Večina s ledečih p rispevkov obravnava va ršavsko obm estje . S. H e r m a n o sve tlju je obm estje z v id ika p roučevan ja m estn ih ag lom erac ij na Poljskem . A. S t a s i a k podaja zgodov insk i razvo j obm estja Varšave od 19. s to le tja dalje, M. M i s z t a l pa p rikazu je razvo j in d u s tr ije v njem. Na osnovi fa k to rs k e ana lize G. W e c l a w o w i c z razč len ju je so c ia lno -ekonom sko s tru k tu ro v izb ran ih p rede lih va ršavske ag lom erac ije . A. S. K o s t r o w i c k i nakazu je eko loške p rob lem e o b ­ m estja na p rim eru m odelnega obm očja Biatofeka D w orska v V aršavi. S C h m i e l e w s k i pa na p rim eru severnovzhodnega predela Varšave razm iš lja o sprem em bah geogra fskega oko lja pod vp livom tega velem esta. B. K r o l p rikazu je rek re a c ijske površ ine v obm estju po ljskega g lavnega mesta. B. G a t c z y n s k a in R. K u l i k o v s k i poda ja ta pregled km etijs tva v obm estju Varšave, in s ice r v luči p ro s to rske p rim e rjave raz ličn os ti km etijs tva v ce lo tnem varšavskem vo jvodstvu. A. P o t r y k o w s k a p rikazu je p ros to rsko sestavo zaposlencev in šo la rjev , ki se dnevno vozijo v po ljsko p res to ln ico . W. S t o l a poskuša na osnovi 10 kazalcev podati fu n k c ijs k o k la s ifik a c ijo obm estja Varšave. Z bo rn ik z a k lju ču je W. K a r - b o w n i k z zan im iv im p rispevkom o bodočem razvo ju va ršavskega obm estja . S tem prikazom zborn ika o geogra fsk ih p rob lem ih obm estij sm o že le li b ra lce le seznan iti z vseb ino ob jav ljen ih prispevkov. Š tev iln i re fe ra ti, predvsem po ljsk ih geogra fov, poskuša jo na pod lagi novih, a li vsa j p rob lem om p rilago jen ih m etodo lošk ih p rijem ov iz lušč iti p o g lav itne sestav ine in svo js tva obm estij. Tudi za to bo segal po kn jig i vsakdo, ki ga zan im a geogra fska p rob lem a tika obm estij. Č len itve in p re d ­ s ta v itve raznovrs tn ih geogra fsk ih zn a č iln o s ti obm estn ih prede lov d o p o ln ju je jo š tev ilne tabele, ka rto g ra m i in d iag ram i. P rispevke s lovenskih geogra fov sta s ka rto g ra m i in sk icam i op rem ila B. A n t o n i č e v a in C. V o j v o d a . Z born ik sta u red ila M. K l e m e n č i č in M. P a k, n jegovo izda jo pa je podprla R azisko­ va lna sku p n os t S loven ije . M ilan Natek Janko Pučnik, Velika knjiga o vremenu. L jub ljana 1980 (367 s., 37 tabel, sk ice in fo to g ra fije ) S lovenska m eteo ro log ija in k lim a to log ija p rem ore ta prece j po ljudn ih in s tro ­ kovn ih kn jig v ob lik i učben ikov in p riro čn iko v . Š tir i je p rispeva l m eteoro log in geogro f J. P u č n i k (o n jegovi kn jig i Vreme in podnebje sm o po roča li v GV 1975). Zadn ja in na jobsežnejša je v m ars ika te rem pogledu nenavadna. Teore tska izhod išča m eteo ro log ije in k lim a to lo g ije a v to rji navadno obde la jo na zače tku. V V e lik i kn jig i je to še le v devetem pog lav ju (skupno jih je deset), po zgodovinskem pregledu razvo ja obeh panog pri nas in v svetu. Nenavaden je tud i naslov. A li kn jiga zares zasluži im e Ve lika kn jiga o vrem enu? (točne jše bi b ilo : o v rem enos lov ju ). Pozitiven odgovo r na to vp rašan je p risod im o kn jig i, ako upoštevam o, da obravnava vrem enos lov je s š irš ih zorn