornjaka in poškodovanega vozila, raztreseni kosi marmorja, pa- tudi podrta drevesa, po asfaltu je tekel o dizelsko gorivo, ob cesti pa je negibno ležal voznik, za katerega ni bilo več pomoči. Ugo- tovili so, da gre za albanskega državljana starega 40 let, ki je že več let živel z rednim dovoljenjem za bivanje in za delo v furlanskem kraju Ca-stions skupaj z družino. Mestni redarji so posredovali samo začetnice njegovega imena - I.V. V poškodovanem fiatu uno sta se peljala tržaška zakonca Luciano Morgan in Maria Mauri, stara 75 in 74 let, ki na srečo nista utrpela poškodb, pač pa jih je šokiralo, ko je tovornjak brez nadzora oplazil njun avtomobil. Gasilci so bili na delu do popoldneva, da so odstranili razbitine tovornjaka, tovor marmorja in podrta drevesa, še nekaj časa pa so bili na delu specialisti, da so počistili cestišče. Cesto 202 so odprli šele pozno popoldne. Odsek ceste od Katinare skozi predor do Carbole je zelo nevaren, zaradi česar je prepovedan promet tovornjakov. To dokazuje tudi dejstvo, da se je pred leti prav pred vhodom v tunel že pripetila podobna nesreča: tudi takrat so tovornjaku popustile zavore in kljub poskusom voznika, da bi se ustavil na robu ceste, je avtoci-sterna polna pomarančnega soka silovita trčila ob zid pred vhodom v tunel. Tudi takrat je bil voznik na mestu mrtev. Avtomobil zakoncev Morgan (foto KROMA) SODIŠČE / LETO DNI PO SEŽIG POMOČ MLADIM S PSIHIČNIMI TEŽAVAMI NOVICE Osumljenca umora trgovca Repiča soočili s pričami Nekaj več kot leto d P° srhljivem umoi v°nka Repiča so včei bžaški sodniji sooč bri priče z edinim are j^nirn od štirih osur Jeričev, da je polili a koholom in sežgali n prečnega trgovica iz N Ve Gorice. Dilo je 24. oktobra la-Jtr. ko so na tržaškem na-rezju odkrili v prtljaž-!ku parkiranega avto-°bila popolnoma ožga-ne8a človeka. Bil je Re-P1C> ki je po nekaj dneh |.mrl zaradi hudih opek-. ,ln P° vsem telesu. V Jteh, ko se je v katinar-s. bolnišnici boril za rvljenje, so ga preisko-alci zaslišali in jim je n ?.nil okvirno orisati okoliščine, ki so privedle 0 tako groznega napada. Kaze, da ga je skupina rbov izsiljevala oz. erjala plačilo nekega °Iga in ga je zaradi tega Ugrabila pri Gorici, ga jtručila, polila z alkoho-0ln I11 sežgala, ga stlači- la v prtljažnik avtomobila in ga odpeljala v Trst. Čuvaj parkirišča na Nabrežju je slišal pridušene klice na pomoč in tako so odkrili zločin. Med včerajšnimi pričami je verjetno bil omenjeni čuvaj, drugi pa naj bi prisostvovali ugrabitvi. Pred seboj so imeli aretiranega Nebojšo Jeremiča, ki so ga pred časom aretirali v Makedoniji. Ni znano, če so priče prepoznale osumljenca, vendar kaže, da je po letu dni spomin zbledel. Proti Jeremiču in ostalim osumljencem - druga dva naj bi fizično sodelovala pri napadu, tretji pa naj bi naročil napad na Repiča - je sodnik Rigo izdal zaporni nalog zaradi umora, ugrabitve, izsiljevanja in mafijske dejavnosti. Aretiranega je pred sodnikom za prehodne preiskave branil odv. Ghezzi, vdovo slovenskega trgovca pa je zastopal odv. Andrej Berdon. Predstavili projekt o centru Gre za sodelovanje med Občino, Skladom CRTrieste in Votlo S skupnimi močmi do novega centra za pomoč mladim s psihičnimi težavami in v težavah: včeraj so predstavili projekt Sklada CRTrieste, tržaške občinske uprave in Skupnosti San Martino al Čampo, ki ga nameravajo uresničiti do leta 2000. Kot je bilo povedano včeraj, je tržaška občina Skupnosti, ki jo vodi don Mario Vatta, za trideset let prepustila poslopje v Ul. Brandesia 23, ki je v obupnem stanju, kot je razvidno s slike (f. KROMA). S sredstvi Sklada CrTrieste (v ta namen je predvidenih 800 milijonov lir) bodo poslopje povsem obnovili, tako bodo v pritličju pridobili skupne prostore, v prvem nadstropju pa nameravajo mediti vsaj šest spalnic. Pomembno je tudi, da ima poslopje veliko zelene površine. Skupnost deluje v mestu že 27 let in upravlja več centrov, za pomoč prebivalcem, ki se morajo soočiti z raznimi težavami. Prva tržaška konferenca o zdravstvenih storitvah Tržaško podjetje za zdravstvene storitve, Tržaško bolnišniško podjetje Združene bolnišnice in Otroška bolnišnica Burlo Garofolo prirejajo v torek, 15. t.m., v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu 1. konferenco o zdravstvenih storitvah v tržaški pokrajini. Konferenca se bo pričela ob 9. uri s pozdravom predstavnikov krajevnih oblasti. Nato bodo govorih ravnatelj Tržaškega podjetja za zdravstvene storitve Franco Rotelli, izredna komisarka Otroške bolnišnice Burlo garofolo Elettra Do-rigo, glavni ravnatelj Tržaškega bolnišniškega podjetja Gino Tosolini ter bolnišniške uslužbenke Patrizia Visconti, Maria Trevisan in Lucia Starace. Sledila bo razprava. Konferenca se bo predvidoma končala ob 14. uri. Tatovi odnesli videoigre V noči na petek so neznanci vdrli v trgovino videoiger Virtual Games v Ul. Slataper 22 in odnesli elektronski material v vrednosti 20 milijonov lir. Lastnik Tommaso Schmidt je zjutraj odkril, da so vlomili v trgovino skozi odprtino nad vhodnimi vrati, pred tem pa so onesposobili alarmno napravo. Tatovi so odnesli 80 aparatov vrste Play Station in približno 700 videoiger. Ukradeno blago bo v času božičnih daril šlo hitro v prodajo! Premestili sedež izpita za carinike Tržaško okrožno ravnateljstvo za carine sporoča, da so premestili sedež izpitov natečaja za sprejem v službo 36 davčnih asistentov. Izpit bo 23. decembra z začetkom ob 8.30 na sedežu Univerze v Trstu - in ne v Športni palači, kot je bilo prvotno javljeno. ŠOLSTVO / KLJUB POZIVU RAVNATELJEV Nadaljuje se zasedba naših višjih srednjih šol Dijaki zahtevajo srečanje s pokrajinskimi oblastmi - Včeraj se je nadaljevala zasedba šolskih poslopij liceja Franceta Prešerna in trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa na Vrdelski cesti ter pok- licnega zavoda Jožefa Stefana na območju nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu v Trstu. Pri zasedbi sodelujejo tudi dijaki pedagoškega liceja Anto- NOVICE V Trstu bodo postavili še šest božičnih dreves Ze nekaj dni krasi Trg Stare mitnice v Trstu visoka jelka, ki jo je tržaški občini darovala občina Sexten v Pustinjski dolini na Južnem Tirolskem. Danes popoldne pa bodo postavilki še štiri božična drevesa, ki so dar gozdarske zadruge iz Karnije. Drevesa so sicer nekloliko manjša kot ono iz Sextna, krasila pa bodo Borzni trg, Goldonijev trg, Trg sv. Jakoba in Trg tra i Rivi v Rojanu. Pristavimo naj, da bodo jelko postavili tudi pri Sv. Ivanu. Gre za dar zasebnika. Občinski rekreatoriji pa bodo v petek, 18. t.m., okrasili božično drevo v Galeriji Tergesteo. Ekološka kampanja avtobusnega podjetja ACT Tržaško konzorcijsko podjetje za prevoze ACT se pridružuje ekološki kampanji »Clima«, ki jo po vsej državi skupno prirejata Svetovni sklad za naravo (WWF) in zveza javnih prevoznikov Federtrasporti. Namen kampanje je opozoriti javnost na problem onesnaženosti zraka v mestih ter na potrebo po okrepitvi javnih prevozov, še posebej avtobusov, za zmanjšanje omenjene onesnaženosti. V okviru kampanje bosta dva mestna avtobusa dva meseca krožila po Trstu s simbolom WWF -t.j. s pando. Eden izmed teh avtobusov bo danes na ogled na Borznem trgu, v Galeriji Tergesteo pa bodo od 10. do 19. ure delili informativno gradivo. Možnost zaposlitve Tržaški urad za delo obvešCa, da je pokrajinsko Združenje industrijcev na osnovi Objektiva 2 Evropske unije izdelalo projekt za zaposlitev delavca za proizvodnjo zamaškov iz plutovine. Kandidati morajo biti vpisani v sezname brezposelnih Furlanije-Julijske krajine, stari od 19. do 32. leta in imeti ustrezno izobrazbo. Podrobnejše informacije nudi Tržaški urad za' delo v , Ul. Fabio Severo 46, soba L. Obsodili 70-letnega pedofila Sodišče je obsodilo na pogojno kazen 20 mesecev zapora in na začetno odškodnino 10 milijonov lir 70-letnega upokojenca zaradi spolne zlorabe 7-letne deklice. G.G. je pred Časom sprejel na dom žensko brez bivališča, ki je pobegnila iz nekdanje Jugoslavije, ter njeno hčerko. Ta je nekaj časa zatem povedala socialni asistentki v Kopru, da jo je priletni moški spolno zlorabil, asistentka pa je to sporočila italijanskim oblastem, ki so uvedle preiskavo. 80-letnica masonske lože Guglielmo Oberdan V ponedeljek, 14. t.m., bodo v Trstu proslavili ’80-letnico prostozidarske lože Guglielmo Oberdan. Tako beremo v sporočilu prostozidarske organizacije Grande Oriente dltalia iz Rima. V sporočilu je rečeno, da se bo proslave udeležil veliki mojster Virgilio Gaito, ne pove pa, kje in kdaj se bo natančno proslava odvijala. na Martina Slomška, ki pa svojega šolskega poslopja niso zasedli, ker se v njem nahajata tudi obvezni šoli (osnovna šola Otona Zupančiča in nižja srednja šola svetih Cirila in Metoda). Ravnatelji zasedenih šol so se včeraj dopoldne sestali s predstavniki dijakov, ki so se predvčerajšnjim odločili za zasedbo. Pozvali so jih, naj prenehajo s to obliko protesta, češ da na tak način tvegajo tudi kako resno nevšečnost. Ker gre za zasedbo javnih poslopij, bi lahko vsak cas posegla policija z vsemi posledicami, ki bi jih to imelo. V zameno so jim predlagali obnovitev pouka na nekakšni »samoupravni« osnovi. Dijaki, ki sodelujejo pri okupaciji, pa so nam včeraj popoldne’poslali pismo, v katerem so potrdili razloge, zaradi katerih so se odločili za to »skrajno obliko protesta«, kot so jo sami označili. Protestirati da želijo predvsem proti na- meri tržaške pokrajinske uprave, da izseli poklicni zavod Jožefa Stefana iz prostorov bivše umobolnice. V pismu dijaki zahtevajo kot znak dobre volje: 1. pogovor s pristojnimi pokrajinskimi oblastmi, 2. naj predsednik Pokrajine Codarin poskrbi, da bo dokončano zasilno stopnišče zavoda Stefan do konca leta v skladu z zakonom. »Želeli bi oziroma zahtevamo, da nas pristojne oblasti čim prej podrobneje seznanijo s svojimi nameni,« je med drugim rečeno v pismu. »Naj si poleg tega ne sanjajo, da nas bodo s silami javnega reda prestrašili, kajti naš namen je vztrajati, dokler ne bo storjeno kaj konkretnega.« ZAŠČITA / ZBOROVANJE NACIONALNEGA ZAVEZNIŠTVA Desničarske sile so zaskrbljene Razlogi Menie za svojih 1.500 popravkov Velika zastava na dnu dvorane nad velikim napisom: Ne dvojezičnosti. Publika v dvorani hotela Excelsior pa ni bila velika, kot bi bila pred leti na manifestacijah nacionalistične desnice proti zakonskemu predlogu za zaščito slovenske manjšine. Številni prazni sedeži so potrjevali zaskrbljenost, ki je jasno izhajala iz besed in tona govornikov: zavedajo se, da mesto očitno ne odgovarja več na njihove pobude, kot svojcas. Krivdo prtijo predvsem tisku, ki je predan režimu, vladi, ki se peča s Slovenijo, in levici nasploh, ki ne brani italijanstva. Na srečanju, ki ga je sklicalo Nacionalno zavezništvo in na katerem je glavno besedo imel tržaški veljak Menia, so spregovorili tudi predstavniki ostalih komponent nacionalistične desnice:* de Vidovich za Federacijo ezulov, Carlo Basile za Združenje bivših vojakov in Sardos Albertini za Lego nazionale. Nedvomno gre slednjemu priznanje za najboljši dovtip: tržaška stranka Levih demokratov »podpihuje najbolj zakrknjen slovenski nacionalizem...« Zanimivo je bilo tudi izvajanje, da zakonski predlog nasprotuje evropski Konvenciji o zaščiti manjšin, ker uvaja dvojezičnost, kjer je ni treba, saj Slovenci obvladajo jezik večine. Brez nadaljnega pa si nagrado za najbolj mrko izjavo zasluži de Vidovich, za katerega je POKRAJINSKI SVET SLOVENSKE SKUPNOSTI Za tajnika potrjen Peter Močnik V predsedstvu Drago Štoka (predsednik), Sergij Mahnič in Robert Petaros V četrtek, se je sestal novi pokrajinski svet Slovenske skupnosti za Tržaško, ki je bil izvoljen na nedavnem kongresu (22. novembra). Prvo sejo je, kot predvideva statut, sklical in vodil predsednik občnega zbora Rafko Dolhar. Na dnevnem redu je bila izvolitev novih pokrajinskih organov stranke. Po krajši razpravi je svet najprej izvolil predsedstvo, ki ga sestavljajo Drago Stoka (predsednik), Sergij Mahnič (podpredsednik) in Robert Petaros (tajnik). Nato je prešel na volitve pokrajinskega tajnika in osem članov izvršnega odbora. Predstavljen je bil en sam predlog, ki ga je svet osvojil skoro soglasno. Za pokrajinskega tajnika je bil potrjen Peter Močnik, v izvršni od- bor pa so bili potrjeni oziroma prvič izvoljeni Andrej Berdon, Edvin Forcič, Maja Lapornik, Boris Slama, Marko Sa-vron, Igor Švab, Alojz Tul in Vladimir Vremec. bil požig Narodnega doma »umirjena in odgovorna reakcija skvadri-stov« na umore, ki so pF zakrivili Slovani, Italijani pa »niso nikoli skrivili lasu enemu samemu Slovencu.