Razne vesti. 347
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. novembra 1894.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Kakor smo poročali uže zadnjič v našem listu, želi odbor „Pravnika", da bi se prirejali v zimski sezoni vsaj po jedenkrat na mesec društveni večeri. Da bi se oživo-tvorila ta želja, priredil je odbor dne 10. t. m. prvi letošnji društveni večer. Odborovemu pozivu odzvalo se je nad 20 društvenikov. Večeru predsedoval je društveni podpredsednik g. dr. Val. Krisper. Ko je pozdravil prišlice, spominjal se je v svojem govoru najznamenitejših dogodkov
348 Razne vesti.
iz zadnje društvene kronike in na to izjavi, da odbor želi, da bi se odslej 5im veCkrat prirejali društveni večeri, in meni, naj bi se sklenilo uže danes, da se prirede društveni večeri po enkrat na mesec in na programu teh večerov bodi, ako ne oglasi noben član predavanja kake znanstvene razprave, razgovor praktičnega slučaja. Član g. dr. J. Kušar pozdravlja to odborovo misel, ki bode, ako se uresniči, donaSala največjo korist društvenemu glasilu. Toplo podpira torej odborov nasvet. Podpredsednik g. dr. V. Krisper kostatuje, da so društveniki zadovoljni z odborovim nasvetom ter priporoča, naj vsakdo izmed navzočih tudi pri drugih agituje, da bodo naši društveni večeri mnogobrojneje obiskani. Odbornik g. d r. D. Majaron spominja se, da se je sicer uže večkrat sklenilo, naj se prirejajo društveni večeri pogosteje, toda vsakokrat je stvar zopet zaspala. Da se pride temu v okom, določi naj se na vsakem društvenem večeru, za prihodnji večer, ali pa uže takoj sedaj po žrebu, kdo naj predava. Predsednik g. dr. Val. Krisper pritrjuje sicer temu nasvetu, vender misli, naj oglase najprvo društveniki prostovoljno predavanja. Član g. dr. K. Triller na-svetuje, naj se predmetom predavanj izvolijo vedno slučaji, ki še niso pravomoCno sojeni, ker so taki slučaji mnogo zanimiveji, kakor oni, o katerih je uže znana razsodba najvišjega sodišča. Društveni tajnik upira se predlogu, naj se pledirajo na društvenih večerih praktični slučaji, ker bi društveno glasilo od teh imelo premalo koristij. Na to pojasni g. dr. K. Triller, da imajo znanstvene razprave seveda vedno prednost pred praktičnimi slučaji in le, ako bi razprav ne bilo na razpolago, naj se praktični slučaji razmotrivajo. Pri glasovanji o odborovem nasvetu sprejel se je predlog, naj se prirejajo v tej zimski sezoni vsaj po jedenkrat na mesec društveni večeri. Ker se ni oglasila nobena razprava, določil se je za prvi prihodnji večer razgovor o sledečem slučaji; Nekdo razproda svoje zemljišče, pri katerem je vknjižena zastavna pravica za posojilno tirjatev kreditnega zavoda N. trem osebam: A, B in C. Nobeden izmed kupcev ne prevzame te tirjatve v svojo plačilno obljubo, ampak vsaki koj plača vso kupnino prodajalcu, kateri se obveže v enem letu preskrbeti pri vseh treh vložkih, na katerih ostane začasno za navedeno tirjatev vknjižena vkupna zastavna pravica, izbris te zastavne pravice. Prodajalec tega ne stori, pa tudi tirjatve ne plača in ker je med tem obubožal ter pri njem ni ničesar dobiti, toži kreditni zavod N edino le kupca A s hipo' tekarno tožbo za ves znesek ter dobi od njega popolno plačilo. A sedaj s tožbo zahteva, naj mu povrneta B in C razmerno njegov potrošek, s katerim je razbremenil tudi njuna zemljišča. Tožnika zastopa g. dr. Karol Triller, stališče toženca g. dr. Janko Babnik. Dan prihodnjemu društvenemu večeru naznanil se bode pravočasno po dnevnikih in ljubljanski člani vabili se bodo poleg tega, kakor običajno.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: namestniški koncipisti v Trstu dr. Josip Breitenberg pl. Zenoburg, Friderik Bossi-Fedri-gotti, Herman Osti in Oton Schneider začasnimi okrajnimi komisarji; konceptni praktikanti v Trstu dr. Makso vitez Funk, Edvard Fabiani
Razne vesti. •        349
in dr. Bernard K ar minski namestniškimi koncipisti; sodni pristav pri okrožnem sodišči v Gorici Alojzij dell'Ara tajnikom pri istem sodišči; finančna koncipista Herman pl. NickerI in dr. Rudolf Rožnik komisarjema in konceptna praktikanta Karol Pogačar in Makso Kos tanj evec finančnima koncipistoma pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
— Odvetnik dr. Josip Stanič v Tolminu preseli se dne 1. januvarija 1895. 1. v Gorico.