ih ko tov ko t sm o nava jeni. Razm erom a ob ilen je zgodov insk i preg led po svetu, zb ran i so ljudsk i rek i o vrem enu in s ta ri op is i izredn ih vrem ensk ih po javov v naši deželi. Tu je tud i pog lav je o ž iva lih in ras tlinah — d ob rih v rem enarjih , po ka te rih se da tud i po Pučn ikovem m nen ju sk lepa ti na vrem enske sprem em be. V s logu »Velike kn jige« je na koncu ta b e la rn i pregled m eteoro loškega razvo ja p ri nas in v sve tu in m ali m eteo ro lošk i s lovar. M očno izstopa snov o razvo ju m reže vrem enskih opazova ln ic in m eteo ro log ije te r k li­ m a to lo g ije po svetu in še posebej na s lovensk ih tleh. Pučn ik doka j enakovredno p redstav i razne in s titu c ije , ki so p ri nas g o jile v rem enos lov je in k lim a to log ijo . Pri tem je dana vidna v loga faku lte tam , posebno s ta re jš im predava te ljem m eteo ro log ije in k lim a to lo g ije ko t so A. Gavazzi, A n ton M e lik in O. Reva. Kot nekdan ji vod ja m eteo ro loške uprave je a v to r zbra l podrobne podatke o razvo ju vrem enskih pos ta j od p rve po lov ice p re tek lega s to le tja do zadn jih let. Pri n jegovih nava jan jih s ta re jš ih opazova lcev in p riče tka opazovan ja je p rik ra jša n M aribo r, k je r naj bi p riče li opazovati I. 1863. V kn jig i S lovenski š ta je r — dežela in ljudstvo , 1. snop ič . L jub ljana 1869 (SM) pa zvem o za osnovne vrem enske podatke za š ta je rsko p re s to ln ico že za le ta 1839— 1856. V P učn ikovi kn jig i m očno izstopa pog lav je o p rv ih s trokovn ih obdelavah vrem enskih podatkov v avs tro o g rsk i dobi, ki skupno s tabe lam i v p rilog i zavzema eno šes tino kn jige . O snovne tabe le iz že težko dos topn ih ob jav B iela, M azella, Se id la , K le ina in Konrada na jdem o med tekstom , podrobne jše pa so v p rilog i. Na to dobo povo jna s lovenska m eteo ro log ija kaj rada pozablja . Toda Pučn ik s svo jim ponekod n e k ritičn im povzem anjem s ta rih podatkov in izs ledkov ne zavrača o č itko v tis tih , ki s ta rih opazovan j ne upošteva jo , češ. da ta k ra tn a opazovan ja te h n ično ne p renese jo današn jih zahtev. Naj navedem neka j spo rn ih trd ite v , ki jih P učn ik povzema brez kom en ta rja . Pravi, da je za Š ta je rsko znač iln o jesensko deževje (s. 128), nadalje , da je ko rošk i k ra j D rapo lje v janua rju na jh ladne jš i kra j A vs tr ije (s. 139 — p u b lika c ija K lim a tog raph ie von O este rre ich nas pouču je drugače). C onrad (K lim a tog raph ie von K ärn ten . W ien 1913) trd i, da je C elovška ko tlin a na prehodu iz zahodnoevropske m orske v vzhodnoevropsko ko n tin e n ta ln o k lim o (s. 104). V Pučn ikovem povze tku je iz tega nasta la trd itev , da ima C elovška ko tlina vzhodnoevropsk i deževni tip vrem ena (s. 119). O boje je v luč i nove reg iona lne k lim a to lo g ije m očno sporno , tu d i za to , ke r je ob južnem robu ko tlin e na jbo lj na­ m očen oktober, d rugod pa pom eni sekunda rn i m aksim um padavin. Po m ojem bi m ora l Pučn ik p ri pona tisu S e id love tabele, po ka te ri je v L jub lja n i 88,4 dn i z m eglo (s. 117), navesti nove jša opazovan ja , po ka te rih je teh dn i oko li 150. č e nepoučeni b ra lec (in predvsem tem u je kn jiga nam enjena) na jde v kn jig i o m egli v L ju b lja n i le ta s ta ri