« Upokojen1 general Basile se je nieu drugim zgražal, da bi se celo v mestu Slovenc1 lahko posluževali v javnih uradih svojega jezika, kar bi lahko »zamračilo italijanstvo Trsta,« v katerega ima morda premalo zaupanja. V skupini govornikov je najbolj resno izpadel posl. Menia: podrobno je orisal določila, ki so z njegovega zornega kota sporna, in napovedal veC kot 1.500 popravkov, ki bodo zaustavili parlamentarno razpravo. C® se italijanska večina Se ne zaveda nevarnosti, j1 bo treba pojasniti, da bodo Italijani postali »tujci v lastni domovini,« )e dejal poslanec Nacionalnega zavezništva, ki se boji, da bi tokrat lahko res odobrili zakon. Prepovedna manifestacija skrajne desnice Kvestura je zaradi javne varnosti prepovedala manifestacijo proti zakonu za zaščito manjšine, ki jo je sklicala skrajno desničarska stranka MSI - Fiamma Tricolore. Zbrati bi se morali danes popoldne na Drevoredu XX septembra in kreniti v sprevodu do železniške postaje, kjer bo zasedanje o nevarnosti zaščite za italijanstvo Trsta. Slednja pobuda se odvija v zasebnem prostoru in je zato dovoljena. OD 22. DO 29. DECEMBRA V znanih kavarnah pester izbor kultumih prireditev Prihodnji teden bodo nekatere med najbolj znanimi tržaškimi kavarnami obiskovalcem nudile tudi kulturni program. Pravzaprav gre za ponudbo tržaškega Podjetja za turistično promocijo (APT), program pa je izdelala zadruga Bonavventura-gleda-lišče Miela. Kot so poudarili na včerajšnji predstavitveni konferenci, se niz »Poti kave« vključuje v širši okvir ovrednotenja tržaških kavarn in Trsta kot pomembnega pristanišča kave. Obširnejši projekt Kavarne Mitteleurope je Podjetje za turistično promocijo pred Časom predstavilo v Milanu, z njim pa želijo osvetliti celoten vpliv kave in kavarn na razvoj Trsta. Kulturne praznične prireditve v kavarnah se bodo pričele v torek, 22. decembra, zaključile pa teden kasneje. Kot je podčrtal predsednik APT Gilberto Ben-venuti, se letos začenja niz, ki naj bi postal tradicionalen. V imenu zadruge Bonavventura-gledalisca Miela pa je Rosella Pisciotta naglasila, da so letos pripravili nekakšen poskusen program, v naslednjih letih pa ga bodo glede na odziv izpopolnjevali. Program je podrobneje predstavila Barbara Della Polla, ki je izpostavila predvsem pestrost ponudbe, ob upoštevanju dejstva, da je prizorišče dokaj omejeno. Največ bo glasbenih srečanj, na katerih pa bodo ob tradicionalnih glasbilih prišla do izraza tudi manj običajna. Gledališko področje bodo zastopali tudi igralci-bralci kot tudi klovni in lutke. Nekaj bo tudi plesa, najmlajšim pa so namenjena srečanja z ilustratorji. Stalnica prireditve pa bo večerno branje, Pripoved ob 23. uril Ob znanih kavarnah, v katerih bodo prireditve, pa pri pobudi sodelujejo tudi drugi lokali, v katerih vas bo ob 11. uri Čakalo presenečenje. DOMJO / SINOČI ODPRLI RAZSTAVO 3(Metnica KD Fran Venturini Danes v boijunškem gledališču osrednja proslava Sinoči se je dvodnevno praznovanje 30-letnice KD Fran Venturini začelo pri Domju: v dvorani, kjer se odvija velika večina vseh društvenih dejavnosti, so ot-vorili razstavo fotografij in sploh gradiva o zgodovini tega sorazmerno mladega, a še kako pomembnega društva. KD Fran Venturini od ustanovitve odigrava izredno dragoceno vlogo združevanja slovenskih prebivalcev na območju skorajšnjega predmestja, obenem pa si uspešno prizadeva za kulturno in omikano sožitje v narodnostno mešani stvarnosti. O teh vsebinah in sploh o 30-letnem delovanju podrobneje govori tudi brošura, ki jo je društvo ob tej priložnosti oblikovalo in izdalo. Ob prijetnem glasbenem okviru, ki ga je ponudil dekliški tercet Ver lae-tum, so bili sinoči na ogled tudi izdelki klekljarskega tečaja, ki se odvija v društvu Jadro v Ronkah. Nocoj, z začetkom ob 20.30, pa se bo v občinskem gledališču v Boljuncu odvijal osrednji del jubilejne prireditve: ob priložnostnem govoru predsednice Nevenke Kozina bodo v predstavi, ki ji daje pokroviteljstvo ZSKD, prišli do izraza vsi društveni odseki. Uvodni poudarek bo na dejavnosti MoPZ Fran Venturini, ki je dal društvu pri Domju tudi »zgodovinske« korenine. Ob pevcih pa se bodo na odru predstavili še godci na diatonično in klasično harmoniko, malčki otroškega pevskega zbora, pevci in pevke mešanega zbora in Članice dek-liške skupine. Po zamisli Nerine Švab, & je društvu priskočila na pomoč v oblikovanju jubilejne prireditve, bomo torej prisostvovali živi »uprizoritvi« nastanka in razvoja tega našega kulturnega društva. (dam) Gledališče vojne Precejšnje Število obiskovalcev je sledilo včerajšnji razpravi z naslovom Gledališče vojne - V ogledalu ljudske duše, ki se je odvijalo v prostorih Gledališko Miela. Po predvajanju del neapeljskego režiserja Maria Martoneja, ki je pred tremi leti posnel film z naslovom Gledališče vojne, v katerem je na osnovi grške tregedile spregovoril o boleganju Sarajeva, so prevzeli besedo zgodovinar Jože Pirjevec, hrvaški politik Zdravko Tomac, sarajevski novinar Miljenko Jergovič ter omenjeni režiser. Avtorji so vsak s svojega' zornega kota predstavili kako so doživljali bosansko vojno. Hrvaški opozicijski politik je spomnil na protislovja, ki so se pripetila pri stikajočem stoletja ter opozoril da je bosanski zločin Se brez krivcev. Se zlasti pa je bil v svojem JZ" vajanju prepričljiv mladi Jergovič, ki ]e na izviren način prisotnim razložil, da je do vojne na bosanskih tleh prišlo, ker raso pač več v modi moralne dileme-Večer se je zaključil s pestro razpravo. M. Ch. V ČETRTEK V MIELI JUTRI V CERKVI V BARKOVLJAH Dobrodelna predstava s prikazom kulture vseh kontinentov sveta Nastop dijakov devinskega Zavoda V tržaškem gledališču Mlela se je v Četrtek zveCer odvijala neobičajna in Nadvse - tokrat res - multikulturna Predstava z naslovom »Giramondo«, ^ so jo priredili dijaki devinskega Za-v°da Združenega sveta. V nabito polni dvorani je navdušeno občinstvo lahko spremljalo skoraj . e uri trajajoči niz folklornih plesov glasbe malone iz vseh krajev sveta. veCer je otvoril in potem tudi Zaključil nastop zavodskega mešanega Pevskega zbora ob spremljavi prav tako Študentskega orkestra. V nadalje-Vanju se je gledališče Miela prijetno obarvalo v duhu kultur vseh kontinentov, začenši s sorazmerno domačim sardinskim plesom, kateremu so sledili afriški, severno in južnoameriški, indijski, japonski,... Se posebno je navdušil ameriški musical »Grea-se«, s katerim bodo devinski gojenci 30. januarja nastopali tudi v goriškem slovenskem Kulturnem domu, začetka februarja pa v gledališču Ananian. Pri organizaciji Četrtkovega večera je sodelovalo preko sto dijakov, ki bodo ves izkupiček večera namenih človekoljubni oprganizaciji za zaSCito otroštva UNICEF, (igb) Božična revija pevskega zbora Jacobus Gallus Nastopila bosta tudi Komorni moški zbor iz Izole in MePZ iz Števerjana Tisti, ki jim je všeč zborovsko petje, bodo jutri, se pravi v nedeljo, 13. decembra, lahko prišli na svoj račun. V župnijski cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah bo namreč - z začetkom ob 19. uri -potekala 8. Zborovska božična revija, ki jo prireja zbor Jacobus Gallus pri Glasbeni matici v Trstu. Zborovska božična revija, ki jo od leta 1991 - od svoje obnovitve - vsako leto prireja zbor Jacobus Gallus, se je z leti že udomačila med našim občinstvom. Lahko reCemo torej, da gre za že tradicionalno kulturno pobudo, ki vsako leto privabi veliko število ljubiteljev zborovskega petja od blizu in daleč. Na njej pa so - poleg prirediteljev seveda - Ze nastopili nekateri vrhunski slovenski in drugi zbori (npr. Ljubljanski madrigalisti, zbor Obala iz Kopra, zbor Hrast iz Doberdoba, Komorni zbor Kras in drugi), tako da gre vsekakor za kakovostno pevsko srečanje. Letošnja bo torej že osma revija, ki jo prireja zbor Jacobus Gallus. Poleg le-tega bo- sta na njej nastopila še dva zbora, ki sta v bližnji preteklosti dosegla viden uspeh. Ljubitelji zborovskega petja bodo imeli namreč priložnost prisluhniti Komornemu moškemu zboru iz Izole, ki ga vodi Oskar Trebeč, in Mešanemu pevskemu zboru Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana, ki ga vodi Bogdan Kralj. Komorni moški zbor Izola deluje dobro desetletje in veliko nastopa doma in v tujini. Na lanskem vseslovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem 1997 v Mariboru je prejel zlato plaketo. Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana pa je priznana pevska realnost na Goriškem. Je izraz istoimenskega domačega prosvetnega društva in cerkvenega zbora, na letošnjem tekmovanju Citta della Vittoria v Vittoriu Venetu pa je prejel prvo nagrado v kategoriji ljudskih pesmi. Jutri se torej obeta lep in kakovosten zborovski večer. Revija se bo, kot že rečeno, pričela ob 19. uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. (iž) CAMERA Dl COMMERCIO Dl TRIESTE - TRŽAŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA BOŽIČNA SREČANJA PRODAJNA RAZSTAVA V TRSTU Trg Sv. Antona: 27. november - 24. december AGRO sne Ul. S. Giacomo in Monte 15 - Trst 040/762829 ■ ALCHIMILLA ATELIER Ul. Ardiglione 16 - Firenze 055/2382204 Ul. Valdirivo 13 - Trst 040/305064 Ul. Revoltella 15 - Trst 040/947046 ANGELO GUERCIO srl CORONA2 DEMETZ ANDREAS DIO’ . essenthia etnica ganesh IL MICIO la cornucopia lafiaba La LUNA NEL POZZO VALBERO Dl VETRO liendl federico MAIZEN sas Muzina EGIDIO NUOVA DICK srl OREL WALTER fASTICCERIA VlSINTIN sne RIGUTTISUSANNA ROSTIROLLA rita tipica salumeria TLLLIO MASE’ srl ueberbacher alois VETRINVENTA namizni aranžmaji, suho cvetje, sveče suho cvetje, namizni aranžmaji, sveče suho sadje sveče, okraski, suho cvetje, jaslice, esence Ul. Tratten 2 - Bressanone/Brbcen (BZ) lesene jaslice, kristalni zvončki 0472/802461 NedecviaT 4 - 1118 Budimpešta (H) lesene igrače 0036-319-10-61 Ul. Centa 2 - Treppo Grande (UD) 0432/964296 Ul. Brunner 6/B - Trst 040/368273 Ul. Roma 5 - Barcis (PN) 0427176348 Ul. Ginnastica 1/A - Trst 040/639024 Ul. del Pozzo 18 - Trst 040/947781 Ul. Donota 4 - Trst 040/637141 Ul./Calle Verdi 9/A - Milje (TS) 040/272802 Ul. Cavana 7 - Trst 040/305471 Ul. S. Pellegrino 35 - Opčine (TS) 040/214516 Ul. Giulia 5 - Trst 0401635328 Ul. Soncini 132 - Trst 040/830330 Trg Sv. Antona 2 - Trst 040/638536 DevinšCina 6 - Zgonik (TS) 040/225149 Trg Carlo Alberto 6 - Trst 040/306828 Ul. Franca 3/1 - Trst 0401311867 Cesta za Katinaro 16 - Trst 0431/96053 Ul. Crispi 20 - Trst 0401814996 Ul. Portici magg. 9 - Bressanone (BZ) obeski za dom, sveče, keramični predmeti 04721835500 Ul. Belpoggio 15 - Trst namizni aranžmaji, obeski in božični 040/307780 stekleni izdelki sveče, božični aranžmaji leseni in keramični izdelki sveče in esence namizni aranžmaji, sveče, božične kompozicije leseni in stekleni izdelki sveče, božični okraski in aranžmaji suho cvetje, keramični izdelki stekleni in keramični obeski in izdelki jaslice, sveče, esence lučke jelke in božične rastline lučke jelke in božične rastline slaSčice razni izdelki in božične kompozicije sladkarije in mandolati svinjske specialitete: zampone, cotechino, pršut VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 12. decembra 1998 IVANA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 0.56 in zatone ob 13.20 Jutri, NEDELJA, 13. decembra 1998 LUCIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,3 stopinje, zračni tlak 1020,7 mb narašča, veter 22,7 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 28 km na uro, vlaga 74-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili so se: Marta Di Bella, Jan Smotlak, Fran-cesco Bet, Lorenze Maio-la, Ludovico De Ganeva. Umrli so: 72-letni Elvi-no Perini, 76-letna Albina Borsi, 86-letni Guido Spessot, 82-letna Carmela Cassone, 91-letna Giovan-na Codopia, 91-letna Bruna Fischer, 70-letni Licio Missaglia. Oklici: prodajalec Erik Sancin in študentka Anna Blasevich, jetniski paznik Gaetano Blancato in poklicna bolničarka Ilaria Loi, barist Fulvio Fernetti in natakarica Barbara Gri-zancic, delavec Branimir Zarkovič in gospodinja Dragica Milojicič. LEKARNE Od ponedeljka, 7. do sobote, 12. decembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 040 947020), L argo Osop-po 1 (tel. 040 410515). Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Via Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 040 302303). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La cena«, r. Ettore Scola, i. Vittorio Gasman in Stefa-nia Sandrelli. EKCELSIOR -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The opposite of sex«, i. Cri-stina Ricci EKCELSIOR AZZUR-RA - 20.00, 22.00 »Fe-sten - Festa in famiglia«, r. Thomas VVinterberg. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Mulan«, risani film, prod. Walt Di-sney. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Al di la dei sogni«, r. Vincent Ward, i. Robin VVilliams, Guba Gooding. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »The Aven-gers - Agenti speciali«, i. Ralph Fiennes, Uma Thurman, Sean Connery. NAZIONALE 3 - 15.40, 18.00, 20.20, 22.45 »II negoziatore«, i. Kevin Spacey. NAZIONALE 4 - 15.45, 18.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. Prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mor-tal combat«. CAPITOL - 15.30, 18.20, 21.30 »L’uomo che sussurrava ai caval-li«, r. in i. Robert Redford in Kristin Scott Thomas. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Gatto nero, gatto bianco«, r. Emir Kusturica. J PRIREDITVE SOMPD VESELA POMLAD priredi ob 20-letnici pevskega delovanja, jutri, 13. decembra 1998, ob 18. uri, v Sport-no-kulturnem centru v Zgoniku VECER SREČANJA S PESMIJO IN S PRIJATELJI PETJA. KONCERTNI DEL: OPZ in MPZ Vesela pomlad, skupini nekdanjih pevk in pevcev Vesele pomladi, dekliški vokalni tercet Ver laetum, MePZ staršev pevcev, MePZ Resonet. Pevski program so pripravili Martina -Batič, Franc PohajaC, Martin Vremec, Rossana Paliaga, Matejka Bukavex:, Zdenka Kriz-mančič in prof. Aleksan- dra Pertot. Instrumentalna spremljava: klavir, Martina Feri in Martin Vremec harmonika, Egon TauCer. Splet tržaških folklornih plesov je z MPZ Vesela pomlad pripravila prof. Mirjam Brajkovic, harmonikarska spremljava Egon TauCer. Vezni diaprogram Zvonko Vidau. Družabni del bodo oblikovali pevci zborov Vesela pomlad in harmonikarji Egon TauCer, Borut Vidau in prof. Zoran Lupine. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja jutri, 13. decembra, ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu JUBILEJNI KONCERT in predstavitev CD-plošče ob 30-letnici neprekinjenega delovanja. Vabljeni! KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci -jutri, 13. decembra 1998, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje razstave RAB - ITALIJANSKO KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE. Spregovoril bo bivši rab-ski interniranec Herman Janez. Nastopajo: MePZ Lipa - vodi Tamara Ražem, Mladinski pevski zbor Bazovica - vodi Xenja Brass, Godbeno društvo Vikcor Parma -vodi Leander Pegan. Recitatorji bodo brali pesmi slovenskih internirancev v italijanskih taboriščih, zbral Drago Gorup. V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. URHA V DOLINI bo v Čast brezmadežni devici Mariji jutri, 13. decembra, ob 16. uri slovesna sv. masa. Sledil bo koncert z vokalno skupino Gloria iz Ljubljane. ZBOR JACOBUS GALLUS prireja jutri, 13. decembra v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah 8. ZBOROVSKO BOŽIČNO REVIJO. Nastopili bodo zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Janka Bana, Komorni moški zbor Izola pod vodstvom Oskarja Trebča in Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana pod vodstvom Bogdana Kralja. Začetek ob 19. uri. Vabljeni! NEW SVVING QUAR- TET - slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja bo pri nas v nedeljo, 20. decembra t. i. ob 18.