— (Notarska zbornica kranjska) imela je dne 14. oktobra t. 1. svojo letošnjo redno glavno skupščino. Na dnevnem redu bila so poročila funkcijonarjev in volitev odbora. V odbor izvolili so se jednoglasno vsi dosedanji člani in sicer: dr. Jernej Zupane predsednikom, odborniki pa: Ivan Gogola, Ivan Plantan, dr. Fran Vok, vsi v Ljubljani, V. Globočnik v Kranji, Janko Kersnik na Brdu in Luka Svetec v Litiji.
— (Posladki kazenskega pravosodja na Kranjskem in v sosednih deželah v 1. 1890.) Na Kranjskem obsodilo se je radi hudodelstev 909, radi pregreškov 138 ter radi prestopkov 8694 oseb; na Koroškem radi hudodelstev 658, radi pregreškov 71 ter radi prestopkov 6693; na Štajerskem pa 1898, oziroma 196 in 136 oseb. Kar se tiče relativne številke, je Koroško od teh dežel imenovati na prvem mestu. Od 10.000 prebivalcev obsodilo se je namreč tam radi hudodelstev 184, radi pregreškov 20 in radi prestopkov 187 oseb; na Kranjskem pa 18'3 oziroma 2-8 in 175, ter na Štajerskem 149 oziroma 1'5 in 136 oseb. — Od 10,000 prebivalcev kaznovalo se je na Koroškem 208, na Kranjskem 196, na Štajerskem pa le 152. Kaznovano je bilo radi hudodelstva uboja na Kranjskem 13 oseb, na Koroškem 7, na spodnjem Štajerskem 11, radi težke telesne poškodbe 358, oziroma 109 in 224, radi lahke telesne poškodbe 1548, oziroma 1104 in 1486; radi hudodelstva tatvine 214, oziroma 321 in 283; radi prestopka tatvine 1369, oziroma 1260 in 1456; radi težke nečistosti 23, oziroma 25 in 22. Vidi se, da ima Koroška več obsodeb radi hudodelstva tatvine nego Kranjska in sicer na 10.000 prebivalcev 89, Kranjska pa le 4'3, spodnji Štajer pa 6'3, glede prestopkov tatvine pa 35-2, oziroma 27 5 in 327. — Od 100 kazenskih slučajev se je postopanje ustavilo na Kranjskem v 60'3, na Štajerskem v 674 in na Koroškem v 661 slučajih ter so se ostali obtoženci oprostili v 113, oziroma 118 in 100 slučajih.
— (O posredovanji odvetnikov pri poskusu sprave v zakonskih sporih.) V zadnjem času pripetilo se je pri nekaterih naših deželnih sodiščih, da se je hotelo zabraniti zastopniku stranke navzočen biti pri poskusu sprave v zakonskih sporih. Ravnokar čitamo o dr. Bar-tschevi knjigi „das gerichtliche Verfahren in Ehesachen'' (Dunaj, 1894), da je tudi ta pisatelj mnenja, da sme sodnik na vsak način opraviti poskus sprave z zakonskima družetoma v odsotnosti njunih zastopnikov.