podatek, bo v zm oti, ke r bo m enil, da to ve lja tud i za sedan jost. Ali na p rim er: Pučn ik povzem a po A. M eliku a p rilsko m ajsko tem pe ra tu ro za Beograd 11,2° (s. 159), ne d o s tav lja pa, da znaša po nove jš ih in to čne jš ih opazovan jih (1931— 1960) 12,2°. Tud i po M eliku povzeta trd ite v , da je v Ju g o s la v iji na jm an j pa ­ dav in v P anonski n iž in i (s. 159), za nove jše razdob je ne drž i (to je v n izk i M akedo­ n iji, da o Pa lagružu ne govorim o). S kra tka , P učn ik je p rikaz vrem ena na S loven­ skem bo lj ko t d rug i nas lon il na s ta re m eritve , p ri tem pa je prem alo upošteva l novejša opazovan ja in š tud ije . To se z rca li tud i v obsegu pog lav ij: obdelava pod­ nebja po m eritvah iz a vs tro o g rske dobe zavzema 53 s tran i, pog lav je o novejš ih m eritvah (»O ris podneb ja S loven ije«) pa le 14 s tran i, pa še tu je na jveč govora o s la n i in nevih tah . T reba je reči, da sta p rav ta dva po java zelo dobro p rikazana , podobno ko t vrem ensko d o g a jan je pod vp livom ba ričn ih tvo rb in z račn ih mas, če ­ p rav ni navedeno š te v ilčn o zas to pa n je vrem ensk ih tip o v po P etkovšku, H očevarju in d rug ih . Ko od lož im o kn jigo , uv id im o, da v k lju b V e lik i kn jig i o vrem enu še vedno os ta ja m o brez pod robne in take k lim e S loven ije , ki bi b ila p lod vseh dosedan jih p reve rjen ih in zanes ljiv ih opazovan j od s rede p re tek lega s to le tja do danes. N eko­ liko preveč je v kn jig i o s ta lo t is ka rsk ih napak. To je sp ričo m nožice tabe l in za­ ložbe (CZ), ki se u kva rja v g lavnem z nes trokovn im i na tis i, do neke m ere razum ­ ljivo . V k ljub vsem u povedanem u pa pom eni kn jiga upoštevan ja v redno dopo ln itev k poznavan ju s lovenske m eteo ro log ije in k lim a to log ije , še z las ti, ke r je o te la pozabi m ars ika j iz zgodov ine n as ta jan ja vrem ensk ih posta j in v rem enos lov ja na S loven­ skem . Ko p reberem o kn jigo , postanem o ponosn i na našo v rem e n a rsko tra d ic ijo . I. Gams Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev Zgodovina agrarnih panog. II. zvezek: Družbena razmerja in gibanja. Izdala S lovenska akadem ija znanos ti in um etnosti. Z godov insk i in š titu t M ilka Kosa. D ržavna založba S loven ije , L jub ljana 1980. S tran i 794, š te v iln e s like v besedilu , 16 s lik na um etn iškem pap irju , 22 zem ­ ljev idov med besedilom , 11 zem ljev idov v p rilogah , uvezanih v kn jigo , 7 zem ljev idov v p rilog i. Če je d ruga kn jiga »Zgodovina a g ra rn ih panog« izšla še le po desetih le tih iz o p ra v ič ljiv ih raz logov, ki so v nje j obrazložen i, naj tud i še posebej opozorim na naše ob š irn o p o ro č ilo o prv i kn jig i, o b jav ljeno v »G eografskem vestn iku« XLV (1973). Že ta k ra t smo se p rece j ob š irn o u s ta v ili p ri zasnovi ce lo tn e »enc ik loped ične obravnave« g ospoda rske in d ružbene zgodov ine S lovencev po panogah in še pose­ bej ob našem p ričako va n ju , kako bo v obeh kn jigah o a g ra rn ih panogah uspelo ob ra vnavan je gospoda rs tva in d ružben ih razm erij in g iban j posebej. Zdaj je d ruga, »družbena« kn jiga pred nam i. V nje j so v sedm ih tem e ljn ih pog lav jih ob ravnavane soseske in d ruge podeže lske skupnos ti, zem ljiška gospostva ,