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Predprodaja vstopnic pri odbornikih KD RdeCa zvezda, v uradu ZSKD (tel. 040-635626), v baru Šport Boris v BriSčikih in v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Pridite, enkratna priložnost za čudovito praznično doživetje! KD KRAŠKI DOM in OS A. GRADNIKA - Re-pentabor vabita v nedeljo, 20. decembra ob 17. uri na ogled igrice M. C. Machado »Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna«, v priredbi in režiji Stane Milic. Nastopajo vsi osnovnošolci. Prireditev, ki bo v Kulturnem domu na Colu, spada v sklop praznovanj ob 25. obletnici poimenovanja Sole in 125-letnici ustanovitve repentabrske Sole. 3 ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča starse, da bodo roditeljski sestanki na podružnici, Canestri-nijeva ploščad 7, ob 18. uri po sledečem razporedu: v ponedeljek, 14. 12. za A sekcijo, v torek, 15. 12. za B sekcijo in v sredo, 16. 12. za geome- URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. 8 Sobota, 12. decembra 1998 TRST PD MACKOLJE vabi danes, 12. t. m. ob 20. uri v Srenjsko hišo na predbožično prireditev ooanju/ e e e Večer bodo oblikovali: Vokalna skupina Temne note MePZ PD Mačkolje Instrumentalni duo Rafaela Petronio - violina Paolo Bembi - kitara Priložnostno misel bo podal Saša Martelanc SKD PRIMOREC Trebče 1898-1998 pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev Danes, 12. decembra 1998 KULTURNI MARATON ob 14. uri otroški ex-tempore ob 16.30 baletna skupina 15. FEBRUAR iz Komna ob 17.30 godba V. PARMA iz Trebe ob 19. uri EGON TAVČER- harmonika ob 19.30 TPPZ PINKO TOMAŽIČ ob 20.30 ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET Jutri, 13. decembra 1998 KULTURNI MARATON ob 14. uri otroški kotiček - animatorka JANA PEČAR ob 15. uri plesna skupina VIGRED iz Sempolaja ob 15.30 mladinska dramska skupina JAKA ŠTOKA Prosek-Kontovel z igro BUTALCI v režiji Suzi Bandi ob 16.30 revija mešanih pevskih zborov VIŠAVA - Ferlugi, SLOVAN -Padriče, PRIMOREC-TABOR in SKALA- Gropada ob 18. uri baletna skupina MLADINA iz Križa ob 19. uri vaška godba KOMEN ob 20. uri gojenci godbeniške šole V. Parma ob 20.30 nastop SKD TABOR z igro Rusa riga Ctjez uograde v režiji Igorja Malalana. OB PRAZNOVANJU 75-LETNICEDRUŠTVA D ZARJA - Bazovica vabi danes, 12. decembra ob 20. uri v župnijsko dvorano v Bazovici na SLAVNOSTNO PRIREDITEV 3 OBVESTILA SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Doni-zetti 3, vabi danes, 12. decembra na predavanje z naslovom KURDI -ŽRTVE ALI TERORISTI? O kompleksnosti kurdskega vprašanja bo govoril Časnikar in predsednik Evropskega urada za manj razširjene jezike BOJAN BREZIGAR. Začetek ob 18.30. Vabljeni vsi! SKD GRAD - Bani obvešča, da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: danes, 12. 12. od 18. do 20. ure in jutri, 13. 12. od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni! VZGOJNO-ZAPO-SLITVENO SREDISCE MITJA CUK vabi na prodajno razstavo v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah do jutri, 13. decembra. Urnik: od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Sodeluje VDC Dutovlje. Toplo vabljeni! ANPPIA-VZAPP-AN-PI-VZPI-ANED-VZED - jutri, 13. decembra, ob 15. uri, na openskem strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 5/-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu: Finko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Stojan Spetič in Giorgio Marži. Predsedovala bo Živka Peršič. Sodelujeta: Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče, pod vodstvom Leandra Pegana, in MoPZ Tabor, pod vodstvom Aleksandra Sluge. SKD IGO GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo, Občino Devin-Nabrežina in ZSKD vabi na ogled VIL razstave kamnitih izdelkov KAMEN... Razstava bo odprta do jutri, 13. decembra v Kamnarski hiši v Nabrežini center št. 158. Urnik: ob delovnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja v ponedeljek, 14. decembra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PRAZNIK VČLANJEVANJA 1999. Vabljeni! ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA, DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV, PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU s sodelovanjem KROŽKA KRUT prirejajo tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST, v torek, 29. decembra 1998 ob 17. uri v gostinski šoli v Izoli - Restavracija Riviera. Vstop z vabili, ki so na razpola- |OBVEŠČAMO_____________ cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst. ali po telefonu na št. 040-7786333, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure in ob sobotah, od 10. do 13. ure, do 19. decembra J. in W. Grimm - M. Košuta PALČEK Režija MARKO SOSIČ Danes, 12. decembra, ob 16. uri v Domu Briščiki v BRISCIKIH Na tržaški univerzi je diplomiral iz pravnih ved Tomaž Ban Mnogo nadaljnjih uspehov mu želimo vsi domači Gostuje LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR po motivih bratov Grimm Pavel Polak: PEPEL JFC ž\ jutri, 13. decembra, ob 11. uri v Kulturnem domu na Proseku OTROŠKA MATINEJA! Mnogo sreče na novi življenjski poti želi Nataši in Alenu dekliški zbor Devin, Fantje izpod Grmade in otroški zbor »Ladjica« KD FRAN VENTURINI priredi Danes, 12. decembra ob 20.30 Saški Križman čestitajo za uspešno opravljeno diplomo in v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu želijo veliko poslovnih SLAVNOSTNI KONCERT uspehov v prihodnje OB 30-LETNICI DRUŠTVA Martin, Ivan, Ana z nastopom vseh društvenih odsekov in Veronika v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO in OBČINO DEVIN NABREŽINA KAMEN.. VII. RAZSTAVA KAMNITIH IZDELKOV do jutri, 13. decembra 1998 URNIK: delavniki 17-20, prazniki 10-12/15-20 Kamnarska hiša IGO GRUDEN v Nabrežini Nabrežina center 158------------------ V sodelovanju z ZSKD go na sedežu KRUT-a, Ul. Cicerone 8 od ponedeljka, 14. decembra dalje. Prevoz z avtobusom. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. decembra ob 20.30 na predstavitev knjižnega daru Goriške Mohorjeve družbe. Večer bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. SD KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor 14. decembra, v društvenih prostorih na Kontovelu, ob 8. uri v prvem sklicanju ter 15. decembra, ob 20.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo, 2. blagajniško poročilo in odobritev proračuna, 3. razno. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje o arheološki podobi Boljunca. Predaval bo g. Stanko Flego v torek, 15. decembra ob 20. uri. SLOVENSKI KLUB (Ul. S. Francesco 20) prireja v torek, 15. decembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani tekmovanj e-pokušnj o domačih božičnih slaščic. Vabljeni! OSNOVNI SOLI Karla Destovnika Kajuha in Primoža Trubarja ter osnovni vrtec iz Gropade vabijo v OS Karla Destovnika Kajuha na odprtje BOŽIČNEGA SEJMA, ki bo v torek, 15. decembra 1998 ob 13.30. Prodaja božičnih izdelkov se bo nadaljevala še v naslednjih dneh v obeh šolah v šolskem urniku. SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi vse člane in simpatizerje na 8. redni občni zbor članov, ki bo v torek, 15. decem- bra ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenem sedežu v Mavhinjah. KD LONJER- KATINARA v sodelovanju z ZSKD prireja SKLOP SREČANJ IZDELOVANJA ROČNIH DEL za odrasle. Prvi dve srečanji bo vodila Magda Tavčar, v torek, 15. in v petek, 18. decembra 1998 z začetkom ob 19.30 v lonjerskih društvenih prostorih. Ge se srečanj mislite udeležiti, pokličite Vesno (tel. 040-910850 ob uri kosila). ZSSDI obvešča, da bo pisni del natečaja za delovno mesto uradnika v sredo, 16. decembra 1998 s pričetkom ob 17. uri na DZL F. Prešeren, Str. di Guradiella 13/1 v Trstu. ZBOROVSKEMU DELOVANJU bo posvečena seja rezširjenega pokrajinskega odbora ZSKD v sredo, 16. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni pevci in zborovodje včlanjenih zborov in člani pokrajinskega odbora. SKD VIGRED vabi v društvene prostore v Sempolaju na božično razstavo ročnih del primernih za darila in knjig v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. decembra od 17. do 20. ure. Obenem obvešča, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 in v knjigarni Terčon v Nabrežini. ZSKD v sodelovanju s postajo Radia Opčine vabi vsa društva, da se z voščili in prazničnimi posvetili oglasijo v oddaji, ki bo v petek, 18. t. m. od 16.45 dalje. Ge želite sodelovati pri svoje- vrstni obliki Zrna v eter, pokličite v tem urniku na tel. št. 040-212658! SPD PRIMOREC -TA- BOR sklicuje v petek, 18. decembra, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah, izredni občni zbor za spremembo statuta. SKD VIGRED, OSNOVNA SOLA STANKO GRUDEN, OTROŠKI VRTEC SEM- POLAJ vabijo v petek, 18. decembra ob 18. uri na trg v Sempolaju, na skupno BOŽIČNICO. Ob tej priložnosti bomo zbirali igrače za manj srečne otroke. KSST (Klub slovenskih študentov-Trst) vabi v soboto, 19. decembra 1998 vse člane in simpatizerje na REDNI OBČNI ZBOR: volitve novega odbora in predstavitev programa za leto 1999. Ge bi radi zvedeli, kakšna presenečenja vam KSST pripravlja za zadnje leto v tem tisočletju, obvezno pridite v klub, Ul. Mazzini 46. Začetek ob 20.30, sledila bo zakuska in zabaven večer! POZOR, POZOR, rezervirano za otroke! V soboto, 19. decembra od 15.30 do 19. ure Zadružni center za socialno dejavnost vabi vse otroke, majhne, srednje in velike, na sedež TPK Sirena, Miramarski drevored 32 na barkovljan-skem nasipu na VELIKI BOŽIČNI DIRENDAJEV 2IV2AV. Za informacije pokličite na tel. št. 040-360324 od 10. do 12. ure. KD LONJER-KATINA- RA prireja vsakoletni OTROŠKI DIRENDAJ v nedeljo, 20. decembra v lonjerskem društvu od 10. do 17. ure. Kdor se namerava Zabavati z nami naj pokliče na št. 040-812787 (Breda) ali 040-910178 (Jana). UCENCI 4. IN 5. RAZREDA GOS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj tel. na št. 040-214300 ali naj se javijo na šolo v Trebčah št. 33, od 8.15 do 15. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča obiskovalce da je v teku v decembru PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE. SK BRDINA obvešča, da je še nekaj prostorov za bivanje v Bellevueju od 22. do 26. decembra t.l. Vpisovanje se zaključuje. Inf. na tel. št. 040-212859. E3 ČESTITKE PRISPEVKI V Križu bo ugasnil svojo prvo svečko JAN KOŠUTA. Polno sreče in zdravja mu želijo vsi svoji. Prišel je končno dan, ko se lahko prijatelj PAOLO ponaša z naslovom doktorja v političnih vedah.Iskrene čestitke, Christian in Va-nessa. MALI OGLASI tel. 040 7786333 DAJEM V NAJEM stanovanje v predmestju Trsta, pri Domju, za ne-rezidenčne, primerno za študijo, laboratorij ali urad (tri sobe, kuhinja, kopalnica, svetlo podstrešje, ogrevanje samostojno). Tel. na št. 040-828861 ob uri obedov. PRODAM 2 samca in 2 samici boxerja z rodovnikom, z odrezanimi repi in cepljeni. Tel. št. 040-2024033 po 20.30 ali 040-225398 od 11. do 17. ure (razen ob torkih). PRODAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 040-200882. PRODAM 2 gumi Pi-relli P2000, 165/70Rl3,tubless, v dobrem stanju, in 2 gumi Hankook Radial 884, 165/70R13, skoraj novi. Tel. št. 040-220175. SUHA drva prodaja kmetija Aleš Komjanc v Steverjanu. Tel. na št. 0481-390238 v večernih urah. GLASBENIKA ali manjšo glasbeno skupino išče Euro restavracija v Palače hotelu za božično kosilo in Silvestrovanje. Tel. 0481-82166, fax 0481-31658. ODDAMO v najem vpeljano cvetličarno v devinsko-nabrežinski občini. Tel. 040-200375 v jutranjih urah. ODDAMO v najem približno 154 kv. m. novih pisarniških prostorov v Gorici, Ul. Generale Cantore 2. Za informacije tel. na št. 0481-521383 v dopoldanskih urah. PODJETJE išče osebje za razširitev svoje upravno finančne strukture oz. za ojačenje trgovske dejavnosti. Od kandidatov se zahteva univezi-tetna izobrazba iz trgovskih in sorodnih ved in vsaj enoletno delovno prakso oz. diploma višje srednje šole z vsaj štiriletno delovno prakso. Prošnje, s priloženo fotokopijo diplome in kratkim življenjepisom, lahko pošljete na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Diplomiran«, najkasneje do 21. 12. 1998. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo odprtih in stekleničenih vin. OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lonjerju št. 255. Poleg belega in rdečega vina je poskrbljeno tudi za domači prigrizek. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci, št. 22. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak v Briščah. KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška Zagre-dec 1. Zaprto ob četrtkih. OSMICO je odprla Mavrica v Medje vasi št. 10. OSMICA v Borštu, David. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15A. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. št. 220722. Ob 95. obletnici roj st va najinih pokojni11 staršev Marije in Kana Stoke darujeta Mira in Maruška 50.000 lir vzdrževanje spomenik padlim v NOB na KoH' tovelu in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 6. obletnici srnr1 2 * * * * * dragega Rudija Gergica daruje žena z družin0 100.000 lir za Strank0 komunistične prenove- Ob 6. obletnici srn)11 dragega brata Rudij® Gergiča ter v spomin na moža Ernesta Kosrnin® daruje Marjeta 50.00 lir za SKD Vigred. Ob 10. obletnici srnjU dragega brata Ladija in v spomin na starše G0' stava, Franca in Julij0 darujeta Zofija in Arge° 100.000 lir za SKD Skala iz Gropade. Ob 75-letnici SP Zarja daruje Ezio Ma' dotto 200.000 lir. G. Mario Hoteš daruj® 100.000 lir za Krut. Ob 3. obletnici smrt1 našega dragega Carl8 Calzija se ga z ljubeznijo spominjajo žena jn sinova ter darujej0 50.000 lir za KD Slovan in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 9. obletnici smrti Vladimira Kocjančiča darujeta žena Meri in sin Maurizio 100.000 Ib za MoPZ Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Lovrenca Strajn® darujejo Nella, Paolo in Giancarlo Forau® 150.000 lir za popravim strehe cerkvice sv. Martina v Dolini. Ob smrti očeta Lovrenca daruje Ald° Strajn z družino 300.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Lovrenca Strajna daruje Pepi Lovrih) 50.000 lir za Pihalni orkester Breg in 50.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel-040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. 