— To mnenje izpodbija dr. Ehrlich v Juristische Blatter", (št. 42. z dne 21. oktobra 1894) ter pravi; Nasprotje tega nazora sledi na vsak način iz naredbe §-a 1. odvet. reda. Brez dvoma pa je tudi, da ni podvržen sodniški kontroli način, kako odvetnik izvršuje svoj posel. Morebiti se pri-
360 Razne vesti.
peti tu in tam kak slučaj, ko ne posreduje odvetnik ravno spravljivo in pravilno, — a zakon stoji na staliSči, da je odvetnik glede izvrSevanja dolžnostij svojega poklica edino le odgovoren svojemu disciplinarnemu oblastvu, ne pa nadzorovanju sodišč. — Za mnenje pa, da bi bila ravno pri poskusih sprave ustanovljena izjema, se ne nahaja v zakonu nobena podlaga. Naj si bodemo katerega mnenja koli, nazor, da je odvisno od dobre volje sodnikove, sme-li priti odvetnik k poskusu sprave ali ne, ni samo juristično netrden, vsebuje temveč tudi pomanjkanje kurtoazije napram odvetniškemu stanu, kateri se vender nekaterikrat imenuje „enako-praven faktor v pravosodji". Od odvetnika se vender ne more pričakovati, da se bode dal spoditi iz sodne dvorane, kadar se baš sodniku poljubi. — Pri tem stališči prakse, pravi dr. Ehrlich, ne preostaja odvetniku ničesar druzega, kakor da naravnost odklanja intervencijo pri poskusih sprave, če hoče varovati čast in ugled svojega stanii — Pri tem se pa ne sme prezreti, da v mnogih slučajih stranke naravnost žele, da odvetnik tudi tu posreduje. To se zgodi obilokrat od strani soprog, ki ne hodijo rade same in brez pomočnika k sodnim obravnavam." - Tem besedam dr. Ehr-lich-a, katere smo prevedli, kolikor se je dalo, natanko, moramo pa še pristaviti, da je namen poskusov sprave v prvi vrsti zopet zjediniti zakonska in preprečiti ločitev i. t. d.; v drugi vrsti pa, ako se ne bi dalo strank zjediniti, vsaj doseči privolitev strank v sporazumno ločitev. Uprav pri tem slučaji pa se sklepajo poravnave, pri katerih želi vsaka stranka, da posreduje zastopnik, — saj si ga je za to najela, da varuje njene koristi. Kaj pa potem? Se bo še-Ie iskalo odvetnika, da pride k sodišču? Bode-li imela stranka v pravdi do odvetnika potrebno zaupanje, če vidi, da se sodnik boji vpliva odvetnikovega pri poskusu sprave, kakor če bi bil ravno odvetnik ona oseba, katera neti razpor mej zakonskima?
— (Kongres poljskih pravnikov in narodnih gospodarjev v Lvovu.) Dne 14. septembra t. 1. vršil se je v Lvovu izvanredni kongres poljskih pravnikov in narodnih gospodarjev povodom tamošnje razstave. Kongres otvoril je predsednik pripravljalnega odbora prof. dr. Pilat. Udeležili so se kongresa člani razstavinega predsedništva, knez Adam Sapi6ha A. Gorayski in dr. Marchviricki. Predsednikom kongresa izvolil se je A. Gorayski. Dne 14. in 15. septembra t. 1. vršila so se predavanja, tičoča se narodnega gospodarstva, gozdarstva, poljedelstva, domačega obrta itd. Dr. Parczewski predlagal je, naj se kongres organizuje, kakor nemški „Verein fiir Socialpolitik" ter se je izročil ta predlog v posvetovanje komisiji, katera se je takoj izvolila. Prihodnji redni kongres vršil se bode prihodnje leto prve dni meseca septembra v Krakovem. Predlog Korostenskega, da se v Lvovu ustanovi borza, izročil se je odboru pravniškega društva v Krakovem, ki mora pripraviti prihodnji kongres, da poroča o tem na njem.
m