12.12.1995 12.12.1998 Tri leta si od nas, Kako pozabili bi gomilo kjer blago Tvoje spi srce ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne (S. Gregorčič) Regina Fabian por. Kobau Danilo, Sandrino, Emil Hvala vsem, ki obiskujete njen grob. Sv. Križ, 12. decembra 1998 12.12.1988 12.12.1998 Marija Martelanc roj. Kriščak Cas mine a v naših srcih tvoj spomin živi. S hvaležnostjo in ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji dragi Barkovlje,12. decembra 1998 -GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA -JURLANUA - JULIJSKA KRAJINA IBST gledališče Rossetti 0 20. decembra bo Stalno gledališče FJK pred-mvilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predprodaja ystopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do 13.00 ln °d 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od 8.30 do 2'30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob delavnikih. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada gledališče Cristallo redstave »Sorelle Materassi« v režiji Patricka Kossija Gastaldija bodo s sledečim urnikom: da-^es> 12. decembra ob 20.30, jutri, 13. in v sredo, IS' decembra ob 16.30, 16., 17., 18. in 19. decem-ra ob 20.30 , v nedeljo, 20. decembra pa ob 16.30. ' P Avditorij muzej Revoltella ?' festival - Film in gore sredo, 16. decembra ob 20.30, »Alpi Giulie ci- Henia«. Gledališče Miela Gd 12. do 27. decembra bo »6. festival Ave Nin-ehi.« v soboto, 12. decembra ob 16.30, »Viaggio 2 Poeti«, v priredbi Claudia Grisancicha, ob 0.30 »I recini da festa«, Riccardo Selvatico, v ne- deljo, 13. decembra ob 18. uri, »I promossi spo-si«. Priredba: Pasqualino DalVOsto e Antonio Pe-goraro. V soboto, 19. decembra ob 17.30 »Poeti triestini« v priredbi Claudia Grisancicha, ob 20.30 »Giulietta. L’ultima?«, Tolo Da Re. V nedeljo, 20. decembra ob 16.30 »DalFombra al sol«, L ib ero Pilotto. V torek, 22. decembra on 20.30 »Va Piran«, Ruggero Paghi in Luisella Ravalico. V soboto, 26. decembra ob 17.30 »Stelio Mattioni«. V nedeljo, 27. decembra ob 16.30 »Mia fia«, Gia-cinto Gallina. Gledališče Silvio Pellico (Ul. Ananian) Danes, 12. ob 20.30 in jutri, 13. decembra ob 16.30, predstavitev komedije v tržaškem narečju »Le gelosie de mio m ari« v priredbi skupine »Fa-riteatro«. Režija, Giorgio Corda. BRIŠČIKI Dom Briščiki Danes, 12. decembra ob 16. uri, otroška predstava J. in W. Grimm - M. Košuta »Palček«. Režija Marko Sosič. PROSEK Kulturni dom Jutri, 13. decembra ob 11. uri, otroška matineja z lutkovno predstavo »Pepelka«. Po motivih bratov Grimm priredil Pavel Polak. Gostuje Lutkovno gledališče iz Maribora. GORICA Kulturni dom Jutri, 13. decembra ob 17. uri, gostuje Saša Pavček z monokomedijo Marjana Tomšiča »Bužec on, bušca jaz«. Režija Boris Cavazza. V Četrtek, 17. decembra ob 20.45 »Gorica kinema 1998« - Film: »Lola Corre«. Prireditelj: Kinoatelje Gorica. _______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 12. decembra ob 20.00 E. Ionesco: »Plešasta pevka«. Danes, 12. decembra ob 10.00, 11.30 in 16.00 v okviru Goriškega vrtiljaka, gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja, »O tem se ne govori«. V četrtek, 17. decembra ob 20. uri v mali dvorani, gostovanje monokomedije, uprizorjene v produkciji PPF - M. Tomšič: »Bužec on, bušca jaz«. LJUBLJANA Mestno Gledališče V soboto, 19. decembra ob 19.30 bo na sporedu delo Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. 16., 17. in 18. decembra ob 19.30, VVilliam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«. Danes, 13. decembra ob 19.30 Curth Flatovv, »Mož, ki si ne upa«. V nedeljo, 20. decembra ob 16. in 20. uri, gostovanje SLG Celje z delom Zorana Hočevar »Mož za Zofijo«. Cankarjev dom V torek, 15.,v sredo, 16. in v Četrtek, 17. decembra ob 9.00 in 11.00, gostovanje PDG iz Nove Gorice z delom »VilinCek z lune« B. Minolija. ______________AVSTRIJA___________________ CELOVEC Mestno gledališče Celovec V petek, 18. decembra ob 10.30 in 14.30 bo predstava »Aliče v Čudežni deželi« (pravljica z glasbo). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA furlanija-julijska krajina Gledališče Verdi Abonmaji ^edalisce Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja Abonmajev za vse predstave pri blagajni gledalca od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Operna sezona ;6- decembra ob 16.00, 15. in 17. ob 20.30, 19. ob 20. ob 16.00 in 22. decembra ob 20.30, PPera G. Verdija »II corsaro«. Režija Franco Pero, pVa)a orkester, zbor in plesna skupina gledališča O Verdi pod vodstvom Daniela Callegarija. Gledališče Rossetti fržasko koncertno društvo v Ponedeljek, 14. decembra ob 20.30, pianist Joa-Vun Achucarro. SOUUNEC Gledališče France Prešeren Jpjtii, 13. decembra, ob 17. uri jubilejni koncert tonalnega orkestra Ricmanje in predstavitev CD-Ptošce, ob 30-letnici neprekinjenega delovanja. Ž©ON|K Sportno-kulturni center Jutri, 13, decembra ob 18. uri, ob 20-letnici pev- skega delovanja organizira SOMPD Vesela pomlad z OpCin veCer srečanja s pesmijo in s prijatelji petja. V nedeljo, 20. decembra ob 18.30, bo imel New swing quartet slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja. Predprodaji vstopnic pri odbornikih KD Rdeča zvezda. GORICA Cerkev sv. Ivana V sredo, 16. decembra ob 20.30, »Meditiram koncert« mladih slovenskih solistov iz Argentine v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« Danes, 12. decembra ob 19. uri in v sredo, 16. decembra ob 19. uri, bo gledališče Verdi iz Trsta podalo VVagnerjevo delo »Die VValkure«. Dirigent Anton Reck. V soboto, 19. decembra ob 20.30, nastop filharmoničnega orkestra iz Vidma, pianist Benedetto Lupo, dirigent Nada Matosevic. ______________SLOVENIJA__________________ ŠKOFIJE Kulturni dom Danes, 12. decembra ob 19. uri bo na pobudo Kul- turnega društva Oktet Škofije ponovno oživelo srečanje oktetov Primorske pod naslovom »Pesem nas združuje«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 12. decembra ob 20. uri, koncert sopranistke Patricije Nemec iz Solkana. Klavirska spremljava Dimitrij Rojc. V soboto, 19. decembra ob 18. uri baletna produkcija gojenk baletne šole. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 14. decembra ob 20.15 bo na sporedu »Carmina Slovenica«. Dirigentka Kamina Silec. P. I. Čajkovski: »Hrestač«, balet v dveh dejanjih. Predstave bodo: v nedeljo, 20. dec, ob 17. uri, v ponedeljek, 21. dec. ob 20. uri, v sredo, 23. dec. ob 10. in ob 19. uri, v Četrtek, 24. dec. ob 11. uri, v ponedeljek, 4. jan. 1999 ob 11. uri in v torek, 5. jan. ob 11. uri. V ponedeljek, 4. januarja 1999 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Danes, 12. decembra ob 19.30, Giacomo Puccini: »La Boheme«. V torek, 15. decembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. Dvorana Slovenske filharmonije V sredo, 16. decembra bo na sporedu tretji koncert cikla: »Večeri komorne glasbe«. Nastopil bo Godalni kvartet Tartini, Lovro Pogorelic- klavir. Na sporedu skladbe Mozarta, Malipiera in Francka. Cankarjev dom Danes, 12. decembra ob 20. uri, v Gallusovi dvorani, Gamerata Academica Salzburg. Komorni zbor Dunajskega združenja. Dirigent in solist Peter Schreier. V Četrtek, 17. decembra ob 20. uri tradicionalni predbožični veCer gospela! »The holmes brothers -1 saw The Light«. Gallusova dvorana. V nedeljo, 20. decembra ob 18. uri, bodo simfoniki RTV Slovenija izvajali božični koncert. Gallusova dvorana. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -JURLANIJA-JULUSKA KRAJINA IBst Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o ra-S1«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu ® antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. ecernbra in 1. januarja. lvSe konjušnice miramarskega gradu: do 10. ja- JiUMja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Ber-*n’ Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski in-|6lektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Dmik: vsak dan od 9.00 do 16.45. kramarski park in muzej sta odprta vsak dan od ^ do 17, ure (grad od 8. do 18. ure). "fuzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja "9 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva- Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. Ure' 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. ja-jyuaria 1999 zaprta. aravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. ja-nuaria 1999 bo na ogled razstava Kraški premogov-niki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, Iazen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., ^6. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 0 muzej zaprt. enter il Giulia: do 31. ^decembra bo na ogled Zgodovinska razstava ob 90-letnici jame pri "lisckih. °stna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak an> tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob Praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na p - (°40) 4195148 od 9. do 14. ure. ostiia palača: do 18. decembra je na ogled raz-a ava o 20-letnici Skupine 78. Uzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. ruiki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, jC*' decembra in 1. januarja), uzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 99 bo na ogled dokumentarna razstava o židov-1 ern izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 . rst' Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih *u sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 0- do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. 0 2°' ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto, ostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. cernbra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« tudio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih 1 ustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled Pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. •Panjepuntin (UL Diaz 4): od 18. decembra 1998 do 2. februarja 1999 bo razstavljal Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius so razstavljene slike na papirju. Razstava bo odprta do 18. decembra, in sicer ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. V baru gledališča Miela so na ogled dela Daniele Frausin iz niza Cromotrame. Ogledati si jih je mogoče do 15. decembra med raznimi prireditvami. APT - razstavna dvorana (Ul. s. Nicold 20): od 14. do 29. decembra bo razstavljal svoja dela Pino Giuffrida. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Torbandena razstavlja Miela Reina. BANI SKD GRAD - BANI: obvešča da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 6., 8. in 13. decembra od 16. do 20. ure, 5., 7. in 12. decembra od 18. do 20. ure. NABREŽINA Kamnarska hiša, Nabrežina center 158: Kamen... VII. razstava kamnitih izdelkov, do nedelje, 13. decembra. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. GORICA Kulturni dom: do 14. decembra razstavlja keramične izdelke pod naslovom »Umetnost obrt« Gabrijela Osbich. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Kulturni dom: v Četrtek, 17. decembra ob 18. uri, bo otvoritev razstave unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. V Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), do 19. decembra razstavljata svoja dela Tat j ena Lužnik in Matevž Škufca. SPETER V Beneški galeriji razstavlja Hijacint Jussa. Urnik razstave: vsak dan razen ob nedeljah od 17. do 19. ure. ČEDAD V prostorih Cortequattro (Corte San Francesco) je na ogled 50 izvirnih risb Jacovittija. Razstava je odprta do 6. januarja 1999, in sicer vsak dan od 10.30 do 20. ure. VIDEM V galeriji centra Centro friulano arti plastiche je do 12. decembra odprta razstava del slovenskih likovnikov z Obale. Urnik: ob delavnikih od 17. do 19.30, ob sobotah tudi od 10. do 12. ure. VENETO BENETKE PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. Galerija A + A (Gale Malipiero 3073): razstava slik akademskega slikarja Emerika Bernarda. Možnost ogleda od torka do sobote od 11. do 13. in od 14. do 18. ure. _____________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA V razstavnih prostorih PDG je do 15. decembra odprta razstava sodobna umetnost 98. Svoja dela razstavlja 16 likovnikov z Goriškega. Ogled je od torka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah med 12. in 18. uro ter ob nedeljah med 10. in 17. uro. SEŽANA V galeriji KG »S. Kosovela« razstava slik »Slovenija odprta za umetnost«. V Mali galeriji v Sežani, razstava slik in risb In memoriam Jožeta Tisnikarja. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. PORTOROŽ Avditorij Do 15. decembra razstava del akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: od 9.00 do 12.00, ob delavnikih ter v Času večernih prireditev. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Mala galerija: do 10. januarja 1999 razstavlja in performans Nika Špan. Razstava bo na ogled s sledečim urnikom: od torka do sobote od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. CAROLUS CERGOLV / OB 10-LETNICI SMRTI MALA SCENA MGL / PRIMER RONALD AKKERMAN Multikulturnost narečnega pesnika Spomin na kozmopolitskega plemiča Drama o doživljanju in boju proti aidsu Režija Mario Uršič, igrata Milan Štete in Violeta Tomič Že nekaj let po njegovi smrti se je izkazalo, da njegovi posgledi niso bili utopija, temveč se udejanjajo (dasi s težavo) v novi Evropi. Kot uvod v spominsko srečanje na »mitelevropskega pesnika v -tržaški govorici« Carolu-sa Cergolyja ob 10-letnici smrti so elani tržaškega kulturnega društva »Maria Theresia« želeli najprej naglasiti njegovo sila aktualno pojmovanje tržaškega oz. srednjeevropskega prostora, ki je izraz Številnih kultur. Njegov kozmopolitizem je bil trdno vezan na njegovo ustvarjanje in tudi izbira jezika, v katerem je pisal, bi bilo pretogo imeti za italijansko tržaSCino. V njem je namreč, tako so na spominskem večeru naglasili strokovnjaki, skuSal izraziti bistvo tržaške duše, ki ne more biti po Cergolyje-vem mnenju strogo in izključno italijanska. In tudi njegovo na videz lahkotno pisanje je bilo v bistvu zelo »naCitano«, saj predvsem prozna dela skrivajo kopico citatov, ki jih lahko prepozna le literarni izobraženec. Cergolyjevi pogledi na svet, ki jih seveda ni prikrival, so nedvomno vplivali tudi na kritike, ki so ga in ga Se radi spregledajo. Kot je na primer opozoril hrvaški italianist Mladen Machiedo, Cer-golyja uredniki znanih antologij niso upoštevali, dasi so njegova temeljna dela izšla pri velikih italijanskih založbah (Mondado-ri, Bompiani). Tudi Trst, v katerem se je Carolus Cer-goly v plemiški družini rodil leta 1908, mu zaenkrat ni izkazal primerne pozornosti. Zadnje pomembnejše Študije so bile na pobudo italijanskega kulturnega instituta v Zagrebu in založbe Edit objavljene na Hrvaškem. Ob odličnih pesniških zbirkah, najpomembnejša je Latitudine nord (iz nje je med drugim za svoje predstave Črpal tudi Mo-ni Ovadia), so tudi trije zanimivi romani, pa je še posebej pomemben njegov prikaz multikulturnega Trsta. bip Pomemben uspeh šestletne gojenke GM Mednarodna komisija Revije mladih harfistov je 5. decembra v Portogruaru nagradila Šestletno Tadejo Kralj, gojenko Sole Glasbene matice, z naj-visjim priznanjem, ki je bilo namenjeno najboljšim trem tekmovalcem. Mala harfistka je v svoji kategoriji osvojila posebno odliko in tako dosegla prvi velik uspeh na naporni poti glasbenega poustvarjanja. Tadeja je bila na tem tekmovanju najmlajša udeleženka in edina predstavnica tržaške Glasbene matice, kjer študira v razredu prof. Tatiane Doniš. Nastopila je pred petčlansko komisijo, katere predsednik je bil francoski harfist Pierre, v komisiji sta bili Se prof. Consoli s konservatorija Tartini in prof. Sancinova, ki je prva harfistka orkestra Slovenske filharmonije. Organizator tekmovanja je bila glasbena ustanova S. Cecilia iz Portogruara pod pokroviteljstvom pokrajine Benetke. Predstavili so se lahko mladi harfisti do 14. leta, starosti, ki so se razvrstili v tri kategorije. Mali izvajalci so nastopili popoldne, sledila sta nagrajevanje in koncert priznanih harfistk Sare Pavan in Ilarie Vivan. ROP MGL: Susanne van Lohuizen, Primer Ronald Akkerman (Dos-sier: Ronald Akkerman), prevajalka Alja Predan. Režiser Mario UrSiC, scenografka in kostumografka Janja Korun, oblikovalca svetlobe Brane Sulc, Mario UrSiC, lektorica Rudenka Nabergoj. Igrata Milan Stefe in Violeta Tomšič. Primera na Mali sceni MGL 3. decembra 1998. Gledališče je že nekajkrat s svojimi predstvami govorilo o problemu aidsa. Z razkrivanjem usod in Čustev obolelih skuša zdramiti in osvetliti gledalce. Tako so letos v Ljubljani rdečo pentljico opomenili še v nadvse zgovorno predstavo, ki jo je MGL namenilo mladim. Dijaki in Študenti si predstavo ogledajo brezplačno, po ogledu pa se lahko pogovorijo z dr. E vito Leskovšek iz Instituta za zdravje RS: Predstava je namreč nastala in jo predstavljajo pod geslom Mladi lahko ustavimo aids. Na predpremieri in premieri je bila prisotna tudi avtorica Susanne van Lohuizen, ki je doma in v svetu zaslovela s pisanjem mladinskih iger. Sama pravi, da piše za otroke, »ker jo k njihovemu manjvrednemu položaju še zmerom veže možna Čustvena vez.« Drama Primer Ronald Akker- man obravnava doživljanje zadnjih mesecev usodne bolezni. Patronažna sestra in pacient pripovedujeta, kako sta vsak po svoje prenašala nelahke trenutke, ki jih je označevalo predvsem nerazumevanje. Gre za dva nasprotujoča si zorna kota, ki se medsebojno dopolnjujeta in nadgrajujeta: od sovraštva in strahu, do skrbne nege in tesnobnega priznavanja neizmerne potrebe po bližnjem. Ko ni veC najmanjšega upanja, se pacient reši trpljenja s pomočjo evtanazijske-ga posega. S tem opehari sestro, ker ne upošteva njenega deleža v neusmiljenem boju proti bolezni in predsodkom, gledalcem pa naprti dodaten problem. Na Holandskem, kjer je delo nastalo, je evtanazija dovoljena, drugod je to etično vprašanje odprto in buri duhove. Režiser Mario Uršič rad dela na Mali sceni. Neposreden stik z občinstvom ga spodbuja k iskanju Čimbolj uravnovešenega prikaza odrskega dogajanja in žgoCa tematika te drame je nedvomno izziv. V svojih pripovedih se ona in on srečujeta, spopadata in odbijata, tako da ustvarjata napetost, ki se stalno obnavlja. Režiser je svoja junaka umestil v prostor s sedežem, umivalnikom in Črno steno za kuliso. Težko opomenjene besede, iz katerih postopno pronicajo zatrta čustva in trpljenje na dveh različnih ravneh, podkrepijo le intenzivna igra nastopajočih in prameni svetlobe. Milan Stefe igra pacienta z dobršno dozo ironije in nadutosti, ki izhaja iz neprijaznega okolja, Strah in sovraštvo, ki ga obdajata, sproščata v njem brezobzirnost. Njegova drža je vsklajena z besedilom in daje Violeti Tomič primerno oporo za nelahko vlogo patronažne sestre: profesionalnost se premešava s človečnostjo ter ustvarja v odrskem dogajanju napetost, ki gledalca pritegne. V tej postavitvi prerasteta monološko pisani vlogi v dramo, ki spodbuja k razmisleku, ker se ob bolečinah, trpljenju in zavesti, da je pacient zapisan smrti, jasno zrcali še problem nekomunikativnosti in posledične osamljenosti. Dramski prikaz dopolnjuje skrbno pripravljen gledališki list, ki govori o aidsu in je nekakšen priročnik za mladino. V njeni so nazorno navedeni podatki o bolezni in kako se pred njo zavarujemo. Opozarja pa tudi na pravilen odnos do bolnikov, ki so z virusom okuženi. Bogomila Kravos Ob 30-letnici New Swing Ouarteta slavnostni koncert tudi pri nas V nedeljo, 20. t.m., bo v naSih krajih gostovala ena najslavnejših slovenskih skupin, ki se že 30 let uspeSno ukvarja s Črnsko duhovno glasbo: New Svving Quartet praznuje namreč letos tri desetletja ustvarjalne glasbene poti, ki je Člane skupine in njihove sodelavce popeljala sirom po Evropi. Se posebno učinkovito pa je bilo gostovanje v Ameriki, kjer pravzaprav rastejo korenine Črnske duhovne glasbe. Z New Svving Quartetom so kot instrumentalisti v različnih spremljevalnih zasedbah sodelovali takorekoC vsi najvidnejši slovenski glasbeniki, ki sicer gojijo jazz, svving, improvizirano glasbo, zahtevnejši pop, saj ansambel poje Črnsko duhovno glasbo, vokalni jazz in občasno zimzelene melodije od zasedbe a capella do najrazličnejših instrumentalnih kombinacij. Nevv Svving Quartet sestavljajo tenorista Dare Hering in Oto Pestner, baritonist Tomaž Kozlevčar in basist Marjan Petan: v okviru letošnje jubilejne turneje bodo s slavnostnim koncertom nastopili tudi pri nas, in sicer v nedeljo, 20. t.m., ob 18.30 v Sportno-kul-turnem centru v Zgoniku. Koncertni dogodek, na katerem bodo poleg Štirih pevcev nastopili tudi elani Banda Ratka Divjaka, se obeta Se prijetnejši, saj se Čudovito uokvirja v vzdušje božicno-novo-letnih praznikov. Koncert prireja KD Rdeča zvezda v sodelovanju z ZSKD, že te dni so na voljo vstopnice: Ce si jih želite pravočasno zagotoviti pred nedeljskim koncertom, se lahko obrnete do društvenih odbornikov, do bara v Prosvetnem domu na Opčinah, do Šport bara Boris v Briscikih ali do tržaškega urada ZSKD. (dam) Zločin in hudobija... FOKUS L’ALIJEVO - Zločin in hudobija se iz stare generacije pretakata v novo. To temo je obdelal Bryan Singer po knjižnem delu Stephena Kinga. Tik ob domu tipičnega ameriškega najstnika živi star mož, ki skriva svojo grozno preteklost pred svetom. Fant odkrije, da je bil sosed nacistični kriminalec. Kljub temu ga ne prijavi policiji, zato da bi odkril in razumel, kaj sproži na dnu človeške duše hudobijo, zločinstvo in uživanje ob trpljenju drugih. Radovednost, zaradi katere se igra začne, je res nevarna in tega se bo zavedal tudi mladi mož. V glavnih vlogah igrata Brad Renfro in lan McKellen, znani igralec Shakespearovih dram. Med j njegovimi zadnjimi filmi je prav Richard HI. NOVE VIDEOKASETE Grazie, signora Thatcher V Času, ko je Thatcherjeva ekonomska politika zapirala rudnike v Vorkshiru, je skupina brezposelnih delavcev našla rešitev in dostojanstvo v tamkajšnji pihalni godbi. Režija Mark Herman, Velika Britanija 1997, Medusa, 105 min. TELEVIZIJA Nedelja, 13. decembra Agente 007 Missione Goldfin-ger Režija Guy Hamilton, igrajo Sean Connery, Gert Froebe TMC, ob 14. uri. Bond mora tokrat preprečiti blaznežu načrt, da nastavi bombo v Fort Knox, kjer se nahajajo državne zaloge ZDA. Sreda, 16. decembra The Blues Brothers Režija John Landis, igrajo San Aykroyd, John Belushi. Italia 1, ob 22.40. Režiser John Landis je z Da-nom Aykroydom in Johnom Be-lushijem, pa Se s celo vrsto blues pevci - Aretha Franklin, Cab Cal-loway - posnel pravi cult movie. SNEMANJA Spet je na delu danski režiser Lars von Trier, ki je pri nas zaslovel s filmom »Le onde del desti-no«. V novem filmu bo glavno vlogo igrala islandska pevka Bjork, saj bo, kot pravi režiser, film pravi mušicah Čeprav se zgodba dogaja v Ameriki, bo von Trier večji del filma snemal v ko-penhagenskem studiu in na bližnjem Švedskem, kamor se bo odpeljal s kamperjem, kajti Lars sovraži potovanja. Film bo nosil naslov »Dancer in the dark«. Igor Gregori ______CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA _ Zbirka Cerkveni očetje se bogati ZRC SAZU: novi zvezek Slovenije na vojaškem zemljevidu Celjska Mohorjeva družba je v Četrtek predstavila knjigo Logos v obrambo resnice (Izbrani spisi zgodnjih apologetov), pa tudi celotno knjižno zbirko Cerkveni očetje, v katero se omenjeno delo uvrSCa. Kot je povedal eden od prevajalec izbranih spisov zgodnjih krščanskih apologetov Gorazd Kocijančič, gre za najstarejSa cerkvena besedila, ki tematizirajo osnovna človekova in bivanjska vprašanja ter so zato velika dediščina, ki nas vodi v nove horizonte in spodbuja mišljenje. "Apologeti so prvi krščanski misleci, ki so se soočali z grškim svetom in prevzeli njegove filozofske nazore, literarne paradigme, retoriko in ustvarili sintezo, iz katerih črpamo še danes, " meni Kocijančič. Pater Miran SpiliC pa je povedal, da se vsi sodobni teologi sklicujejo na cerkvene oCete in da je sodobna patrologija osredotočena na metodologijo, s katero so cerkveni očetje pristopali k teologiji. Mohorska knjižna zbirka Cerkveni očetje izhaja od leta 1983 in je z delom Logos v obrambo resnice dobila že osmi zvezek. (STA) Nov zvezek iz serije Slovenija na vojaškem zemljevidu , Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Arhiv Republike Slovenije in ljubljanska izpostava Avstrijskega instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo s sedežem na Dunaju so v Ljubljani predstavili novi zvezek iz serije dragocenih kart Jožefinskega vojaškega zemljevida iz let 1763-1787 za ozemlje Republike Slovenije. Pričujoči četrti zvezek obsega zemljevide Gorenjske m dela Koroške. O pomembnosti projekta, ki naj bi skupno Stel najmanj sedem zvezkov, so spregovorili direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, direktor Arhiva RS Vladimir Su-mer, vodja izpostave omenjenega avstrijskega instituta dr. Miroslav Polzer ter avtorji, s slovenske strani vodja projekta dr Vincenc Rajšp ter avtorica transliteracije in prevoda Aleksandra SerSe. (STA) ITALIJA, SVET Sobota, 12. decembra 1998 VELIKA BRITANIJA / PRVIČ PO NURENBERSKEM PROCESU Ne priznava zakonitosti tujih sodišč in »španskih laži« - V Čilu zasedal Svet za nacionalno varnost -V državi je izredno napeto, a ni nevarnosti, da bi vojska sprožila državni udar LONDON, SANTIAGO DE CHILE - Bivši Čilski diktator Augusto Pinochet se je včeraj prvič pojavil pred nekim britanskim sodnikom. Ni bil v paradni uniformi, kot je napovedal dan prej, temveč v bolj banalni rjavi obleki, a je takoj dokazal, da bo trd oreh, saj je ob koncu razprave zaprosil za oseben poseg in v španščini odločno poudaril, da ne prizna zakonitosti nobenega sodišča izven svoje domovine za proces, ki temelji na španskih lažeh. Ob začetku razprave se je predstavil s svojim polnim imenom in poudaril, da je bil poveljnik čilskih oboroženih sil, državni poglavar in da je sedaj dosmrtni senator. Razprava v Belmar-shu, kjer običajno sodijo teroristom Irske republikanske armade in hujšim zločincem je bajala le nekaj minut. Nova razprava bo 18. decembra in ne več v Belmarshu temveč na sodišču Magisbates Court v Bow Sbeetu, ki je pristojno za eksbadi-cije in se nahaja v osrednjem londonskem predelu Covent Garden. Sodnik Graham Parkinson je kljub generalovi oholosti bivšemu diktatorju dal božično darilo, saj mu je omilil hišni pripor, tako da bo Pinochet odslej lahko šel tudi v park svoje vile, saj je vsakomur jasno, da bo moral v Veliki Britaniji ostab še dolgo časa, v najsalbšem primeru kar dve leti. V čilskem glavnem mestu pa je včeraj zasedal Svet za nacionalno varnost, med katerim je poveljnik vojske general Ricardo Izurieta predsednika Eduarda Freija seznanil z zahtevami vojakov glede Augusta Pinocheta. Izurieta mora pred svojimi podrejenimi pokazati izredno odločnost, ker bi v nasprotnem primeru slabo končal. To se je navsezadnje dosledno dogajalo poveljnikom čilskih oboroženih sil, ki niso upoštevali mnenja svojih podrejenih. Položaj v Čilu je seveda skrajno napet, a ne tak, da bi spominjal na ozračje pred državnim udarom. Čilski generali se namreč jasno zavedajo, da bi bili osamljeni, saj je za vsemi latinskoameriškimi vojaškimi državnimi udari tako ali drugače bila vedno ameriška tajnoobveščeval-na služba CIA. Vsekakor desnica dviguje glavo in napoveduje oster boj proti nezmožni vladi, v kateri se socialisti hočejo maščevati nad Pinochetom. Nekdanji notranji minister bivšega Pinochetovega režima Carlos Caceras je včeraj prebral Pinochetovo »politično oporoko«. V njej bivši diktator brani svoje sklepe in jih opravičuje kot boj proti mednarodnemu komunizmu, seveda niti enkrat ne prizna, da so med •njegovim režimom teptali najosnovnejše človekove pravice. Oporoka bo seveda vžgala med Pinochetovimi pristaši, a to ne bo spremenilo dejstva, da prvič po nurem-berškem procesu sodijo nekemu bivšemu diktatorju. Se več, če bo Velika Britanija res Pinocheta izročila Španiji, bomo prvič priča procesu, ki bo pognal strah v žile vsem bivšim diktatorjem. __[TALIJA / PO ANALIZAH NA PECIVU, KI SO GA POSLALI ANS1 Panetoni Motta in Alemagna zastrupljeni Nestle skuša omiliti škodo, o kot kaže je že prepozno, saj pecivo že umikajo iz trgovin FIRENCE, RIM - Toksikološke ^alize so včeraj potrdile, da se v pa-fletonih Motta in Aklemagna, ki so Fh predvčerajšnjim »darovali« flo-renski in bolonjski redakciji tiskovne agencije Ansa, res nahaja strup racu-®un, ki služi za uničevanje podgan. rPremno pismo ekoteroristov ALF vvnimal liberation front) je bilo torej resnično. ALF je multinacionalki Ne-she, lastnici obeh podjetij, zagrozilo z Zastrupitvami njenih proizvodov v veleblagovnicah, če multinacionalka n® bo prenehala z masovnim zastrupljanjem ljudi s svojimi proizvodi, ki so sad genetske manipulacije. Količi-ne strupa niso bile smrtno nevarne, a Dl Povzročile marsikatero zdravstveno nevšečnost. Družba Nestle Italiana je skušala včeraj pomiriti porabnike in navedla, da vsi dosedanjih pregledi niso ugotovili, da bi kdo v veleblagovnicah zastrupil njene proizvode. Slo naj bi torej le za demonstrativno akcijo ekoteroristov, podjetje pa je za vsak primer umaknilo svoje proizvode v Firencah in Bologni. Pobuda in zagotovila družbe Nestle pa kot kaže niso zalegle, saj se širi krog veleblagovnic in marketov, ki so s svojih polic odstranili peciva že omenjenih znamk. To je storila COOP v srednji Italiji, njenemu zgledu sta sledila Gmppo Rinascente in Esselunga. Peciva in ne samo pane-tone Motta in Alemagna je s polic svojih marketov umaknila tudi družba Conad (Conad, Margherita in Pia-neta). Vsi seveda zagotavljajo, da so to storili »iz previdnosti«. A vsakomur je jasno, da proizvodi obeh znamk bodo sedaj le s težavo šli v promet. Da bi bila mera polna, trgovci opažajo upadec prodaj panetonov in božičnih peciv tudi drugih znamk. Ljudi je kot kaže zajela panika, in prav to so kot kaže hoteli ekoteroristi, ki so tako dosegli največjo odmevnost za svoje zahteve. Oddelki karabinjerjev NAS skrbno pregledujejo panetone po italijanskih veleblagovnicah in kot kaže niso do sedaj odkrili nič sumljivega. Gmotna škoda za multinacionalko Nestle pa je nedvomno ogromna, - oc-venjujejo jo na 1000 milijard lir jsaj je šla po gobe vsa letošnja proizvodnja božičnega peciva. Italijanski ekologisti obsojajo take teroristične metode, a obenem obsojajo tudi transgenetske poizkuse multinacio-nalnih prehrambenih družb. TAJSKA / PRI TRETJEM POSKUSU PRISTANKA V strmoglavljenem tajskem airbusu številni preživeli Po nekaterih podatkih naj bi nesrečo preživelo kar 100 oseb Bangkok - iz r v fthnuto se daljša z preživelih letalske n aubusa A-321 tajske j družbe Thai Me naT ki je pri tretjem ] Pristanka na juž skem letališču Surat !Ted silovitim tropsk 1Vom strmoglavil \ Močvirje kakih 500 i °d pristajalne stez r32 potnikjov in 14 Posadke, naj bi n preživelo kakih sto Uh Pogojnik je v te nrorih obvezen, se na Prizorišču p ^eda, tako da so Preživelih različn Mala je sinoči ši Miče pa ni vedel hudi se še nahaj rečem delu. Letalo je iz Bani letelo ob 17.40 po krajev- pristati, pri tretjem poizku- Ker je bil to notranji polet, nem času (11.40 po su pa je strmoglavilo. Takoj ne bodo objavili seznama srednjeevropskem času) in je stekla širokopotezna ak- potnikov po nacionalnosti, bi moralo pristati v Surat cija reševanja, ki se ji je tre- kot kaže je bilo na krovu Thaniju ob 18.55. Dvakrat ba zavaliti, da je med pone- kakih 30 zahodnjakov in je letalo zaman poskušalo srečenci toliko prežovelih. Japoncev, ne pa Italijanov. AFERA S E X G A T E Republikanci izgubili stik z resničnostjo Robi Poredoš, ZDA NEW YORK- Republikanski člani pravosodnega odbora v predstavniškem domu ameriškega kongresa iz dneva v dan vse bolj izgubljajo stik z realnostjo in zapadajo v uničevalni strankarsko opredeljeni miselni vzorec, da so prostovoljni spolni odnosi z mlado pripravnico in njihovo prikrivanje enako škodljivi ustavi, državi, demokraciji in vzgoji Američanov kot bombardiranje tujih držav, laganje o usodnih političnih odločitvah, prisluškovanje nasprotnikov, naročevanje umorov in posilstev ter morda še kateri drugi hudi zločini. Farsa, ki poteka v pravosodnem odboru, si ne zasluži imena preiskovalni postopek. Vodja preiskovalne ekipe republikanske stranke v pravosodnem odboru David Schippers je v sklepnem govoru pred začetkom glasovanja o impeachmentu ali ukoru, ki so ga predlagali demokrati, natrosil neumnosti, ki jih nihče s trohico zdrave pameti ne bi jemal resno. Schippers se je z dlakocepsko natančnostjo spustil v analizo predsednikovih izjav in dejanj v zvezi z domnevnimi spolnimi odnosi ter z velepomembnim tonom odkrival pomanjkljivosti v predsednikovem zanikanju, kot da bi šlo za napad na temelje ameriške državnosti in malone uničevanje vseh ameriških vrednot. Republikanci tako ameriško dvestoletno zgodovino in vse, kar so v tem času dosegli, mečejo v prepad samo zato, da bi se znebili predsednika, ki jim ni po godu, čeprav so ga volilci dvakrat poslali v Belo hišo. Celoten cirkus, ki poteka v pravosodnem odboru, vodi pa ga vodi človek po imenu Henry "razbijalec domov" Hyde, republikanec, ki je varal lastno ženo in zatrjeval, da v politiki ni tako enostavno obsojati brez dokazov, ko je branil predsednika Ronalda Reagana v aferi Irangate, zdaj postavlja moralne vrednote. Argument republikancev, da je resnica resnica in da predsednik ne sme lagati, lahko najde pozitiven odziv le med največjimi naivneži, ki politiko enačijo s poštenostjo. Svet na prehodu iz 20. v 21. stoletje se je doslej že naučil, da belo ni belo in črno ni črno. Da bi pa . zato odstavili predsednika najmogočnejše države na svetu, se zdi kot zamenjava direktorja podjetja, zato ker je spal s tajnico. Republikanci v kongresu seveda zagovarjajo voljo svojih volilcev in pri tem gledajo na kratkoročne pozitivne posledice obsojanja predsednika. Ge bo Clinton odstavljen zaradi oralnih spolnih uslug, ki jih je prejemal od pripravnice v Beli hiši, potem bo to bolj koristilo demokratom kot republikancem. Ljudje bodo po treznem premisleku ugotovili, da je Clintonova administracija pomagala k prvemu proračunskemu presežku v 20 letih, spomnili se bodo, da so lahko prišli do lastnih hiš, prejemali pošteno plačo, Clinton pa zase ni "shranil" niti dela izkupička. Na naslednjih volitvah bodo volilci zagotovo, če bo Clinton odstavljen, izvolili demokrate. Četudi upoštevamo in verjamemo obtožbam proti Clintonu, to še vedno ne opravičuje zanikanja volje volilcev, ki so ga že dvakrat izvolili. Dejstva obtožbe proti Clintonu so enostavna. Kenneth Starr si je za življenjsko nalogo zadal, da obremeni predsednika Clintona, in je zato mimo svojih pristojnosti pravosodnemu odboru predlagal celo 13 razlogov za impea-chment, čeprav tega sploh ne bi smel. Predsednik Clinton je imel take ali drugačne spolne odnose (odvisno od poimenovanja) s pripravnico. Posredno je to tudi sam priznal. Vendar, ali je to dovolj, da se zavrne volja večine ameriških volilcev, ki ga je dvakrat posadila v Belo hišo. Odgovor je na dlani, vendar le za tiste, ki ga hočejo videti. Republikanci v svojem videnju prekrškov, ki so zadostni za im-pecahment ali za odstavitev predsednika, zaradi strankarskih prepričanj ne vidijo dlje kot "osel do korenčka". Zadeva bi bila zatorej zabavna, če ne bi bila tako resna, kot je usoda prvega moža najmočnejše države na svetu. Od zdaj naprej bomo kar po tekočem traku odstavljali predsednike, ki se dotaknejo določenega dela telesa določene osebe nasprotnega spola. Takšna je vsaj logika republikancev, ki se jim bo maščevala na naslednjih volitvah, menijo poznavalci. TRGOVINSKA ZBORNICA / IZVOLJEN SINOČI POSVET / NA POBUDO ZDRU2ENJ »S. AMIDEI« IN ICM Emilio Sgariata je novi predsednik Za predsednika Zveze industrijcev glasovalo 15 od 22 predstavnikov gospodarskih strok Mittelmonitor o filmskih pogledih na veliko vojno Prireditev, ki si jo je Darko Bratino zomišljol kot filmski sejem, se v drugačni obliki ponuja kot observatorij no območje SEP Predsednik Zveze industrijcev komendnik Emilio Sgariata (na sliki -foto Bumbaca) je novi predsednik Goriške trgovinske zbornice. Izvoljen je bil sinoči pri drugem glasovanju in po približno dveurni razpravi na zasedanju odbora zbornice, ki ga sestavlja 22 predstavnikov strokovnih organizacij in gospodarskih panog, sindikatov in združenj potrošnikov. Med odborniki je kot predsednik Slovenskega gospodarskega združenja tudi Vid Primožič. Sgariata je bil kot rečeno izvoljen pri drugem glasovanju, ko ga je podprlo 15 odbornikov, za drugega kandidata, predstavnika Združenja obrtnikov Gianfranca Tabaia pa je glasovalo 7 odbornikov. Podoben je bil izid prvega glasovanja, le da je takrat Sgariata dobil en glas manj od potrebnih 15, ki so predstavljali po statutu predvideno dvotretjinsko večino elanov. Za Sgarlato je namreč v prvem krogu glasovalo 14 odbornikov, Tabaia 7, eden se je vzdržal. Emilio Sgariata je s tem postal prvi predsednik Trgovinske zbornice, ki so ga v skladu z novimi predpisi sami izvolili predstavniki gospodar- skih in sindikalnih sil. V preteklosti je predsednike imenovala deželna uprava. Novi predpisi so sicer stopili v veljavo že pred časom, razni proceduralni zapleti in težavno dogovarjanje med predstavniki nekaterih strok glede zastopanosti v odboru pa so izvohtev novega predsednika precej zakasnih. Sejo je uvedel dosedanji predsednik Enzo Be-vilacqua, ki je Trgovinsko zbornico dokaj uspešno vodil celih dvanajst let. Po kratkem uvodnem pozdravu je prepustil delovno predsedstvo prav enemu od kandidatov, Gianfran- cu Tabaiu kot starejšemu odborniku. Oba kandidata sta nato predstavila svoje programske smernice. Tabaia so poleg obrtnikov podprli še predstavniki združenja trgovcev in kreditnih zavodov, vsi drugi elani odbora pa so se opredelili za Sgarlato. Novi predsednik se je tako kot že uvodoma Tabai zahvalil predhodniku Bevilacqui za dragoceno delo na Čelu zbornice. Napovedal je, da namerava nadaljevati po tej poti, saj so glavne smernice programa, ki ga je predstavil sinoči v znamenju kontinuitete. Film in velika vojna je tema, o kateri razpravljajo predavatelji iz raznih držav srednjeevropskega prostora na Mittelmoni-torju '98, ki se je zaCel vCeraj in se bo sklenil danes dopoldne v občinski sejni dvorani v Gorici. Prireditev se letos odvija v drugačni obliki kot ob lanski poskusni izvedbi, za katero si je moCno prizadeval senator Darko Bratina. Prvotna zamisel je bila, da bi to bil pravi sejem filmske in vizualne kulture, ki bi kulturno vsebino združeval z razvijanjem ekonomskega sodelovanja na tem perspektivnem področju. Očitno Gorica za kaj takega še ni zrela, tako da je Sejemska ustanova letos črtala sejem iz koledarja svojih prireditev. Ker pa je že bil na razpolago deželni prispevek, so se, zahvaljujoč se skupni pobudi filmskega združenja »Sergio Ami-dei« in Inštituta za mitte-levropska kulturna srečanja, odločili za manifestacijo v obliki posveta. Občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag je kot predsednik organizacijskega odbora uvedel posvet, se spomnil zaslug Darka Bratine in izrazil željo, da bi kljub drugačni zasnovi Mittelmonitor postal trajni observatorij tega, kar se na filmskem po- dročju dogaja v državah Srednjeevropske pobude. Pozdravila sta še goriški podžupan Giorgio Noselli in predsednik Sejemske ustanove Lucio De Rocco. Uvodno predavanje je imel prof. Fulvio Salimbe-ni. Posvet je smiselno povezal z letošnim srednjeevropskim kulturnim srečanjem o iskanju skupnih poti za evropsko zgodovinopisje, ki bi presegalo parcilane nacionalne poglede. Mittelmonitor obravnava podobna vprašanja s pogledom osredotočenim na film in na to, kako so dokumentarni, vojno-propagandni in igrani filmi raznih držav obravnavali vojno in še posebej njene posledice na prebivalstvo. Tema ni tako oddaljena, kot se zdi, je poudaril Salim-beni, saj je v večkulturni Gorici danes neprizadeto in kritično razmišljanje o obdobju, ki je tako globoko zaznamovalo to stoletje, potrebno zato, da razumemo, kam in kako v novo združeno Evropo. Po Salimbeniju je vCeraj dopoldne predaval še zgodovinar Antonio Šema, popoldne pa so se zvrstili številni italijanski, slovenski; madžarski in poljski predavatelji. Po- svet se nadaljuje danes ob 9. uri, ko bodo med drugim predstavili tudi prevod Vorancevega Doberdoba. Ob posvetu je Mittelmonitor ponudil vCeraj tudi troje zanimivih srečanj s filmi o 1. svetovni vojnb za goriške dijake so vrteli Monicellijev »La grande guerra«, v Tolminu je režiser Franco Giraldi (ki je tudi vodil popoldansko zasedanje posveta) predstavil svoj »La fronti era«, režiser Francesco Rosi pa se je srečal z občinstvom v kinu Vittoria ob pred-vajhanju filma »Uomini contro«. Veliki filmi kar doma Digitalna tehnologija, čisti zvok, izredna kakovost slike, pravi “Home Cinema,,: vse to je DVD-Video, novi standard za gledanje filmov na domačem ekranu. Glejte ga, kot ga niste še nikoli doslej! Pridite si ga ogledat, poslušat in preizkusit danes in jutri RIAVEZ omnilE telecomunicazioni GORICA e»cpert @ Ul. Crispi 15, Ul. Mazzini 1, -Tel. 0481/535471 - 531937 - Fax 0481/532268 BREZPLAČNO PARKIRIŠČE ZA NASE STRANKE PRIZADEVAMO Sl, DA BI VAM NUDILI VEDNO VEČ Gorica, Korzo Italia 110, Tel. 0481 /536220 BOGATEJŠA PONUDBA V NOVIH PROSTORIH GORICA Sobota, 12, decembra 1998 GORICA / SEJA OBČINSKEGA SVETA POKRAJINA / POSVET NOVICE Ponovno prevladata proceduralna zmeda Vrsta zapletov glede postopka zakasnilo četrti poskus izvolitve občanovega branilca Novi pristopi za zaposlovanje prizadetih oseb Nič več samo socialni vidik Goriški občinski svet Se je sinoči ponovno se-stal na razširjeni-seji s Predstavniki desetih rajonskih svetov, da izvo- ttilca. Za to funkcijo so eile predložene tri kandidature. NZ je predlagalo Upokojenega generala Raffaeleja Pagliaro, Oljka je javnega funkcionarja in upravitelja Marina Mari-Ua, Zeleni in SKP pa nekdanjega načelnika cari-Uarnice in sindikalista Andrea Locaneja. Na Prejšnji seji nihče med ujimi ni prejel dvotretjin-ske večine pri prvem glasovanju, niti absolutne Pri naslednjih dveh. Seja Se je takrat prekinila poz-Uo ponoči v popolni zmedi o tem, kako naprej, saj so v statutu predvidena le iri glasovanja, ne pa pri- obcanovega pravobra- mer, da ta ne bi zadoščala. Sinoči se je zmeda nadaljevala, saj so svetovalci zapravili veC ur v raz-motrivanju o nadaljevanju postopka. Uvodoma so zavrnili resolucijo Oljke (glasovanje je bilo izenačeno, 11 za in prav toliko proti ob nekaj vzdržanih, kar pa ni bilo dovolj za odobritev) za ovrednotenje vloge občanovega branilca. Svetovalec Crocetti, ki je obrazložil resolucijo, je predlagal, naj bi to ne bil samo zagovornik posameznikov v primeru sporov ali težav z občinsko upravo, pač pa naj bi zastopal tudi kolektivne pravice občanov, na primer s tem, da bi občasno ocenjeval uspešnost upravljanja in opozarjal na pomanjklji- vosti uprave. Sledila so kar tri glasovanja o proceduralnih resolucijah, ki so bile vse zavrnjene. Zeleni Bon je predlagal odložitev volitev na posebno tematsko sejo: za je bilo 12, proti 24 svetovalcev. Crocetti je zahteval, naj se vnaprej pojasni, kako postopati po morebitnem neuspehu 4. glasovanja. Ko je bil predlog zavrnjen (20:18), je Ulian (LD-Oljka) predlagal, naj bi v primeru ponovnega neuspeha spet odprli termin za morebitne nove kandidature, vendar je tudi ta predlog propadel (21:14). Sledila je ponovna predstavitev in razprava o kandidatih, ki naj bi pozno zvečer privedla do glasovanja, o izidu katerega bomo poročali jutri. Sredi julija so na Pokrajini podpisali protokol, ki pomeni osnovo za začetek razreševanja številnih vprašanj v zvezi z zaposlovanjem prizadetih oseb. Sopodpisniki dokumenta so Pokrajina, Deželne zveze zadrug in tri sindikalne zveze, CGIL, CISL, UIL. To je bil prvi korak na poti drugačnega pristopa pri razreševanju problematike, ki samo na Goriškem zadeva več sto oseb in na katero je treba, prav v duhu novega, drugačnega pristopa, gledati večplastno. Ne gre namreč za razreševanje zgolj socialnega aspekta, oziroma vključevanja prizadetih oseb v delovni proces in preko tega v družbeno tkivo. Vprašanje je treba obravnavati širše in to tu- di z ekonomskega vidika. Sopodpisniki protokola so vCeraj z organizacijo posvetovanja, oziroma srečanja o tej problematiki, naredili nadalnji korak. Z različnih vidikov so, po krajšem uvodnem nagovoru predsednika Pokrajine in uvodnem poročilu odbornice Di Dato, razčlenili nekaj vprašanj. Izpostavljeni so bili cilji in pristopi, (zaposlovanje prizadetih ne sme biti več samo socialni poseg), podane izkušnje treh občin in nekaterih zadrug, slišali smo ugotovitve in priporočila o predvidenem razvoju, zlasti kar zadeva vlogo krajevnih ustanov, ki so bile, resnici na ljubo, bolj slabo zastopane. SreCanje so poimenovali Partnerji za delo in zaposlovanje. ^nadškofija / imenovanja DOBERDOB / OB 40-LETNICI DELOVANJA Bommarco zamenjal šest od skupno desetih dekanov Nadškof Antonio Vitale Bommarco je z odlokom imenoval dekane, ki bodo za petletje 1999-2003 vodili deset pastoralnih območij, na katera se deli ozemlje goriške nadškofije. Prišlo je do kar precejšnje zamenjave, saj je Bommarco od desetih potrdil samo štiri dosedanje dekane. To so župnik goriške stolnice Sergio Ambrosi, ki je bil že v tretje po-trjen za dekana Gorice, župnik v Ogleju msgr Luigi Glivo, ki ostaja na Čelu oglejskega dekanata, župnik v Sesljanu Ugo Bastiani, ki ostaja devinski dekan in ^sgr Silvano Cocolin, ki je že bil generalni Nadškofov vikar in dekan v Viscu in sedaj prevzema dekanat v Cervinjanu. Novoimenovani dekani so: župnik sv. Ambroža Bario Franco - dekan za Tržič, župnik za Rup o - PeC Viljem Žerjal - dekan za območje Standreškega dekanata, župnik v Turjaku Enzo Fabrissin - dekan za Renke, župnik v Aiellu, Craugliu in Viscu Mauro Belletti - dekan za Visco, župnik v Zagraju Giovanni Sponton - dekan za Gradišče, župnik v Slovrencu Giovanni Bearzot - dekan za Krmin. Jubilejni koncert MoPZ Jezero Drevi, ob 20. uri v občinski telovadnici v Doberdobu Javna razprava o bolnišnici Združenje Darko Bratina sklicuje v Ponedeljek ob 20.30 v dvorani palače Rabatta v istoimenski ulici javno razpravo o bodočnosti goriške bolnišnice. Vabljeni so občinski, pokrajinski in deželni upravitelji, predstavniki zdravstva in družbenih sik Namen je, da bi se dogovorili o skupnem stališču proti selitvi v poslopje bolnišnice Janeza od Boga. Edinole z ohranitvijo bolnišnice na sedanjem območju bo možna integracija s Sempe-trsko bolnišnico. V ta namen pa je nuj-no potrebno, da vse goriške sile strnejo vrste, da dosežejo v Rimu izredne posege, ki bi odprli novo čezmejno perspektivo. RUPA / JUTRI SLOVESNOST Prenovljeno cerkev Križev pot delo rojaka Andreja Kosiča Po večletnih prizadevanjih se v Rupi zaključuje prenova tamkajšnje župnijske cerkve sv. Marka. Jutri ob 10. uri bo v tem kraju slovesno bogoslužje. Goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco bo blagoslovil nov oltar in križev pot, delo goriškega slikarja Andreja Kosiča, rojenega v Rupi, ki sicer živi v Gorici, vendar pa se Se zmeraj smatra za Rupenca in je cerkvi v domačem kraju v prejšnjih letih že poklonil nekaj umetnin. Najpomembnejše so vsekakor vitraže. Tokrat je presenetil s podobami križevega pota na olju, ki bodo tako od jutri tudi “uradno” krasile nekdaj podružnično cerkev sv. Marka, (sodila je v sklop mirenske župnije) katere začetki segajo v 15. stoletje. Po razmejitvi je cerkev postala eno od dveh središč župnije Rupa-Peč. Slovesno bogoslužje bo opravil župnik Viljem Žerjal ob somaševanju nadškofa in številnih duhovnikov. Pel bo zbor Rupa-Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Na sliki (foto Bumba-ca) slikar Andrej Kosič, avtor križevega pota za mpensko cerkev KVESTURA Petarde le z oznako Kljub opozorilom, strožjemu nadzorstvu, zasegom in podobnim ukrepom, je vsako leto pred božičnimi in novoletnimi prazniki v obtoku kar precej umetnih ognjev, ki niso navadne igračke, ampak prava eksplozivna telesa. Goriška kvestura je tudi letos, ob bližajočih se praznikih, objavila opozorilo glede prodaje oziroma klasifikacije umetnih ognjev. V prosti prodaji so lahko samo pirotehnični izdelki, ki jih je Centralna komisija za eksplozivna telesa tako označila. Vsi izdelki in konfekcije, v katerih so spravljeni, morajo imeti pisno oznako, iz katere naj izhaja ime izdelovalca ali uvoznika, ime artikla, navedbo, da je izdelek v prosti prodaji in številko akta, s katerim je dobil to klasifikacijo. Poleg tega morajo biti priložena, v italijanščini, navodila glede uporabe. Ljubitelji zborovske pesmi se bodo drevi zagotovo zbrali na jubilejnem koncertu moškega pevskega zbora Jezero. Koncert bo ob 20. uri v občinski telovadnici v Doberdobu, dirigiral bo Marij Pavlica. Program bodo dopolnile Članice ženskega pevskega zbora Jezero pod vodstvom Daria Ber-tinazzija. Zbor Jezero je nastal v prvih letih po vojni in bi lahko govorili že kar o zlatem jubileju. Vendar pa se je dejavnost v začetku petdesetih let prekinila in zopet so pevci stopili skupaj šele proti koncu petdesetih let. Od tedaj zbor neprekinjeno deluje. Letos tako beleži 40-letnico. Zbor nastopa ob pomembnejših kulturnih in drugih dogodkih v občini, na raznih prireditvah na Goriškem in Tržaškem, dobrodošel je zlasti na številnih proslavah v Sloveniji, saj ima bogat spored partizanskih pesmi. Redno sodeluje na reviji Primorska poje in je med pobudniki, organizatorji in stalnimi sodelavci revije Pesem ne pozna meja. Na sliki: nastop 31. maja letos v Braniku Danes zadnja prireditev AGIMUS Združenje Glasbene mladine (AGIMUS) bo danes ob 17.30 sklenilo letošnjo sezono glasbenih prireditev in srečanj. V konferenčni dvorani pokrajinskih muzejev na gradu pripravljajo glasbeni poklon Gia-comu Leopardiju ob 200-letnici rojstva. O romantiki v literaturi in na področju glasbe bo spregovoril prof. Alessandro Arbo, Leopardijeve lirike bo recitirala Mariolina De Feo, za glasbeno kuliso bo poskrbel kitarist Giulio Chiandetti. V torek nastop skupine »The Gospel America« V deželnem avditoriju bo v torek, 15. t.m., veCer Črnske duhovne pesmi v izvedbi skupine »The Gospel America«. Skupina, ki jo sestavljajo pevci treh različnih generacij, tudi otroci, bo predstavila bogat spored glasbe oziroma pesmi iz različnih Časovnih obdobij, od najstarejših, ki so nastale še v Času suženjstva, do najsodobnejših kompozicij. Vstopnice so v predprodjai v turističnem uradu Appiani tel. 0481/530266. Delavnica v ludoteki V okviru projekta Srečanja z domišljijo bo jutri popoldne v občinski ludoteki (v Javnem večnamenskem srediSCu) srečanje z animatorko Lidio Urani iz Turina, sicer pa že Četrt stoletja "zaposleno” v Braziliji, kjer se razdaja otrokom iz revnih četrti. Otrokom in njihovim staršem bo v dveh delavnicah prikazala, kako je mogoCe iz odpadnega materiala ustvariti zelo zanimive in lepe reči. Prvo srečanje bo od 14. do 16. ure, za otroke od 7. do 10. leta (in starše), od 16.15 do 18. ure pa bo delavnica za otroke med 4. in 6. letom. Fotografska razstava V Ločniku bodo jutri ob 11.30 odprli fotografsko razstavo z naslovom »Giuseppe Assirelli: Tamico«. Tudi ta prireditev, s katero nameravajo počastiti spomin prerano umrlega fotografa, se uvršCa v niz ob 50-letnici združenja FLAF, pripravljajo pa jo v sodelovanju z rajonskim svetom in kulturnim društvom »La Primula«. Razstava bo v prostorih krajevne skupnosti, na Trgu San Giorgio. Revija »I giardini di Hermann« Te dni je izšla nova številka kulturne revija »I giardini di Hermann«. Predstavili jo bodo drevi ob 18. uri v knjigami »Equilibri« v Semeniski ulici 8. MOŠKI PEVSKI ZBOR “JEZERO” - Doberdob Danes, 12. decembra 1998, ob 20. uri OBČINSKA TELOVADNICA DOBERDOB SLAVNOSTNI KONCERT OB 40. LETNICI DELOVANJA Sodeluje Zenski pevski zbor “Jezero” Vabljeni! SlTAILM® (IlILdEmtIS©! Marjan Tomšič BUŽEC ON, BUŠCA JAZ v interpretaciji Saše Pavček Režija Boris Cavazza Jutri, 13. t. m. ob 17. uri v Kulturnem domu v GORICI lOBVESCAMO______________ cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maja 1, Gorica, ali po telefonu na St. 0481-533382 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, do 19. decembra cČfyiziAa/ O/tfa čila za ofro/tc GORICA ul. Arcivescovado Tel. 0481/538227 Čfcalnj VBir/ra vas /j/VčaAu/e o nedeljo /o. in nedeljo 20. z> zalao/u/nijveeds/aoa/ni ča/'odeja “AV/iilli” DECEMBRA IMAMO ODPRTO TUDI OB NEDELJAH PREDSTAVITEV / ZBORNIK Z NJEMU POSVEČENEGA POSVETA KINO Pe KONCERTI B__CRPAU5 Vrsta koristnih napotkov v mislih Darka Bratine Ovrednotenje krajevnih kultur je lahko dodatna vrednost, ki jo mora Gorica znati izkoristi - Spodubuden poseg podžupana V Državni knjižnici so predsinoCi predstavili zbornik s posveta »Locale e mondiale«(Krajevno in svetovno), ki je bil ob svetovnem folklornem festivalu v Gorici konec avgusta letos in so ga organizatorji posvetili spominu Darka Bratine (na sliki - foto Bumbaca). V zborniku, ki ga je uredil Ario Rupeni, je stenogramski zapis z lanskega posveta, ko je Bratina v jedrnatem posegu nakazal zanimive misli o pomenu ohranjanja in razvijanja krajevnih kultur. Prav ta poseg je bil povod za letošnji posvet, na katerem so številni ugledni predavatelji razvili to tematiko. Na predstavitvi je v imenu občinske uprave pozdravil podžupan No-selli. Pohvalno je govoril o delu Darka Bratine in menil, da je za ta prostor koristno, da se ovrednotijo tu prisotne slovenska, italijanska in furlanska kultura. Pokrajinska odbornica za šolstvo Rosaria Di Dato je menila, da je koristno ohranjati delo in misli Darka Bratine ter ocenila, da bi hitra odobritev zaščitnega zakona bila primerna oddolžitev njegovemu spominu. Predsednik združenja »Darko Bratina« Livio Semolič se je navezal na spodbudne misli podžu- pana in želel, da bi iz ust javnih upraviteljev tudi v drugih priložnostih in v drugačnih, še manj odprtih sredinah vedno poslušali podobne besede odprtosti. Izrazil je zadovoljstvo, da se o Bratini ne razpravlja memoriali-stično, pač pa so njegove ideje izhodišče za pogled naprej. Zlasti moramo pridobiti zavest, je podčrtal Semolič, o novi vlogi Gorice v bližnji prihodnosti, ko bo odpadla meja in bo mesto spet pridobilo svoj nekdanji teritorij, ki je bil vsa povojna leta predmet pritoževanja. Zavedati pa se je treba, da to ne bo več ista Gorica, zato je treba že danes na političnem, gospodarskem in kulturnem področju delovati z zavestjo novih razmer in novih priložnosti, ki se Gorici ponujajo le pod pogojem, da jih bo mesto znalo zagrabiti. Semolič je tudi poudaril namen združenja, da zbere in ohrani v pisani obliki razne posege Darka Bratine na posvetih, srečanjih itd. Tudi Ario Rupeni je menil, da bi morala poli-tično-upravna dejavnost biti v tem smislu prodornejša. V času vse večje svetovne globalizacije, ne samo na gospodarskem temveč tudi na kulturnem področju, je treba prav na ovrednotenju krajevnih specifik graditi novo bogastvo. Za Gorico je multikulturnost dodatna vrednost, ki jo je treba znati izkoristiti. Predsednik ISIG-a Alberto Gasparini je prav tako podčrtal potrebo po preseganju meje. Spomnil je na nedavni zbornik o sodelovanju med Gorico in Novo Gorico, ki ga je objavil sociološki inštitut in ocenil, da se vedno bolj uveljavlja zavest o novi skupni vlogi obeh mest. GORICA vrrroRiA 116.45-18.30- 20.15-22.00 »Mulan«. Walt Disney prod. (risani film). vriroRiA 317.30-20.00- 22.30 »Gatto nero, gatto bianco«. Rež. E. Kusturica. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Al di la dei sogni«. I. Robin Wil-liams. Modra dvorana: 18.00- 20.00-22.00 »La seconda moglie«. I. M.G. Cucinotta. Rumena dvorana: 18.00- 20.00-22.00 »I piccoli mae-stri«. R. Daniele Lucchetti. TR23C EKCELSIOR 17.00-18.45-20.30-22.15 »The avengers«. I. Uma Thurman in Sean Connery. COMUNALE 18.00- 20.00-22.00 »Letemita e un giomo«. Rež. Theo Anghelo-poulos, i. Bruno Ganz. ČEDAD RISTORI 17.30-21.00 »Al di la dei sogni«. R. VVilliams. H] OBVESTILA KD JEZERO vabi v ponedeljek, 14. t.m., ob 20. uri na občni zbor v občinski sejni dvorani v Doberdobu. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo konzorcij Ci-sarfo v ponedeljek, 14. t.m., od 10. do 13. ure prekinil dobavo vode v ulicah Vene-zian, Brig. Gradnik, Berga-mas, Slataper, del Prvomajske (od št. 2 do št. 32) v So-vodnjah. DRUŠTVO UPOKOJENCEV obvešča, da sprejemajo prijave za silvestrovanje še do srede, 16. t.m.. Moška oblačila ^ ODPRTO TUDI OB .%Af^ NEDELJAH GORICA ul. Carducci 24 tel. 0481/537561 MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO vabi nocoj ob 20. uri na SLAVNOSTNI KONCERT ob 40-letnici delovanja. Koncert bo v občinski telovadnici v Doberdobu. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi v soboto, 19. decembra, ob 20.30 v župnijsko dvorano na tradicionalni božično-no-voletni koncert. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA vabi na Meditiram koncert mladih slovenskih solistov iz Argentine v sredo, 16. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici. S PRIREDITVE UCENCI IN UČITELJI osnovnih šol J. Ambrama iz Pevme in L. Zorzuta s Pleši-vega vabijo na predstavitev projekta VINARSTVO V BRDIH v soboto, 19. decembra, ob 20. uri v KC L. Bratuža v Gorici. KD O. ŽUPANČIČ v sodelovanju s KRUT-om vabi v sredo, 16. decembra, ob 20.30 v dom A. Budala v Standrežu na predavanje biologinje Maje Darin na temo: Bachovi cvetovi: kaj so in čemu sluzijo. 2. PUSTNI SPREVOD bo 14. februarja 1999 v So-vodnjah. O tem so se dogovorili predstavniki štirih društev. K sodelovanju vabijo še druga društva, skupine in posameznike. Prijaviti se je treba do 25. januarja 1999 pri Ladiju Boškinu ah v uradu ZSKD v Gorici. SKUPINA MLADIH DRUŽIN prireja družinsko silvestrovanje v telovadnici KC L. Bratuža. Na programu so ob preprosti pastašuti igre za male in velike ter ples in zabava ob zvokih domače glasbe. Prijave še danes na tel. 0481-536313 in 0481-530063. Danes popoldne in ju®1 so na Goriškem dežurne na slednje bencinske črpalke GORICA AGIP-U1. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG-U1. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Bolto AG1P - Ul. Duca d’Aosta RONKE MONTESHELL - Ul. Re' dipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta KRMIN API - Drev. Ven. Giulia :: lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, UL Manlio 14/B, tel. 480405. LEKARNA V DOBERDOBU - AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. pogrebi DANES - Iz Gorice: 9.55, Giovanna Martini vd. Nemaz iz splošne bolnišnice v Kr-min; 11.00, Ida Pecorari vd. ■ Sturni na glavnem pokopališču. Iz Tržiča: 10.40, Francesco Presti na glavnem pokopališču; 10.45 Mario Bmgnolo iz splošne bolnišnice; 11-10, Elisa Toniolo por. Spigarolo iz splošne bolnišnice; 11.30-Giulio Pinarello iz splošne bolnišnice; 13.00, Giorgio Seli iz splošne bolnišnice. živali, bonsaii in dodatki ZA LETOŠNJA DARILA IZBERI NARAVO. Bogata izbira bonsaijev raznih starosti, velikosti in vrst (bor, brin, psika, serisse itd.) Bogata izbira kanarčkov, perzijskih mačk, papig kalopsit in kokorit,rdečih ribic, majhnih zajčkov, hrčkov, perujskih morskih prašičkov,morskih želvic itd. Pestra ponudba podloženih in vrbinih živalskih ležišč, prenosnih ležišč, zaprtih in odprtih stelj itd. OB VSAKEM NAKUPU VAM PODARIMO LISTEK NOVOLETNE LOTERIJE Gorica, ulica duca d'Aosta 110, tel. 0481/521035 roBMOMS BOŽIČ 1998 Pridi v Krmin za darilo v vinu Darovati vino je tudi danes, kot vedno doslej, eleganten in prijazen način, da se spomnimo in praznujemo prijetne trenutke. Ko daruješ vino podariš tradicijo, kakovost in zgodovino naše zemlje. Ob tej priložnosti boš lahko tudi v knjigarnah, trafikah in v okviru sejemske razstave ( fr 3 , francoski frank danska krona 290.00 255.00 300.00 265.00 norveška krona 209,00 219,00 s k, n* švedska krona 197,00 207,00 2 "0 kanadski dolar 1.041,00 1.081,00 S (S portugalski eskudo 9,15 10,05 te o N nizozemski gulden 863,00 888,00 avstrjski šiling 138,58 142,93 Losgeschaft 7214« na Haasenstein & Vogler, Dunaj. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI 4 PRIMORSKI DNEVNIK V OLAetlO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRt A*KEO A OZEMLJA V soboto 4. decembra 1948 objavi Primorski dnevnik seznam tistih, ki prejmejo nagrado zaradi posebnih zaslug pri pivem slovenskem filmu Na soji zemlji. Predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko je namreč izdal odlok, “ da se podeli izredna nagrada tovarišem, ki imajo posebne zasluge za doseženi umetniški nivo filma Na svoji zemlji “. Najvišji nagrado, v znesku 40.000 din prejme scenarist Ciril Kosmač, medtem ko prejme režiser France Štiglic 35.000 din nagrade. Nagrajeni so tudi skladatelj, dirigent, tonski mojster in več gledaliških igralcev, ki nastopajo v filmu. Medtem se razdor med demokratičnim tržaškim ljudstvom samo še stopnjuje. “Imperialistični agent Vidali in njegovi emisarji“ piše Primorski dnevnik so s pomočjo uniformiranih policajev ter civilnih agentov Special Brancha zasegli tiskarni v ulici Mon-tecchi in v ulici Sv. Frančiška ter upravo Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika v ulici Ruggero Manna 29“ Vidah je svoje obnašanje opravičil “ s starim huj- skaškim geslom da so omenjene stavbe last partije. Očitno mu je tudi oblast dala prav... Glavni odbor SHPZ je poslal članom slovenskih prosvetnih društev poziv, naj ne nasedajo na Vidalijeve provokativne zahteve po lastništvu njihovih društvenih prostorov. Odbor najostreje obsoja “ razdiralno delo Vidalijeve skupine “ in upa, da bo slovensko ljudsko na Tržaškem ohranilo “ globoko vero v življensko silo in duha slovenske kulture “ in da se bo znalo upreti Vidalijevemu razbijašt-vu, ki je že “ prestopilo bregove ideološkega spora “. V soboto, 11. decembra 1948 začne Primorski dnevnik z objavo italijanskega prevoda serije člankov Čigava je stavba v ulici Mon-tecchi. Članki so v dvanajstih nadaljevanjih izšli v minulih tednih na straneh Primorskega dnevnika, sedaj pa se je uredništvo odločilo, da jih predstavi tudi v italijanskem prevodu, tako da bo tudi italijanskim tovarišem jasno, “ kaj se skriva za Vidalijevo kampanjo “. RAI 3 i slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) <3 Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Prvi aplavz: pianistka Nika NadliSek, trio flavt Ana Košuta, Elizabeta Caharija in Petra Doljak TV dnevnik, nato Utrip evangelija S RAI 1 6.00 6.40 7.30 9.40 Euronews Nan.: Carol and Go. Otroški variete La Banda dello Zecchino (vodi Alessandra Bellini), vmes risanke Princesa Sissi Variete: Zgodbe «Plavega drevesa* - Ribic Film: II falso generale (vojni, ZDA ’58, r. George Marshall, i. Glenn Ford, Red Buttons) Nan.: Una famiglia come tante - Trikotnik (i. Chris Burke) Vremenska napoved in dnevnik Nan.: Matlock (i. A. Grif-fith) Dnevnik Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: (vodi Donatella Bianchi) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney club, vmes risanke Dnevnik Aktualno: Nabožna oddaja - A sua immagine Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Variete: Carramba! Che fortuna! - Telethon (vodi Raffaella Carra) Dnevnik Izžrebanje lota Variete: I fatti vostri - Telethon Aktualno: Piu bassi piti grassi Film: II cammino della speranza (dram., It. '50, r. P. Germi, i. Raf Vallo-ne, Elena Varzi) NoCni dnevnik RAI 2 7.00 7.05 7.30 11.00 13.00 13.25 14.00 14.05 18.35 19.00 19.05 20.00 20.30 20.50 22.40 22.50 23.00 23.20 2.00 2.15 Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia -telethon (vodita Tiberio Timperi in Roberta Ca-pua) 8.00, 9.00, 9.30, 10.00 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Telethon Dnevnik Rai Šport Dribbling Vremenska napoved Variete: I fatti vostri Telethon (vodi Massimo Gi-letti) Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: J.A.G. Loto ob 8-ih - Telethon Dnevnik TV film: Seconda pelle -Killing Beauty (dram., ZDA '97, i. M. Woita, V. Steffen, C. Laubion) Športna nedelja Dnevnik Aktualno: Raidue za vas Variete: I fatti vostri Telethon Brezdelje utruja? Dokumenti: Notteitalia -A RAI 3 7.00 8.10 9.35 11.00 12.00 12.15 12.45 13.30 14.00 14.50 15.20 18.50 19.00 20.00 20.10 20.55 22.45 23.10 0.05 0.15 1.45 Film: Le iene di Chicago (krim., ZDA ’52) Film: Zaffiro nero (krim., VB '59, i. N. Patrick) Film: I due maggiolini piti matti del mondo TGR Kmetijstvo Dnevnik Avtobusna postaja Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Aktualno: Okkupati Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: MotorShovv, cik-lokros, boks, plavanje, 17.40 1P v odbojki Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Kulturni in umetnostni zbornik: : Art’e Nan.: Progetto Eden Dok.: V kraljestvu živali Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Aktualna oddaja: Harem Dnevnik, vreme Šport: vaterpolo Al, Motor Show Fuori orario S? RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 {r Slovenija 2 6.00 8.10 8.30 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 15.30 17.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.40 23.20 1.45 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Regina Pregled tiska Aktualni odd.: Melaver- de, 10.00 Sabato 4 Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Aktualne odd.: Chi c’e c’e, 16.30 Naturalmente su Rete 4 Variete o svetu filma: Af-fetti speciali Oddaja o zdravju: ES Dnevnik in vreme Risanke Film: Bat 21 (vojni, ZDA ’88, r. P. Marchie, i. G. Hackman, D. Glover) V parlamentu Film: Piano... piano dol-ce Carlotta (dram., ZDA ’65, i. B. Davis, J. Cotten) Pregled tiska S CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.35 10.55 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 16.30 18.30 20.00 20.30 21.00 23.25 0.10 1.10 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Jutranja oddaja o dobrem počutju: Vivere bene magazine Variete: Affare fatto Aktualno: Nonsolomoda Nan.: Detektiv na razpotju (i. Dick Van Dyke), 12.30 Robinsonovi Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Aktualno: informativni tednik Metropolitan (vodi Benedetta Čorbi) Film: Corto circuito (fant., ZDA '88, i. Fischer Stevens, Michael Mckean, C. Gibb) Film: Un biglietto in due (kom., ZDA ’87, i. Steve Martin, John Candy) Variete: Superboll Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: Ciao Darwin (vodita Paolo Bonolis, Luca Laurenti) Aktualna odd.: Šali & Ta-bacchi - Potovanje po Italiji Nan.: N.V.P.D. (i. Dennis Franz, Jimmy Smits) Dnevnik Nan.: Očetovi prijatelji Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina SP v smučarskem teku: 5 km, zenske SP v smučanju: moški smuk SP v smučarskem teku: 10 km, moški, vmes (12,25) Odprti studio Šport studio Risanke: Lupin Aktualna odd: Tempi modemi B Nan.: Beverly Hills - Tople božič (i. Jennie Garth) Variete za najmlajše, vmtis risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: La Tata, 19.30 In-namorati pazzi Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Aktualno: Izbor oddaje «Eroi per caso» (vodi Mar- co Liomi) Nan.: VValker Texas Ran-ger Inviato speciale Šport studio, Italija 1 šport Film: Dominion (pust., ZDA ’94, i. W. Brown) S TELE 4 23.00 Dogodki in odmevi Musichiamo Film: 11 giro del mondo in 80 giorni [M® Konjske dirke Zoom šport Ulili Od A do Z Bgjfj Musichiamo m Film: Una di troppo © MONTECARLO H 19.30, 22.45, 1.15 Dnev- nik, 19.50 TMC Šport B™ Nan.: Quincy Film: Merletto di mezza- ■ notte (krim., ZDA ’60 Film: Rocky 4 (dram., BSlž;' ZDA ’85) Montanellijev tednik Aktualno: Giocamondo Film: lo sono Valdez (ve- m stern, ZDA ’70) Montanellijev tednik j Nogomet: Španska liga Napovedniki Zgodbe iz školjke, 8.30 Nesrečniki (ris. nan.) An ban pet podgan: Moja slika Glasbena Sola Otroška oddaja Petka Glasbeno poletje v Bohinju: Primož NovSak Tedenski izbor: Tednik, 12.50 Dobrodošli doma Poročila, vreme, šport Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini, 13.40 Polnočni klub Film: Morski sokol (ZDA 1940, r. M. Curtiz, i. Er-rol Flynn, B. Marshall) Obvestila Obzornik, vreme, šport Mednarodno tekmovanje pevskih zborov Maribor 1998 Oddaja TV Maribor: Na vrtu Ozare Dokumentarna odd.: National Geographic -Odraščanje s sloni (10. del) ... Risanka Dnevnik, vreme, šport Utrip Dobrodelni koncert Unicefa: Prisluhnite klicu -En svet, eno upanje Oddaja o turizmu: Homo turisticus Vino moje dežele Poročila, vreme, šport Film: Codename: Silen-cer (ZDA-Jap. 1995, r. Ta-lun HSU, i. Robert Davi, S. Bauer, B. Nielsen) Iz muzeja (14. oddaja) Na vrtu Napovedniki TV PRIMORKA 16.30 Videostrani Videospot dneva Hitov henutek Pogovor z...: Marta Kos Lokalne TV: Studio As, Murska Sobota Glasb, oddaja: Video Top Videostrani Videospot dneva Duhovna misel Spoznajmo jih Predstava PDG Gorica: Lov na podgane Nad.: Sosedje (104. del) Brez šminke: O Internetu 7.45 8.00 8.55 9.25 10.25 11.30 12.25 14.00 15.30 16.05 17.00 17.55 19.30 20.00 21,00 22.30 23.10 23.35 1.35 1.40 Teletekst Vremenska panorama TV prodaja Zlata šestdeseta: Nostalgija z Majno Sevnik Firšt SP v smučanju: moški smuk Nad.: Prigode Huckle-berryja Finna (VB, zadnji del) SP v smučarskih skokih Evropske filmske nagrade: felbc ’98 NBA Action Evrogol SP v smučarskih tekih DP v košarki: Krka - Union Olimpija SP v plavanju na kratke proge Sou bo šel Film: Drzno zasledovanje (ZDA 1994, r. P. J. Pešce, i. Sam Elliot, Craig Shef-fer, Linda Fiorentino) V vrtincu Risana nanizanka: Don Kihot (14. epizoda) I Sobotna noC Napovedniki i€ Koper Euronevvs Otroška oddaja: Gugalni- Pogovorimo se,o... SP v smučanju: moški smuk Potopis (vodita R. Giuri-cin in S. De Franceschi) Vsedanes aktualnost Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Risanke: Shogun Odmev Banditalia trio TV dnevnik, Odmev SP v smučanju: smuk, M Milano - Moška moda Vsedanes - TV dnevnik r Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country; 9-15 Od Milj do Devina; 9.50 Made in ltaly; 10.10 Koncert: Chromas Ensamble; 11.35 Fil-mi na ekranu; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Iz Rezije; 12.45 Utrip Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Zaključne akademije GM; 18.00 Mala scena: Na robu pameti (M. Krleža, r. V.Babič, 8. del); 19.20 Napovednik. Radio Opčine H.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ItaUO.OO Fover; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem, Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se kla- sike; 10.50 -12.00 RK na obisku; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00- 19.00 Intervju; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.tiČ Hat hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Falk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.00 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16,30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Informacije, Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. Webra: Hazelinde. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.20 V pod-večer; 18.30 Adventne pesmi; 19.30 Opera: Carmen (dir. D. Robetson); 23.10 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00-2.00(105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letoa naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCB TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ MOC MANJŠINE JE V DNEVNIKU! Naroči se na Naročnina ostane nespremenjena: Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31. 01. 1999 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 * Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in drug^ objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom