tf'wuDtoL p. ,
Poglejte Ha itevillte pole« naslova fca dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
-©LAS NARODA
Lis€ slovenskih delavcev^ Ameriki.
Telephone: CHelaea 3-1242 No. 29 - Štev. 29
— toind CUm Milter September ŽSth, Ifrlt »t tb« Pot Offlct »i New Vork, N. under Act of Cwgreat of March Srd. 187».
Ti	^ ^	"%
vM xof If▲ DAN DOBlTiTl
C "GLAS NARODA"
* PO POdTI MIKAVNOST Rl IVOJ DOM (hfM mM) te praoUMT).
s: Citajte, kur Vat
[S
n iii
NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY II, . 1942—SREDA, 11. FEBRUARJA, 1942
Volume L. — Letnik Li.
SINGAPUR PRED PADCEM
POLOŽAJ ZA ANGLEŽE V SINGAPURU ZELO TEMAN. — JAPONCI IMAJO NA O-TOKU PREKO 100,000 MOŽ. — JAPON. GENERAL ZAHTEVA PREDAJO TAKOJ
<ez Jahore preliv prihaja vedno več Japoncev, ki z vso silo napadrfjo Angleže in jih potiskajo proti jugu, tako da je nevarnost, da se bodo polastili trdnjave Singapur n a skrajnem j učnem koncu otoka.
Xa severu prihajajo Japonci na otok meti rekama Kranji in Maudaj ter po cesti causeway, ki veže Malajski polotok z SLngnpurom in ki ko jo Angleži razstrelili, ko so se umaknili na otok. Močan oddelek se je't udi izkrcal na zapadnem »bregu otoka pri Pasir Laba ter je takoj pričel -prodirati proti vzhodu in je zavzel Timah.
Vnitcd Press poroča, da Japonci trdijo, da se nahajajo od mesta in trdnjave Singapu-ra samo še 5 milj.
Angleži se (branijo zelo trdovratno in Japonci morajo vsak uspeli drago plačati. Proti-zračni topovi nepresta no grme, pa navzlic temu prihajajo vedno velike jate japonskih aeroplanov, bombnikov in str-moglavcev.
Governer Singapura sir Klienton T-bomo.i t jitr. «hMr«t*no izjavil:
"Viji smo v rokah Boga, od k. vrega moremo dobiti tolažbo v na> stiski m moč, da pomagamo euen drugemu v vseh nadlogah, ki bodo še prišle."
Japonci imajo na otoku kakih 100,000 vojakov ter imajo zlasti v zraku veliko premoč nad Angleži. Ker jim ne morejo poslati nasproti aeroplanov, se Angleži skrivajo po jarkih pred zračnimi napadi.
Radio postaja v Tokio jo sjporočila, da bo Singapur za-\Tzet, danes 11. februarja, ko Japonska obhaja 2602. obletnico vstanovitve države.
Včeraj so japonski aeropla-ni na Singapur spustili več tisoč letakov, v katerih general Tomojuki Jam asi ta poživlja prebivalstvo da se poda, ker noče mesta spremeniti v pepel.
Japonska časnikarska agen-tnra Dome i pravi, da je položaj v Singapuru vednoibolj return, kajti na otok prihaja vedno več japonskih vojakov.
Kot pravi Pomci, je ponoči nek japonski inžinir plaval čez Jahore preliv ter je premeril razstreljeno cesto čez preliv, medtem ko so topovi grmeli nad prelivom. Inžinirji so nato takoj sestavili potrebni ma-terjal in naslednjo noč so razdejani del ceste popravili. Ko je bila cesta enkrat popravljena, so japonski vojaki pod za sfrito aeroplanoy in topov nemoteno prihajali iz Mala je n* Sinsrnpur. Nato so prodirali ob reki Tengi in ipo gVavni cesti, ki pelje v Singapur.
Stafford Cripps noče ministrstva
Ministrski predsednik Winston Churchill je že pogosto bivšemu /poslaniku v Moskvi siru Staffoniu Crippsu -ponu-dil kako ministrsko mesto, toda Cripps je še vedno vsako tako ponudbo odklonil. Najprej mu je ponudil mesto zalaga 1-nega ministra in nato še dvoje drugih ministrskih _mest. — Cripps pa stalno odklanja vsako ministrsko mesto, na katerem ne bi 'bil obenepi tudi v vojnem odboru, kar zahteva.
RUSKI CIVILISTI POMAGAJO PRI OBRAMBI
Ruska mladina kida sneg ter g-fi spravlja na kape v obrambo proti nemškim tankom..
Rusi zavzeli vasi in trgov
Admiral Raeder in Himmler sprta
Po diplomatskih potih prihaja poročilo, da se je vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Raeder pri Hitlerju 'bridko pritožil, da se načelnik tajne policije Gestapo Henrieh Himmler preveč vmešava v operacije podmornic. Himmler je 'baje pri Hitlerju
ANGLEŠKI POSLANIK O SOV J. RUSIJI
Bivši angleški poslanik v Moskvi sir Stafford Cripps, ki se je vrnil iz Moskve v London, je rekel, da ibo ipo končani vojni idosegel, da je na podmornice Rusija najmočnejša država v Evropi. iZ ozirom na vpraša- postavil svoje detektive, kar nje, ako namerava Rusija po vojni razširiti komunizem po na. je poveljnike podmornic ze llvropi, je Cripps rekel:
41 Popolnoma sem prepričan, da se sovjetska vlada niti najmanj ne misli vmešavati v notranje zadeve kake evropske države. V komunizmu je marsikaj, kar moramo občudovati, toda v njem je tudi marsikaj, česar človek ne bi želel videti v *voji deželi. Kak sistem in metode je nemogoče prenesti iz ene dežele v drugo.''
Cripps je rekel, ako Anglija ne ibo tesno sodelovala z Ru--ijo, da bo Rusija odločevala bodočnosti Evrope.
"Kakor "zelo občudujem marsikatero njeno politiko," je rekel Cripps, "mislim, da bi mi mogli napraviti zelo dobro jjgoverner v Parizu general von delo, ako bi bili vdeleženi pri preobrazbi Evrope. Zato že- ^tulpnagel izrazil bojazen, da lim, da smo v tesni zvezi s Sovjetsko Unijo in -ž njo po vojni Nemčija do konca letošnje-preobrazimo Evropo. Nekateri ljudje se 'boje, da se bo raz- .^ leta poražena.
lo razljutilo. Admiral Raeder je Hitlerju zagrozil, da ne bo več odgovoren za operacije podmornic, ako niso detektivi takoj odstranjeni z njih.
Nem£k5 general se boji!
Nek švedski industrijalec, ki je prišel kz Pariza v Stockholm, je povedal, da je vojaški
širil ru^ki (komunistični) nauk, toda mnogo večja nevarnost bo za nas, ako smo Rusiji sovražni, kot pa če smo prijazni."
Rusi vporabljajo večinoma strojne puške in granate v napadih. — Nemški vojaki na skijih.
Navzlic temu, da so Nemci dobili močna ojačenja in se trdovratno branijo, Rusi na celi fronti prodirajo dalje.
Sicer ni nikakih poročil o kakih večjih bitkah toda iz ruskih poročil, ki pravijo, ua so bili zavzeti nekateri kraji, je razvidno, da so v teku posamezne bitke na celi fronti. Na osrednji fronti so včeraj Rusi napredovali 7 milj tn so za^c li 25 vasi in trgov.
V okolici Kalinina so Rusi tudi prvič, -zadeli na nemške vojake na skijih. Na tem kraju so boji zaradi gostih gozdov zelo težavni. Višje proti severu so bili vsi nemški protinapadi odibiti. ^
Na jugovzhodni fronti okoli Orela, Kurska in Ilarkova so Rusi zavzeti 9 vasi. Tudi na Krimu se boji nadaljujejo. Ru-fci so iz Sevastopol a napadli peko višino v bližini piesta ter so si jo osvojili z -bajoneti. Komunistično glasilo "Rde-
ča zvezda" poživlja vojake, da j naj ne štedijo z naboji ter po-1 vda rja, da je kvalerija velike važnosti za rusko vojsko in je posebno v zimski dobi pokazala, svojo veliko važnost. Ruska kavalerija ima najmodernejšo opremo ter avtomatične puške in granate. Tuji vojaški opazovalci zelo občudujejo ruske vojake, ki se tako naglo prilagodijo razmerami Kjer pridejo v kako poznano vas, si hitro,poleg .gorečega poslopja izkopljejo jamo v kateri se nastanijo in so zavarovani pred mrazom.
Po nekaterih krajih pa tudi h. snega zgradijo hiše po načinu eskimskih iglo. S seboj .prinesejo majhne peči bresz dimnika.
Obuti so v čevlje iz kožuhovi-ne, imajo jopiče iz ovčje kože in kučme s širokimi robovi, katere morejo potegniti čez ušesa. Po obrazu se mažejo s posebno gosjo mastjo, da ne oze-bejo.	, $
Poulični pretepi v Beogradu
Angl. ujetnik je pozdravil po nasvetu nemškega vojaka osla z "Živio, osel!", in pretep se je pričel. — Srbi pomagali Angležem.
Po poročilih, ki so prišla v London, je prišlo v neki uliei
v Beogradu, do pretepa med angleškimi vojnimi ujetniki in nemško vojaško stražo. Srbi, ki so bili v 'bližini, so pomagali Angležem.
Do pretepa je prišlo, ko je nek ujeti Anglež zakričal: — "Živijo, osel!" ko je prišel mimo nek srbski kmet z oslom.
Nek nemški vojak se je razjezil ter stopil k prvemu Angležu in ga vda ril v obraz. Nato pa so se angleški ujetniki vrgli na nemške vojake in Srbi so jim takoj priskočili na pomoč.
Malo ipred tem dogodkom so šli angleš fki ujetniki mimo porušene kraljeve palače in so iz
vdanosti salutirali. Nemški vojak pa jim je rekel, da je boljše, če salutirajo oslu kot pa kraljevi palači. Kot nalašč pa je ravno ob tem času prišel srbski kmet z oslom in Angleži so mu salutirali.
Pershingov sin pros tak
Sin geenrala Johna J. Per-shinga, poveljnika ameriške armade v prvi svetovni vojni v Franciji, Franci« Warren Pershing, je vstopil v ameriško armado kot prostak.
Mladi Pershing, ki je bil broker na 120 Broadway v New Yorka, se je priglasil v voja-
BOLGARI SE
PRIDRUŽUJEJO
ČETNIKOM
!
Iz Carigrada poročajo :
Težave Nemčije v Jugoslaviji <] >ostajajo vse večje. Dobro obveščena o^eba pripoveduje, da so nekatere bolgarske čete, ki naj bi nadomestile nemške posadke, pobegnile in se pridružile srbskim rodolju-boi n pod poveljnrštvom generala Draža Mihajloviča, jugoslovanskega vojnega ministra.
Zato so Nemci morali odhod svojih čet iz Jugoslavije preložiti, čeprav jih potrebujejo na vzhodnem bojišču.
Daljna poročila pravijo, da so Mihajlovičevi četniki vrgli i iz tira vlak z nemškimi četami. Pri tem jo našlo smrt 200 nemških vojakov. Poškodovana je bila velika tovarna za aluminij v Hrvatski in sedaj pride-jluje samo polovico.
Berg Holt, londonski dopisnik Christian Science Monitorja opisuje važno vlogo Balkana in Srednje Evrope in govori o vtztrajni borbi Jugoslavije. 0 oboroženem odporu jugoslovanskih rodoljubov Berg Holt med drugim pravi:
_ . . . "V mnogih predelih Jugoslavije, zlasti v Bosni, Hercegovini in Črni gori sovražnika ni več. Redna vojska generala Draža Mihajloviča, ki jo sestavljajo tSnbi, pa tudi Hrvati- in Slovenci, je vedno boljše oborožena (odkod dobiva orožje ni »znano) in močne zasedne oosadke ne smejo iz svojih vojašnic, razen v večjem številu." . . .
- —JCO.
To izjavo je general von Stulpfnagel podal na nekem Ibanketu, pri katerem je bil navzoč tudi švedski industrijalce.
, Stulpnagel je odkrito priznal, da je Hitler napravil veliko napako, ko se je zavzel, da jnora zavzeti Moskvo.
"Svarili smo "ga," je rekel general, "toda Hitler ni hotel poslušati. Brc« kavkažkega petroleja ne moremo iti dalje in
Amerikanci se trdno drže na Bataanu
Japonci so dobili mnogo ojačenj. —Amerikan-— ci preprečili, zkrcavanje » Kitajskega morja,
Navzlic temu, da so Japonci i	~
v voja-štvu in aeroplauih v pre- kanci, ki so pred Japonci m no- ,(Pred<no bo prišla prihodnja zi-moči na Fiftpinih, vendar so igo slabši v vseh ozirih, razun v j?11«* bo fuehrer prisiljen to pri-včeraj Ajnerikanci in Filipin-, junaštvu, zelo hrabro bojujejo jI™3
ei dosegli dva velika ui=peha ua lin odbija jo vse sovražne napa- ! ---
polotoku Bataan.	de.	|jih re5Uo ter je dospelo v
Japonci neprestano dobivajo JaifDci so	M™« j neko havajsko pristanišče,
ojačenja in posebno mnogo ar- 4vo??tvo na otok ^"fOI\s KH Na priporočilo poveljnika na tilerije in strmoglavcev ter ^ ^ega morja, toda Amen-j Havajih otokih generala z vso silo napadli postojanke !ka™ SO Jim to PreP™«h- [Delosa C. Emmonsa je vojni generala MacArthurja.	1 oveljrnk ameriške armaue , department podelil visoko od-
*	*	; 11 a HavajskiJi otokih je vojne- likovanje prostaku Josephu
General MacArthur na krat- , mu de<partmeritu sporočil, da L. Lockardu, staremu 20 let, ki ko poroča vojnemu departmen-j je sovražna podmornica torpe- je 7. deceirfbra naznanil svoje-tu v \\ ashingtonu:	Jdirala in potopila ameriški vo- mu nrvemu častniku, da se bli-
juiraia m potopila "Na Bataanu je mogoče ve-j jaški transport Royal T. Frank dno bolj občutiti sovražna oja- j Ta ladja je jako majhna in je čenja, ki tzla-sti prihajajo zad-Jbila v rabi za transport med nje dni."	j otoki. — 28 ljudi pogrešajo in
Navzlic temu pa se Ameri-jso najbrže utonili; .'13 pa se
mu prvemu častniku, da se bližajo japonski aeroplani. Častnik se za njegovo svarilo ni zmenil in .japonski napad je prišel in Pearl Harbor je doživel katastrofo.
Parnik "Normandie" se je prevrnil
Najraiskosnejsi parnik sveta sedaj leži v blatu med pomolom na zapadni 48. ulici. — Mornariški urad bo skušal parnik dvigniti.
ško službo 4. febrnarja, tq^a je prosil, da to ne pride v javnost. Pershing, ki je edini sin generala Pershinga, je poročen in ima eno leto starega sina.
Pers-hing je '"bil najprej poslan v Fort Dix, N. J^ nato pa je šel v Fort Belvoir, Va.
Parnik "Normandie", ponos francoske trgovske mornarice, idrugi največji in najraskošnej-ši parnik na svetu, mirno počiva na d mi morja ob pomolu na Manožju 48. ulice v New Yorku na reki Hudsonu.
Pred nekaj tetini je mornariški department prevzel parnik in ameriška vlada je tedaj izjavila, da bo za parnik Francoska iparolbrodna Vlriizba dobila " primerno odškodnino."
Mornariški department j<i prevzel veliki parnik, da ga predela za transport ali pa za matično ladjo za aeroplane. Ko je v ponedeljek ob pol treh popoldne na parnik« nasta! pojjar, je bilo na njem na delu okoli 2300 delavcev, ki so* o-pravljali razna dela, da parnik predelajo za vojne namene. V glavnem salonu prvega razreda je bilo.okoli 40 delavcev in
pričeli gasiti, so razmetavali rešilne ipasove, toda ogenj se je še bolj širil. Naenkrat je bil eeli salon v plamenih.
Gost dim je napolnil vse dvorane in hodnike; električne luči so uga.snile. Vsepovsod po parnVa^ in na pomolu je bilo sfilšati vpitje: "Parnik gori!"
Celo noč je na tisoče ljudi v najhujšem mrazu stalo po ■bližnjih xdlenl:, čakajoč, kaj se <bo zgodilo z drugim največjim parnik om s vela.
Veliko dobrodelnih družb je prihitelo v pristanišče in so gasilcem in vsem, ki so pomagali pri gašenju, nudili pomoč in okrepčila. Pri tem so -bile zaposlene večinoma žene, ki so ostale na- svojih mestih do ranega jutra. Razdelile so okoli 10,000 skodeljic
____ _______kave, 5,000
njihofa naloga je 'bila podre- 5,000 sandvičev, 1000 parov
ti stebre in odstraniti razne svetilke po stenah. Dva delav-
nogavic, 5000 odej in 1000 vol-inenih jopiče v. Rdoči križ je
ca sta z acetOinskimi žarnica- (pripeljal svojo fpoljsko kuhinjo
mi topila železno napravo, ko je naenkrat od žarnioe skočila iskra na kup rešilnih .pasov, ki so se naenkrat vneli in je cel
m
in daj^l gasilcem juho, Čaj druge pijače in jedi.
Medtem ko je bilo ponoči v Jbližini pomola več tisoč ljudi,
kup pričel goreti. Delavci so j jih je bilo ob 7 zjutraj še ko-
maj 100 in so bili večinoma delavci, ki so bili zaposleni pri prenovitvenih delih na parni-ku in -so čakali, ako jih bodo poklicali na delo. Poklicani pa niso bili, kajti parnik leži v 40 čevljev globoki vodi.
Da se je parnik potopil, je bil vzrok ta, da so takoj, ko je pričelo goreti v gorenjem delu pa mika, zaprli vse dolenje prodore, da ni mogla priti voda vanje. Vsled tega so bili sicei ohranjeni stroji, toda gorenji krovi so bili napolnjeni z vodo, ki je slednjič parnik tako ob-težila, da se je prevrnil.
Admiraliteta ibo šla takoj na delo, da z sesalkami spravi iz parnika vodo in ga dvigne ter nanovo predela v vojaške svr-he.
Parnik Normandie, ki je bil, ko ga je prevzela mornariška uprava, prekrščen v Lafayette in ki je bil zgrajen z izdati $00,000,000, je prišel v Nep York 3. junija, 1935. Tisti dan je stalo ob pomolu in po bližnjih ulicah na tisoče ljudi, da bi videli največji in n'ri'-n-;kasnejši parnik, ki je s p! o' kdaj 'prišel v New York.
"GLAS N AEO D A" —NwrYorf
Wednesday, February 11,1942
T8f ANOTiaW L. li»l
" GLAS NARODA
(foicp or rap rvorui)
99
OwMd ad Pablltix« Slovcnle Poblfebb« f|«|«>y, (A Corporation).
frank Sikw. President; J. Lopati*, See. — Pl*ce of Imsi&OM ot tb» corporation ud addreaMi of above oMcera: 21« WB8T 18th BTSOT, .JEW IOM. II.I
49 th Year
"«»«• Naroda" la loaned arary daj except Saturday*, Buadayo ud BoUdaya. Bobacrlptio* leprij H.^
Ea eelo leto velja Uat a A»arf*o In-Iuido I«.— : aa pol laU aa tetrt lata $1.50. — 2a New York aa celo leto $7^-; m pol leta HM. Ea lnooaaaCvo aa celo lato IT.— ; aa ppl lata fSJO.
"Slaa Naroda" lafcaja vaakl dan lamenU oobot, neOeU 1» pravnikov.
"GLAS NAHODA." lit WEST 1Mb
N»W TOtt. SL
I—1141 UP4J
JU__MM
REGISTRACIJA TUJCEV
Včeraj se je na glavni pošti v New Yorku registriralo prvih 200 tujcev in so večinoma4 Nemci, ki so izjavili, da so odpotovali iz Nemčije zaradi preganjanja.
Earl G. Harrison, namestnik zveznega generalnega pravdnika, sodi, da se 'bo v petih okrajih New Yorka priglasilo za identifikacijsko izkaznice 298,510 Nemcev, Italjanov in Japoncev, ali dvakrat toliko, kot pa se jih je priglasilo v osmih zapadnih državah, kjer je bila včeraj registracija končana.
V New Yorku je po (posameznih okrajih naslednje šte-\ilo sovražnih tujcev: Manhattan — 48,000 Nemcev, 47,100 Italjanov, 1400 Japoncev, skupaj 97,300; Brooklyn: 18,200 Nemcev, 87,000 Italjanov, 100 Japoncev, skupaj 45,300; — Brooklyn: 18,200 Nemcev, 87,000 Italjanov, 100 Japoncev, skupaj 105,300; Queens: 22,700 Nemcev, 22,700 Italjanov, 300 Japoncev, skupaj 45,700; Richmond: 1000 Nemcev, 3900 Italjanov, 10 Japoncev, skupaj 5000. Skupno število sovražnih tujcev v mestu New Yorku saiaša 107,100 Nemcev, 189,500 Italjanov in 1910 Japoncev.
Sovražni tujci se zglasujejo v glavnem poštnem ura du na 33. ulici in 8. avenue. S tem niso zvezani nikaki stroški, razun za 3 fotografije.
Slovenci ne spadajo pod označbo "sovražni tujci", ker so državljani Jugoslavije, ki je prijateljica Združenih držav. Slovenci pa, ki spadajo ,pod Italijo, pa niso ameriški dr-žavljani, so "sovražni tujci" in se morajo registrirati,-ker je Italija v vojni z Združenimi državami, pri registraciji pa ngj izjavijo, da so Slovenci in aa so proti svoji volji italjanski podaniki. To jim bo mnogo pomagalo. Nekaj dni po registraciji too vsakdo dobil svojo identifikacijsko karto >po posti na svoj dom. Ko jo enkrat dobi, jo mora vedno in povsod nositi s seboj, ker se mu more drugače dogoditi, da ibo interniran za ves čas vojne.
Registracijski urad je odprt vsak dan, razun nedelj, od 9 dopoldne pa do 9 zvečer. Ravno tako (bo urad odprt Lin-čolnov in Wa^hingtonov rojstni dan. Vsi sovražni tnjci, stari nad 14 let, se morejo priglasiti.
Zadnji dan registracije bo 28. februarja.
Ako bivate izven mesta New Yorka, se lahko registrirate, ako ste podvrženi registr aciji, v svojem krajevnem poštnem nradu.
I proden je bila Amerika v vojski?
Ravno nasprotno bi mjorali ravnati. To se praivi, tudi že bi Amerika ne poznala in ne-prianala zavegmi&tva naše stare domovine, bi morali vse stori* ti, da Ameriki to dopovemo In ko smo zbirali za pomoč domovini, bi ne bili smeli niti za trenutek popustiti. In Če bi se
prijela za ušesa, bi morali po vzdigniti svoj glas in reci: Oho, čakajte, da se razumenv>. Mi zbiramo za eno vaših in na&h zavezniških dežel. S torn, da pomagamo ali vsaj skušamo pomagati našim podjarmi jeni m rojakom, pomagamo tudi Ameriki.
In naše abiranje bi šlo na
kot imamo — žal — dane« po kazati. Amerika bi razumela in bi nas postila v miru.
Zdaj smo pa doživeli, da A-merika uči nas in nas spodbuja naj ne stisnemo svojih »src, naj zapremo svojih žepov.
To nam Slovencem in Jugoslovanom ni v posebno čast.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
KAKO SO RUSI ZAVRNILI NEMCE
i
Da so se pričeli Nemci v Rusiji umikati, pripade vsa zasluga ruski armadi dva miljona mož, največ infauterije, ki je oborožena z avtomatičnimi puškami in strojnicami.
Povest te armade je naslednja :
Ko se je Hitler bahal, da je rdeča armada uničena, se ^e nahajala ruska armada broječa dva miljona vojakov, v skrivnem taboru za Volgo, kjer se je marljivo vežbala in. ma-i evrirffla. Bili so dobro poučeni v taktiki nemške ofenzive in so jih učili častniki, ki so bili poklicani z nemške fronte.
Ko je rusko vrhovno poveljstvo sporočilo, d* so nemške zveze v ozadju dovolj dolge in da prevoz vojnega mater-jala ovirata sneg in hud mraz, tedaj je 'skrivna rdeča armada vda rila na vseh krajih na Nemce in prebila njihovo fronto. Ob istem času pa so tudi ustaši prejeli naznanijo in jim j^ bilo sporočeno, na katerih krajih ddbe skrito orožje. Tako so bili Neirici presenečeni in zapleteni v boj spredaj in izadaj.
Ustaši so po vaeeh dobili, orožje in so se dvignili nad Nemce. Seveda je vsled tega tudi mnogo trpelo civilno prebivalstvo.	-4MW!
-Ruska ofenziva pa je posebno pomem'Hna z.ozJrdm na moderno bojevanje s tanki in motoriziranimi oddelki.
Rusi so se r tej ofenzivi prvič po služili velikega števila "aerosanije", to so zračne fcani, ki so majhjne sani, ki jih goni zračni propeler ter drsajo po Sneženih planjavah po eno miljo na rainurto. Debel sneg, v katerem še tanki niti ne morejo gibati, za take sani ni nikaka ovira in tudi ne potrebujejo nobenih cest, temveč samo drči jo po snegu: - »
Vsled tega porabijo Rusi v sedanji ofenzivi kar najmanj petroleja. Poleg tega pa so RthI tekom te ofenzive zbrali v ozadju velikansko množino tankov in aeroplanov.
-S prihodom nove armade je moglo več stotfsoč vojakov, k! so bili neprestano od junija na fronti, oditi v ozadje^ da se odpočije jo. '
Ruski vojaki se navadno bojujejo ipo 48 ur, nato pa so poslani v ozadje na varna mesta, kjer se dobro odpočije jo in najedo, nato pa se zopet vrnejo nq. fronto in drugi vojaki pridejo v ozadje. Prpdno se Nemci. umaknejo^ uničijo yes živež, toda to Rusov v ofenzivi ne zadržuje, kajti vsak vojak nosi s seboj dovolj hrane.	---— ----------- -	-
Spel nekaj o pomoči domovini
P. Bernard AmbrožiČ, OFM.
1. Ali naj že zbiramo?
"Remember Pearl Harbor." Ne vem, koliko se nas je v drugih rečeh prijela ta krilatica, ki je povsod vidimo s črkami zapisano, v govorjenih beseefti je pa ni toliko opaziti, fjno je pa gotovo: Ta k rilatica in njen pomen je odvrnil naše slovenske misli od pomoči dcrpovini.
Odkar je Ahnerika v voiski.	, ,. . ..
je kar na lepem ukoreninilai^-T0^0' f* bl,"aS Am?vAiR
j	• vi	TkMIrtfln rtn nitA^iA K • wtA«<n li wa
med ameriškimi Slovenci vera da zdaj ne kaže več kolektati za stari kraj. Čudno! V tiskanih besedah nismo videli ni-'k^r veliko agitacijo v tem smislu — zato je pa bilo slišati toliko več govorjenja o tem.
Celo taki, ki .so bili in so na odgovornih mestih v erganiza-cijab. za zbiranje pomoči domovini, so zmajali z glavo i® poudarjali: Zdaj se mora s to rečjo prenehati. Počakati boljših časov. Zdaj je treba pokazati samo eno: Podpirati A-meriko in ji pomagati!
Vse lepo in prav. I^ahko bj pa pomislili na to, da lahko A-meriki pomagamo oziroma samim sebi. saj grao tudi mi kovček Amerike, obenem pa še naprej tudi na domovino za morjem lahko mislimo in zanjo kaj storimo. Saj nam Amerika sama daje v tem najlepši aoglea. Po Pearl Hai^borjn ni nehala misliti na vsakovrstno pomoč ostalim narodom in se ni zaprla zgolj sama vase.
Ker pa nato nismo sami mislili, jei začel^mfisliti nato sam predsednik Roosevelt in je sva-je misli tudi povedal. Povedal jih je pri neki časnikarski konferenca in časnikarji so jih poročali svojim, listom. Tako smo tudi v nekem uvodniku lSsta "New York Times" pred tednom dm brali o tem
Predsednik pravi, i« urednik omenjenega velikega lista ponavlja za njim: "Ne smemo nehati s podpiranjem zavezniških taarodov ne v vojaškem in ne v civilnem ozira. Oni še vedno potrebujejo naše pomoči in jo bodo v prihodnje. Iti pa tudi Se vedno lahko pomagamo, zakaj že vedno živimo v prime-oima čednem izobilju. Naj se zgodi karkoli, Amerika bo 3e veSno ostala najbolj bogata dežela na svefcu. Torej ne prenehati z nabiranjem za ljudstva v Evropi m drugod, nasprotno: odkar smo sami v vojaki, je treba, da še nekoliko več dajemo drugim.. Zakaj zdaj je toliko bolj potrebno, da narodi drugod vzdrže do konca. Njihovo moralo, to se pravi, njihov pogum in njihovo (vztrajnost, bomo podprli, če pritpga-mo, kaj samim sebi in njim pošljemo."
Tako in podobno je govoril predsedodk in za njim urednik.
Jugoslavija in z njo Slovenija, čeprav začasno okupirana po našem skupnem sovražniku, je i n ostane zavezniška dežela velike Amerike. Kot taka je naša stara domovina tudi v resnici priznana pred Ameriko in fv»cmi njenimi zavezniki. Zakaj bi ravno mi Slovenci, ki amo laMco ponosni na to zavezništvo, smatrali zdaj svojio staro domovino za nekaj, kar nas ne fntore in ne sme več tako brigati, kot nas je brigalo,
Tudi kruh ima svoj muzej
Med zanimivosti in posebnosti Ritma spada muzej kruha. "Po je ^edvfofrcno najoriginel-
nejši mtnzej na svetu, poslopje, kjer je shranjenih okrog 2000 primercav kruha iz v$e& časov in vseh krajev »veta, je skrito na vrtovih Via Cassia Veochia blizu Neronovega groba. Kalkor vse v Italiji, tudi organizacija tega muzeja ni čisto platonično podjetje, tem več iuua svoj praktični pomen in snijoter. Mhizej kruha je na sta 1 iz mednarodne razstave kruha, prirejene pred leti Marca t i Tralani pri zavodu za zboljšanje žita. Ta zavod ima velike zasluge tudi pri zmagi italijanskega boja za zrno. Iz njega prihajajo vedno nove vrste žita..
Razstavljeni primerki kruha
prej in bi imeli pokazati več bodisi ''rekonstrukcije" historičnih vrst kruha ali pa zdaj običajne oblike. Na najrazlič nejših oblikah kruha vidimo, kako se jim pozna vpliv pod nedljja, temperamenta in potreb poedinih narodov. Kruh se peče razen iz pšenične moke t-udi iz koruze, iz riževe in. podobne. Pri vsaki vrsti kruha je označena njena teža in cena kruha po kateri so ga prodajali taiin, kjer je bil spečen. Poleg muzeja je laboratorij, v katerem kruh za večne Čase "bakamirajo" približno tako kakor egiprtske mumij*-. Vsak kos kruha pomočijo v alkohol, v kafro, potem pa v parafino-Vo olje, tako da nastane na njem, plast, ki konzervira kruh za vselej-V rimskem muzeju vidimo v
STABa mati leti os&oa
SVETA
Rrva ženska, ki je hotela leteti okrog sveta kot potnica, je 72 letna gospa Virginia Pftmderer iz Riverside, v Illinois. Prve etape poleta je Že preletela, kaijti iz Ghieaga je letela v New York, iz New Yorka z Clipperjem v Lisbon in dalje v Marseilles in od tam v Pariz. Iz PSariza je odletela v Rim, Atene, Aleksandri jo, Bis-cro, Klalkuto in Bangkog v Hongkong in od tam čez Tihi ocean v San Francisco in .nazaj v Chicago.
Xkni prijatelji, je povedala gospa Pfudererjeva, povsem odkrito, jo &m«tttijo za malo noro, sama pa pa jvidi nič posebnega v svojem poletu, kajti že od mladih let je neprestano potovala, v zadnjih letih pa mnogo letala. Voane karte so jo veljale n&lenkost, 2000 dolarjev. Na svoji zadnji poti ni bila niti za trenutek bolna, v redu je jedla in v redu ponoči spala, domov pa je poslala že dosti več nego sto razgladnic.
čumeN otok.
prvi vrsti zbirko vseh vrst italijanskega kruha od tipično starinsko belega, pečenega ob velikih praznikih in svečanih prilikah, posebno ob porokah, v oblikah, ki kažejo veliko pekovsko potrpežljivost, do izrazitega 1 italijanskega kruha grissini. Tu Bo razstavljene vse v rste krmi a iz Evrope, Azije, Aimterike in južnoameriških otokov.' de gremo skozi tri dvorane mulzeja, se lahko zamislimo v zgodovino kruha na vsem svetu. Zgodovina kru ha je zanimiva kakor njegova
V tem času narodne tti-*ke potrebuje naia domovina vaio pomoč. Kupujte redno De-fenae Stamp« in bonde.
morfologija iA to. je obenem ikulturna zgodovia^i narodov.
V avet opii=emskiih časih so pekli nefkvašen knih. V 28, stoletju pred Kristusom m že ie^U Kitajci enak krofe, kakor ga jemo zdaj. Mhogo pozneje so spoznali kruh Izraelci in Egipčani. Kruh starih Egipčanov je bil tudi podoben našemu kakor se peče zdaj v srednji Evropi. Iz I^gipta sg je prenesel kruh najbrže v Grčijo, P lini j u starejšemu in njegovim vrstnikom se moramo zahvaliti, da vemo, kakšni tipi kruha so bili običajni pri starih Grkih, ki so pekli kruh večinoma iz ječmenove moke.
RiPIski legionarji, ki so jedli do makedonske vojn* samo mjeto žito, pomešajao in pripravljeno kakor kuhana kaša v obliki kolača ali blincev. bili zelo navdušeni za makedonski kruh. Rimski konzuli ki so prinesli gršike imietnostnf zaklade v Rin\, so pripeljali seboj tudi grške peke, da so pekli Rimljanom kruh. Marsikaj se je spremenilo od časov, ko so stari Egipčani z nogami mesili k ruh do naših dni, ko prevlad«je stiojna peka. Toda kruh sapi je pa večen.
AMERIKA JE V VOJNI. ..
Predsednik Roosevelt je včeraj na časnikarski konferenci rekel, da se mora ameriški i)a-rod zavedati, da je v vojni, ki obsega ves svet. 'Poglavitna strategija v sedanji vojni je, sovražnika osiahiti kar najbolj
Na bregu reke Potomac v kapitohi Zedijjjenih držav, je zgrajena staviba v spomin možu, ki je vzgled vsakemu pri-prostemu človeku—Abrahamu Lincolnu.
Lincoln je videl luč dneva v revnt koči v Hardin okraju v državi Kentuekv, 12. februarja, leta 1809.
V jutra dne 15. aprila, leta 1865 se je zaključila tragedija, ki je osupnila celi svet. Lincoln, predsednik, je podlegel ranam, ki jih je mu prizadel zavratni atentator prejšnji večer v Fordovem gledališču.
Bolj trpežno kot mogočna palača iz najlepšega belega m rama rja, pa je večni spomin, ki je bil vklesan v spomin človeka na Lineolna—človekoljuba, osvoboditelja in miritelja.
Jutri je Lineolnov dan. Še bolj kot kdaj poprej potrebuje narod veličanstvo Lineolna„ Že sam spomin na tega moža, mora vsakega Amerikanca, — vsi smo Amerikanci, — vzpodbuditi z voljo do dela, ki bo do-vedlo, četudi je imelo slab po-šetek, enkrat za- vselej vse ti-firto v čemur je Lincoln prednja-
m.
mogoče, mu škodovati na vseh krajih ter slednjič nanj vdari-ti z vso silo, tako da bo vržen ob tla. Zato je treba, da Amerikanci izdelujejo vsakovrstno orožje, da Združeni narodi dobe premoč nad osiščem in ga slednjič zdrobe.
HomoSlVAUCC
Iščemo šivalke na zig-zag stroje za moške slamnike. K R \ F T HAT MANUFACTURER 440 U\FAYETTE ST., (V 4. nadstropju.) NEW YORK CITY
JERKY KOPftlV&EK in rJccw orttMttf n plnHfih
Terezlnka Polka
N» plan Ineah—valček Štv. M 575 In DCQCESNE UNIVEBSITV TAMBURICA — živ. M 571 Za toe. cealk in eeoe plo« se obrnite na: JOHN M-\KSICH Inc. 463 West 42nd Street, New York
^Sokolji otok" v Tihem o-ceanu ima zanimivo zgodovino. Leta 1877 se je p rviČ dvignil iz morja in osem let pozneje je bil visok 50 metrov. Potem se je počasi pogrezal m je molel leta 1886 komaj 13 metrov iz i morja. Malo pozneje je bi io na morju opaziti komaj majhno »led po njeni.
Leta 1913 je ot<ok popolnoma izgjnil in neka ladja je njftr-no plula čez mesto, kjer se je nekoč dvigal. Toda v oktobru leta J927 se je Sokolji otok ponovno dvignil iz morja in celo Višje neko leta 1885. Dosegi je viSino 125 metrov. TSakp y-ostal nekoliko let, potem pa se je začel otok počasi pogrezati, teko da bo v doglednem času menda popolnoma izginil.
VABILO!
SLOVENSKO DELAVSKO PODPORNO DRUŠTVO, INC. — NEW YORK
priredi
Vesel'
NA PUSTNO SOBOTO, 14. FEBRUARJA
v A*tor Restaurant, Bar and Grill 66-91 Poorest Ave., Ridgewood, L. L '
Začetek ob 8. uri zvečer.	Hat Gheck 35 centov.
Vas uljudno vabi —	O d bor.
^Fr "Tr ! ="■'''1 - -	-'C - ■■ ■■■ ee 'i;-1 ■ i ^rfg**"'"^'?
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKOSLOVEN-SKA KATOLIŠKA E D N 0 T A
i
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 48. leto Članstvo 37,500	frmofcmje $4935,000.00
SOLVENTNOST K. 8. JED NOTE	125.19%
Ce bofeft dobro uU In trajlm šntfm, uranij oo pri naJMUI, pošteni In nUMlTMtrt podporni ——iiodJt 8RUUS80 ILOfDf'
SKI KATOLIŠKI ASDMOTI, kjer oe Mto	0» WWtWP«.
nuae prihrih^ opccmrlje, proti 1m.1i ml In
K. 8. S. JEDMOTA spnjevn moike |p ieooke od 1«. 4o M. lofe: otroho pa takoj po rojotm In do If. I«tp pod ntJe ekcltfo.
K. S. K. JEDNOTA imšmim najmodernejše mte r«rtlflk«te M-donje dobe od (SMI do
K. & B. JBDNOTA Jo prava pali vdov In *rot, Cfm PW Qpi •U članica to mpto to bogato trptotim« r-^n|ii trfnlTa#jf. p» tndlooto
Za palamlla # saramvatoini tanvw po obrnite na wrodnfto la piodplm
fL 8. |L Mnoto. aH pa nat
QIAVVt UEAD
351-853 Ho. Chicago Street,	JoUat, Illinois
Iz Tunbridge Wells v Angliji prihaja poročilo, da zvo novi v cerkvi St. Petra so že vedno, v rabi, četudi so neslišni. Da zvonarji ne izgubijo spretnosti in gibčnosti, vedno vršijo svojo službo, četudi £o odstranili ivenklje od zvonov.
Skoro misliti ni, dafei v stari domovnni prizanesli avonovem. Gotovo so jih. že zdavnaj pre-lili v orodje za uničenje.
Težko jih bodo pogrešali.
V	zadnji svetovni vojni so po celem Slovenskem odstranili »zvonove. V kateri cerkvi so iim samo {postili mali zvon za fclenkanje, oznanjene požarov in nesreč. Po vojni so bile pa razne Občine tako obremenjene, da marsikatera fara bi bila brez zvonov, ako ne bi jim prihiteli ameriški Slovenci na pomoč.
In ko so po žegnanju ozna-njevali po pokrajini svojo j»e-sem, naj si bo t*užna ali vesela, se je vsak v sreu zahvaiil, dn so zopet na mestu.
Slovenci (bodo zopet, imeli svoje zvonove, in njihov glas bo še enkrat označeval sladko pesprn svofbode.
*
Na Volentiuova dan se spomni zaljubljenec svoje izvoljen-ke z darilom v obliki bakse ken-dija, pušeljcem rož ali s kak-.šnfan drngim darom. Letos ko izročite dar, se spomnite tudi Striea Sama in priložite k daru nekaj U. S. Defense znamk. Ustregli boste ne *amo izvoljenci, temveč tudi vaši domovini.
*
V	letu 1941 je bilo naznanjeno Avtomobilskemu uradu v državi Kew Yorfcu, da je bilo ukradenih avtomobilov v vrednosti $2,425,208. Od tega števila je 'bjlo 3,avttHnobi-
Jbv v vrednosti $1,976,292 po prizadevanju -poUoije in uradnikov Avtomobilskega urada
vrnjenih lastnikom.
*
V	Columbia, Tenn., je trg za mule in kadar vojna ijsbrutmev v pvetu, postape tr^ t^Jcp-j in
po jnšnih državah zelo iivathen- Mula je dosti "bolj uvaževana v ffnstki in pri transportu kot pa konj. Par mul je bH prodan na tem trgu pred-v^erajHnjini sza $500. vrednost je i>ila zadnjo .pomlad približno $375. To je tudi iprvi krat v Jeltih, da ni bilo mogoče zadostiti vsem vipražftnjem po mulafc.	....
"o lab nahoda"-ne« 1«
*	L .......■■ ... "a
Wednesday, February I !, -1942
T8TA«OTiaH L Itf
I
II
Poročila is rasnih naselbin« kjer bivajo in delajo glovenci
Omejitev sladkorja v Kanadi
< hifejitev uporabe sladkorja v Kanadi je naslednja;
1.	Na vsako osebo vsake sta-losti., tudi za stanovalce in u-<*luž)bence pride tri Četrtine funta sladkorja na' teden.
2.	Kupi sladkor kol navadno. toda ne več naenkrat kot pa zadostuje za dva tedna. Za sladkor niso določene izkaznice.
3.	Ne kupuj sladkorja, ako ga imaš še dovolj za dva tedna.
4.	Ljudje, ki žive daleč od mest. morejo kupiti sladlkorja več, kot pa ga potrebujejo za dva tedna, toda naj pri tem računajo, da ga kupijo tri četrtine funta na tedmi za vsako osnbo.
5.	Gospodarji v gozdarskih
nase4binab morajo paziti na to, da ne pride na nobeno osebo več kot pa tri četrtine funta sladkorja na teden.
6.	Na vporabo sladkorja mora vsakdo paziti, kolikor more. Nekateri ne potrebujejo toliko sladkorja, kot pa drugi. Ljudje, ki navadno jedo po ho-Uliih. naj porabijo čim manj sladkorja.
7.	Vlada ho skrbela, da bo na razpolago dovolj sladkorja za konzei vira nje.
8.	Industrije, bolnišnice, in drugi stični zavodi bodo na-, taneno obveščeni, koliko slad-j •korja je dovoljeno porabiti.
9.	Trgovcem je prepuščeno, da sami odločijo, komu naj pro-dajo sladkor in pri tem razsodijo, ako m?<goče kdo ne namerava kršiti postavo.
FARMARJI POPRAVLJAJO ORODJE.
Poljcd<4»kj department province Ontorio je opozoril far-merje, da naj pregledajo svoje poljedelsko orodje in se pre-pričajo, ako je v dobrem stanju ali pa ga je treba kaj popraviti. Department pravi, da vojna industrija zahteva veli kan-«ke ngnožine kovin, zlasti železa, tako da za privatno porabo no bo dovolj kovin. Čegar e-rodje .ie tedaj pokvarjeno, naj sedaj naroči pokvarjeni del ali pa celo orodje.
iT^cJjedeteko orodje mora bn ti vedno v doberm stanju, da ga je mogoče takoj rabiti, kadar pride čas za to.
Kanadska armada
Od celokupnega prebivalstva 31,500,000 se je prostovoljno priglasilo k vojakom 422,000 Kanadčanov. Obrambni minister polkovnik J. L. Ralston je v poslanski zbornici rekel, da bo v marcu prihodnjega leta imela Kanada do 615,000 vojakov.
(Ralston je rekel, da je Ka-
nada postala žitnica in do gotove meje tudi delavnica angleškega cesarstva in vlada gleda na to. da je vsa moška in žffnflka sila kar najboljše porabljena v vojne namene.
Halje pa je rekel, da je treba še bolj mobilizirati moške in ženske sije.
Nove odredbe za farmer je in za lastnike avtomobilov
Farme rji na 2«i>adu Kan*-' 'de zahtevajo od vlade, da napravi. novo ceno za pšeuioo. Cena, ki je sedaj v veljavi je 70 (Centov za Ibušelj, fanuerji pa liočejo imeti odobrenje od vlade za $1 bušelj.
Vsak čas bo trgovski minister MacKinnon oznanil ceno, Jfi bo plačana za pridelek pšenice leta 1942.
V Ottawi prevlada mnenje, (tla <bo nekoliko višja kot lanska cena.
kanadska Agrarna federacija svetuje vladi, da more kaj okreniti, da ohrani farmerjem dovolj izve3banib poljskih delavcev. V zadnjih časih so bili ; vpoklicani v armado dosti far-•merjev in federacija je istega Jmišljenja kot Kanadska federacija mlekarskih farmerjey, da bo kmalu prišlo do pomanjkanja izveibanih pomočnikov.
Prvega aprila postane veljavna nova odredba za varčevanje ga solina Način kontrole bo isti kot bo v veljavi za var-
čevanje sfodkmiJa'v Združenih
državah, — kupon sistem.
Munici js&i. minister Howe in Oil Controller G. R. Cottrelle sta rekla, da more vsak lastnik avtomobila kupiti gasolinskp licenco, ki velja $1. »S to licenco bo dobil lastnik knjigo £u-jponov za racijo gasolina. " 'Po tej odredbi bo mogoče vsakemu avtomobliUstu dobiti za svojo karo od 300 to 380 lon gasolina. Ta odredba velja za privatne kare. Jvar se pa ti-jče trgovski kar in trnkov, bo pa mogoče dobiti skoro isto Ipanožjno gasolina kot zdaj.
Nova ruska ofcnrivt
' Druiga aplosna ofenziva se fbo najbrže pridela v Len in-r^radski okolici. Obleganje mesta se mpre popolnoma dvigniti še predno se 'led Lado£-škega jezera začne topiti, kar se navadno prigodi jjieseea marca. Ves vojaški mater jal morejo Rusi prevažati preko jezera.
Slovenci v Kanadi!
VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA "BLED"
VAM SIKI NAJBOU&O GARANCIJO ZA 24VAMVAMIE
PROTI NEZGODAM
rmi jBsneminni;;rrrur:::rffimTTKiiaBtteiimusna;^a&T^miHta^Ab'mw: JE EDINA SLOVENSKA £0&PQn4CIM TE VRSTE, KI JE PRIZNANA OD Dft$AY& V KANADI
BIIIHIIIII—IfHBIII1 WWHIIIIIIWIIIIIMHMIIIW1HBWIIWIII	1111111
Dolžnost vsakoja Slovenca In	ka^arf
dobro sebi In svojim, je, dft HBTV^I^n M^Rfi«
v ZTUO.
ZVPZA P^AČCJS pO^NffiKO PODPORO V RAZREDU A -$1.55 DNEVNE PODPORE; V RAZREDI? R>A f|f
ima gotovine do mmmi, ter je izplavala a sv«. jega obstoja preko $10.00sjm za razne podpore in
j OPERACME
£
Za vse podrobpejše informacije se obrnite na glavnega tajnika Zveze: FRANK GREBENC, 81 McKELVlE AVENUE . .
KIRKLAND LAKE, ONT., CANADA
JUGOSLOVANSKO POSLA NISTVP V KANADI.
Kanadski mini F»ki predsednik W. L. Mackenzie Kiwff-jo dne 9. februarja sporočil ka-na<teken<u parlamentu, da bodo odslej Jugoslavija., Norveška, in Poljska, imele v Kanadi svoje d jplomatične zastopnike. Novi jugoslovanski podanik v' Kanadi je dr. Izidor Cankar,' več let jugoslovanski poslanik v Argentini,
Električni teleskop
Možnost spremeniti ^\ c41abo'
v eletktrični tok, je p rivedla Že leta 1923 Henroteaua na misel konstruirati elektronski telfc-skop. V bistvu je bil to izpopolnjeni aparat aa gledanje na daljarvo. 81ika nobenega telesa ni nastala na fotografski iploSci, tetrijveč na fotoelektrič-ni in tako nastali fotoelektiič-ni toki so bili v ojačevalca nad milijoni rat ojačeni. >FVa3ctL&no je bil pa to nepopolen aparat, in Henrotfau sefje pečal bolj z konstrukcijo elektronskega spektivwkopa Tem^-ljina poteza obeh aparatov je bila transformacija fotonov v elektronu, kar pomeni transformaK?i jo svetlobe v električni *ok. Vsiljevalo se je torej vprašanje, da-1 i bi ne bilo možno neposredno napraviti elekttensko sliko na fotografski plošči.
To misel je uresničil leta
1923 Laillemant. V njegovem aparatu «e transformira optič^ na slika zvezde v elektronsko sliko, ki da po priipiernepj povečanju v elektronskem optičnem sistemu, podobnem sistemu elektronskih mikroskopov pov<*čano sliko na lou reseir a jočem senčniku ali na fotografski plošči. Ta teleskop je bil doslej konstruiran samo v laboratorijski opremi. Verjetno je pa. da bo izpopolnitev njegove praktične konstrukcije
Neprijetne stvari je doživel neki itortet iz bližine Aalborga na Jutlandiji. Nekega večera je stopil v hlev, da bi nakrmil svojih pet konj. Svoj suknjič m pri tem oh^il na neki žebelj, Za kratek čas je odšel, a ko se je v mil, je opazil da »i je eden izmed konjesv med tem ogledal
suknjič, da-li bi ne bila v njem neka posebna slaščica. Našel je namreč listnico in se je z njeno vsebino temeljito posladkal. Pri temi pa je pokazal vendarle neko določeno izbiro-HPm	»ost. Kar je bilo bartkoive-ev
prinesla zvezdoslovcem mnogo in čekov v listnici, je konj nani-večje pridobitve nego doseda-Jrež požrl,, ni se pa dotaknil ce-nji naj-večji daljnogledi, delu- le v rste neplačanih računov ioči z običajno »vetlobo. In tu-j.poziva davčne oblasti za podi dosedanja tehtnika refrak-; ravnavo neke vsote, in kar jo torjev in reflektorjev ogroarcnih j podobnih stvari. Nasprotno ie dimenzij, je bas na moji med i pojedel knjižnico znantfk. ki jo ^	je kmet baš tisti dan kupil, in
prakso in teorijo. Elektronski teleskop odpira v povsem enostavnih razpnerah Čisto nonra pota znanosti.
NOV ELEKTRIČNI KABEL.
V .polaganju kablov je dosegla moderna tehnika zadnje čase nove velike uspehe. Važen pri-pomo»ček pri polaganju kablov bo nova umetna suov, ki se od-j H kuje z redkimi izolacijskimi last nos toni. Kabel prihaja sedaj v poste v tudi za prenos slik ua daljavo, ko gredo po njem valovi od enega aparata do drugega. V ta namen je potreben pov električni kabtl, ki se ra-zliknje od dosedanjega e t«na da Ma o»ba v-odiča (položena koncentrično. Kot izolacijski material n*ed notranjim m zunanjim vodilen*, služi nemški material siroflex v obliki trakov. Po dveh takih kablih lahko istočasno prenašamo 300 govorov, razen tega pa še slike.
'.Zelo važna je zunanja zaščita kablov, ki morajo biti absolutno odporni proti vodi in vue-menskim neprilikam tudi v tro-pičnLh krajib. V kemičnih podjetjih, kjer so električni stroji ali pa č rpalke na električni pogon, morajo biti kabli odporni proti olju in kislinam. Zlasti ta pogoj ni bil izgiolnjem pri dosedanjih kablih, ovitih s svin cenim plaščejn.. . Tvrdka Siemens je -zato izdelala plašče za kable iz protodura, nove umetne anovi, ki se da segreta lahko oblikovati. Pogosto se zahtevajo, tudi ognja varni kabli. V takih primerih jih je treba-kotirati s keramičnimi snovmi, odpornimi proti vročini do raztopitve kovinastih prevod nikov v kabju.
PRIVLAČNA KUHINJA.
V Filadelfiji je vzbudila veliko po®orno»ti napla karijeia bivšega kuharja na ladji M.ul-lev de Patrica. Mož je služil 12 let na vojni ladji, potem se je pa naselil v Filadelfiji/kjer je odfprl gostilno. Ljudje so mislili, da si z njo ne bo opomogel, ali da bo celo požrla njegove prihranke, pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Nje-jpov jedilni list je kmalu privabil na tisoče gostov.
Na .jedilnem listu se je namreč pojavilo nad 30 posebnih eksotičnih jedi. V MiuHeyjevi gostilni se dobe v.se poslastice od največjih dobrot kitajske
pa potrdilo, da je dal zlato uro v popravilo. Lahko si misli m o, da je bil kmet svojega iz birčnega konja zelo vesel.
kuhinje do najpriljnbljene^ih temelje za uspešno protityber-jedi Eskimov. S .temi poslas- knlozno delo in borbo v $lo-ticnmi je MulUv že v prvih 3 v^niji. Iz "Socialno meidcin-mesccih -zaslužil več nogo si je skeara krožka Drruštva madicin-mogel priliraniti skozi vseh lžj0^" objavljata njegcyva s ode-let slturbe na vojni ladji Zdaj je zaposlenih v njegov ill jedilnicah Že nad 100 oslnSbeneev in Mblley apada ž<v med. najbogatejše prcbhralce Filadelfije. čeprav je star šele 37 let. Tudi ta primer kaže. kaj vse lahko doseže poc^jeten in iznajdljiv človek, ki ima po vrh* ie srečo. - • -
najbolj okuženih okrajev na.
Slovensikeaa. ^fušek K. Vitko "Spanish in 80 lessons-—špan^i-pise svoje vtise in opazovanja iz terenskega dela v črtici Trije obiski v enem letu. Dr. Tomaž Fmlan prikazuje v članku, brezsrrtiseino zapravljanje denarja po Slovenskem. Po njegovih ugotovitvah so Slovenci' pokadili tobaka za i80 milijonov dinarjev. Oe pomaslimo, da bi na leto za protitubeiteu-lozno skrbstvo potrebovali o-kroglo le samo 10 milijonov, se; nam ta ogr-oman številka pokaže šele v pravi luči. T>r. Vo-grinčiič .piše. o možnosti infekci-cije s kravjim mlekom, dr. Smerdu pa postavlja osnovne
na v 20-tib nalogah. — Spaiuho^an-glmka slovnica. Spisal R. D. I/Corina.
Ta tujiga je pnpulna ln prar niC prikrajšana. Od prve do aadnje strani je popolnoma Ista, kot jo je pisatelj n&ptaaJ in kot je bila prvotno izdana za višjo ceno. Cona Je zato nizka, ker m se porabil« prvotne tiskarske forme, in ker Je pisatelj »prejel nižjo ceno.
Po tej priprosri stopnjevalnl metodi vam Cortina pomaga, da se lahko naučite španščine.
To praktično učetije ima bar najmanj nezanimivih in asurietenih niC-nih pravil ter vas uči brati, govoriti in razumeti Špansko.
Cortinoro kratko metodo so odobrili u«toyi, profesorji, fiote, poslaništva in eksportpe tvrdke po cejem grofu. Je prakUfno, pri prosto in u-
Note
p 1 A™N o -HARMONIKO sli KLAVIR
BREEŽBS OP SPRING
TIME OF BLOSSOM (Cvetni ?as)
slovenski fantje vse bom prodala
slovenian dance vanda polka
PO jezeru KOLO
ohio valley sylvia polka
t ail na vrtni gredi maribor waltz 8pavaj milka moja orphan waltz
DEKLE na vrtu OJ, marička. pegljaj
Zidana marela < polka >
VESELI BRATCI (mflEqrka)
barčica
mladi kapet^ne
KO PTICICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ
POJDI Z MENOJ TtOL s PLANINE'
DELO PROTI TUBERKULOZI.
Proti tube rkuloena zveza iz daja že šesto leto svojo revijo
lavca Majda Klunova in Mn-sek K. Vitko prere-z skozi delo protitub^rkulosnega dispanzerja v Ptuju, kjer odkrivjta veliko dolo. ki ga opravlja ta zavod v c-nem najbolj tubekruloz-nih krajev v Sloveniji. Poročila iz posajrteznth krajev za&ljnjeu-jejo zanimivo številko..
Ker je tuberkuloza slovenska ljudska bolezen, mora postati' tucU borba proti njej last in dolžnost vsega slovenskega na^ roda. Prav je torej da vsi pristojni krogi, predvsem zdrav
Prodani* je bilo fe nad 2,000,000
Cortinovlh tmJig.
Če vas ta knjiga zanimiva, jo lahko naroČite prt . . . KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING OO^ 21« We* 18tb Street, New York. N. Y. Cena Je samo —.
gremo na Štajersko Btajeris _
H^PPT POLKA
če na tujem
35 centov komad 3za$l.
moja dekle je 5e mlada p« 2Se koenad: NaroČit« prt
knjigarni
«mwipnic publishing co.
Delo proti tuberkulozi", kii^iki' ^Uelji in diAovnici, naj
izhaja vsaka <h*a meseca in želi biti predvsem poljubno glasilo borbe proti strašni morilki — jet&i, 'ki spada tudi pri nas med najbolj razširjene in po svojih posledicah najshujse narodne bolezni.
Urednik: omenjene revije dr. Tomaž Pur lan začenja številko z osmrtnico za pokojnim dr, Pavlom Grošljenv ki je bil učitelj tolikim slovenskim zdravnikom. Mkv. pese osmrtnico za dr. Belo Štuboem, predsednikom protitnberkulozne lige v Ptuju, ki je bil pravi oče pro-tituberkul oznega dela v ptujskem okraju, ki slovi kot eden
za v&oGis ma.
Če je v stanovanja vroče in zatohlo, nam rabi razpršitev a romanskih vod, j>redv»em smrekove arome, v zrak. Xa isti
na^n si lahko pomagamo še bolj preprosto in ceneje z nn-vadno vodo. Brisažo pomolimo v nifrrio vodo in jo ne pr#-moeno ožmemjo. Jvato zaBffab-nenvo z brisačo nekolikokrat po zraku, da se milijoni vodnih kapljic ra25>nšijo po njem. IVi potr«bi to stvar večkrat pono-vhno. Važna je posebno aja bolniške sobe, v katerUl ustvarimo na ta način prav hitro prijetno ovlaiženo ozračje.

iTWj^WgBMtmUgi. ,1! -
širše filoie zainteresirajo za protituberkulozno delo. Pri tem delu jim bo sijajno ipoma gala revjja "Dlelo proti tuber-i kulaKi** ki je urt?jevana snaotr-no in prav zvoljo, da postane last čim bolj širokih slojev.
Pomanjkanje električne
sile v Nemčiji
Poročila, ki prihajajo iz notranjosti 'Nemčije kažejo, da je veliko pomanjkanje električne sile, ker skoro cel proizvod uporablja vojna industrija.
PATROLIRANJE NA PACIFIKU
Ameriški aeroplani »počivajo na krovu matične lad je, ki se je vrnila s patrolne službe v neko kalifornijsko pri&anižše.
Mali Oglasi
*
imajo velik uspeh
H
Prepričajte se!
A
"i
1
^ ^ ^ ^ m m	m ^
■■ KUHARSKA KNJIGA:
Recipes1 Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $9 ^
IWKnjiga je trdo vezan« in ima 821 ftrftni'^i
1! Recepti to nApteaBi ▼ angleškem jexiku; ponekod pa so
ij( tudi v jeziku naroda, ki mn je kaka jsd posebno v navadi
1 Ta knjifa je nekaj posebnega aa one, kise	aa>
kananje m ae hočejo t njem čimbolj irvefbati is^
izpopolniti.
^NaroČite pri


C
"GLAS NARODA" — New fart
Wednesday, February 1 1, 1942 1
MM
Kakor plaz...
ZGODOVINSKI ROMAK.
30
ii:^rc:tiiillilltiillili:%!iilill!ii
Opravičujoče se je obrnil k nadvojvodi, ki je s klobukom \ i nk j ve* v zadregi utal poleg njega in skrivaj qpazotval obe j. t .-vnetljivo lepi devojk"..
''Cesarska visokost, dovolite mi: moji hčerki Axlela in Helua. Ljubka deca, sanlo semter/tja nekoliko nebrzdani kakor mlada žrebeta."
Nadvojvoda je z vso sramežljivostjo dobro vzgojit'nega uhideniča poinudil obemit damama roko.
▼ STANOV LJSN L lili
Dva naša državnika pred --štiristo leti--
Eden izJuuid bolj slavnih ten zbor na jpotovanje s oesar-bahsbur&kiii vladarjev je bil'jem in pevci so živeli na ce-brtrz dvoma Mnksmilijan Za sa rje ve stroške po gostilnah in njegove vlade je bilo na dimaj-; brez dela. In to družbo je moškem vseučilišča in na cesar-'ral Slutkonja zediniti, nadzo-skem dvoru mnogo Slovencev.ro vat i in jo umetniško izobra-v visokih službah. Zuikmvc ju Iziti. Tri tem je imel tudi vodi-tudi	je on sam že v mla-jti praktične vaje in izkušnje,
dosti dobro obvindal rJcvt.n:*:i- določevati kateri glasbotivori se no; za učitelja la'ni«e,iie mu je morajo peti, kaj treba uglasiti bii znameniti pr«,fesor ('eljan in kako, skratka, ogromna je Foniaž PivWk^r ji. ta »;a je naj-ibila naloga. Pod Slatkonjevim bi ž uč»: 1 tudi slovenščino. Iz-} vodstvom se je glasbeni zbor
V-o hočem verjeti liospodu dvornemu svetniku, samojm0<l mnogih znamenitih rojahitro povzpel do umetniške viko v tr^ba nrc '\»>em omeniti .sine in zaslovel po v** j Evropi, slavnega glasbenika in diplo- jSktlkonja je tudi sani zlagal mata .Tu-ija Sldkcnjo iit Si-j pesmi in jim prirejal napove; grsniunda He« b. ršteir.n ,rojc- posebno za slovesne prilike je
pripravil več primernih skladb. V glasbenih stvareh je veljal
ti ga ne, da bi dame mcngle biti neibrzdane. Bila je to radjC^t nepričakovanega srečanja, kar ju je spravilo v tako veselo razpoloženje." \
" Cesarska visokost, ste predobri. Aidela, Helena, na -voje prostore! Ako bi ^e, cesarska visokost, hoteli milostno prisesti k naši mizi' * T
."Akjo ha me ne bili povalbdli. gospod dvomi svetnik, bi bil ve« za to prosil," je reksl pniine.	;
Ivo se je nilada družba napotila k mizi, ki je stala pod nleče-belo Črtanim šotorom, je nadvojvoda požiral obe devojki s pohotnim pogledom.
Obe sta bili očarujočo lepi. Vitki in okretni kot mladi brezi z visokimi nežno obilnost kažočimi te-les'. Vroče rdeče ustnice so žarele, v sneanobelih obrazih najplemenittjše oblike je švigal sirv p kun len iz velikih, tajinstvemo globokih očL Rdeče ustnice, majline in zaokrožene, kažoč vr-ito snežn,cibelih zob, so zdele, kakor da bi koprnele po poljufoih, plaanen sivih oči se je iskiil od hrepenenja. V koncentričnem ognju teh pogledov j' nadvojvodo objelo vreče kqprnenje po teh poljubih, po čarih teh za ljubezen ustvarjenih bitij. Njegove be*ede zavzele snnibeč gla?; kar ni srovorilo iz njih, so rzdajaK po-glt'di, kretnje, izraz njogovega obraza. Č*m bolj se je razvnel njegov ljubezenski nagon, tembolj prijazni sta postajali devojki.. Sprva ju je pla*.l visok stan njunega znanca, da sta .-e vedli *]x>3tljivo, knkor re sicer spodobi, kmalu pa se je razvila neprisiljena zabava, diivžba je postala vesela in duhovit dortip je Švigal semtertja. In naj ai je Adela, starejsa, čije lomni kodii «■*> kakor diadem Obkrožali izredno fino glavo, položila svojo nežno, majhno roko na njegovo ramo, ali pa se je Helena dotaknila v bleščečem sijaju svojih rdečeplavih las vojim kolenom njegovega, bile so to famdlijarnosti, ki ho mu spravile kri po žilah v burno valovanje. Slika umetnice je vedno bolj bledela in padala v propad pozabljen ju. Slava po-pularn p evke, ujt na zrelost in njen sloves, sta'gn vedno navdajale e čustvom visokega spoštovanja in manjšale njegovo srečo, napram tema mla/lenkamja pa je našel vso neprisiije-no.st in breswkrbno veselost srvoje notranjosti. Takisto pa je bilo tudi njegovo mladeniško čustvo prosto velikih pomislekov in sentimentalnosti. Njegova sveža naratvnost je učinkovala na devojki in Adela <niu je pri pivi se nudeči priliki zaš. letala na uho:
"Očarali ste me, ceasrska visokost, lahko bi se v vas zaljubila."
Helena pa je dihala kakor paleč vihar v pu&čavi, skozi njegovo dušo:
"Rada te imam, rada te imiem in bi hotela biti sama s tabo"
*Cutil je, kako se je vitka Okrogla dekliška noga trdno pritisnila nanj. in njegovo srce je plavalo v sreči blažene ljubezni. Kako lep je vendai svet, kako lepo življenje! Njegove ustnice so oblikovale v beesde čutsva, ki so ga navdajale. N* da bi vedel, je govoril r> sol učnih dneh mladosti in ljubezni. Mladenki sta gu poslušali in se stiskali k njemu. Dvorni svetnik je sanio *«m ter tj& pregovoril kakišho besedo, sicer je mel zemljo in metal dTohtinke kričečim vrabcem, ki so se v divji prešemcsfci podili po vročem pee(ku in se tepli za kruh. Njegov Obraz je bil nabran v prijazne golbe. Pod gladfkim čelom pa so bile na delu misli, kako bi se dale otroški duši mladega princa nastaviti zanjkek in pasti.
Ko so se potem pojprijetni zabavi vračali domov, se je nadvojvoda čutil prost vseh skrbi in bolesti, kot .odiLikovamc med ostalimi ljudmi katerom una vseh potih Ovete nasproti dekliška ljubezen.
Karel in natakarica.
Na dvorišče konjeniške vojašnice v Brandysu je stala dru-'-a divizija 7. dragonskega polka, popravljena za odhod. Poveljnik je jahal Ob fronti in motril moštvo in konje. Opazil je vsakega slalbo negovanega konja, noben madež na sedlu in uniformi mu ni ostal prikrit. Poveljnik (posameznih estadronov in vodov so morali preslišati marsikatero zajedljivo opazko, ki j.- nihče izmed prizadetih ni zapisal v svojo spominsko knjižico, marveč 30 je vsak sprejel v največji zadregi in jo skušal čim najpreje pozabiti. Kar je vise tolažilo, je bilo to, da je prišel vsak na vrsto in si niso mlogli drug druigemu ničesar očitati.
Major je razdeljeval svoje ljubeznivosti tako enakomerno in tako bogato, da je njih ntnožica to,po učinkovala na živce •u povzrouVla mesto dobri učinlkov absolutno ravnodi*šne»st. To je izkušnja izza prastarih časov, ki" pa jo vkljuib temu redko kdo uvažuje in ki zJbog tega tudi nima na človeštvo nobenega vzgojnega učinka. To je veljalo tudi za oficirje 7. dra-gonskoga polka, (ki niti mislili niso na to, da bi uvaževali dobre nauke .svojega poglavarja m se po njih ravnali. Vsakdo iz-JTied njih si jo tajno mislil pii sebi: "Da bi vendar vzel vrag tega starca!"
Tako je major delil lekcije, dokler ni prišel pred fronto \ voda 4. e*?kadrona. Pred fronto je stal še mlečnozobi poročnik ki je v pozdrav povesil sabljo.
"Gospod niajor, poročnik, nadvojvoda Karel javlja, pokorno 42 konjenikov."
Stari vojak se je strumno vzravnal v sedlu:
4^Hvala, gospod poročnik."	' .
-lahal je dalje ob fronti ter z ostrim pegic dom motril mo-št v o in konje. Zdelo se mu je, da je njegov vid nekoliko tr-pel.. Tudi v tem vodu so bili gotovo tudi nedostatki, kar se tiča stmotnosti reda in čistote. ! Ne več kakor pri drugih, gotovo pa prav toliko. Aijajorjev obraz pa se je svetil v za-dovoljnoeti. Jedva je prijahal do zadnje čete, že je okrenil svojega konja.
nega v Vipavi
J TRI J SLiATKONJA, jza prvega strokovnjaka" in me
Jurij S laik on j a se je rodil vr° v	veTaka- . ,
Ljubljani 1. 1458. Pu je bil slo-\™I?°CU	f =d?fi.e»el
venskega rodu, priča že njego-|Sk1kcii;,a' ko hu 1513
.J	. .	J " lilAvon 10 Am.itJ.l-A
ime. Fo tedanjem m pc
novan za dunajskega škofa. A s tem so začeli za njeiga dnevi polni dela in skrbi. Vestno je izpolnjeval srvojo višjo pastirsko službo. Pri tej pastirski skrbi in delavne>sti pa ni zanemarjal glasbe in znamstva ter vestno izpolnjeval svoje raznotere dolžnosti. Kot cesarjev svetovalec se je z vnem,o udeleževal vladnih političn.rh posvetovanj. . To izpričujejo njegova ohranjena pisma, v katerih se nahaja več mest o Tnr-" e posvetil in °	dvornih ali po-
II/um,. Potem Ht-čnih tajnosti,
vo
sebno temeljitem jezikoslovja je tolmačil svoje inic kakor da je sestavljeno iz besedi 4,zlat" in "konj." Zato so ga njegovi znanci- in prijatelji nazivali 7. giškim imenom "GVysippu-" in cesar Maksmilijnn mu je dal na grb zlatega kon^t na belem Rdju. Vse to pr;ča. da -o «e tedanji omikanci erudih po svoje razlagati ^l-ve .-ka imena. Ko je bil Slafekonjjt 1 'r let -tar je prWel 1. 1475 na dunajsko vseučilišče, kjer modro.-lovnini
je posta Jduhoviilk 'n ,»e nekaj let slu/il v domovini Leta 1405 je bil na cesar*,;«: i d^oru kot ..
kaplan in kantor. Sla t konja sel^TT.1 Jlanaj5L°??lašati'ter je ee« :riu Maksi;:ii'>iniui poseb
IZadnja leta svoie<ra pa<;tirje-vanja je imel hude boie z lute-ranskimi (pridigarji, ki so se
no priljubil s svojim milim značajem in vel;ko previdnostjo. Zato gsi ni pustil več iz dvora, ampak mu je poverjal razna zaupna poslanstva in ga obsipal 7. dokazi svoje nsklonj no sti. Iver je bila «luŽba -lvor-noga kaplana zelo : iclK» plačana, mu je naklanjal dohodke raznih župnij.
I^eta 1498 je M j-K -milijan u-stanovil dvom: pevski zbor, kateremu je postavil Slatkonia na čelo lvpt krtpeinika. Ni bila mala nale>ga. ki jo je prevzel Slatkonja. Ces ie želel imeti v-aglrden pevski zbor kfkoršne je večkrat «lišai na Nizozemskem, toda man t k al r. mu je po-
treTmeira denarj i Zbor tudi I dobil naslo v "drugega ni imel stalne ira ciomovja. kerltelja Rusije" cesar je b'l večin .m-i'na poto- Pravi dom njegove rodbine vanjih in včasih je moral eelo-|io bil na Gornjem Štajerskem,
d: lati versko 73T»ed/v
I'mrl je na Dhma.iu 2fi. aprila 1522. Spomenik, ki si en je dal napravit? v življenju, jima latinski napis in katerega razberemo razp SI a tkan jeva dostojanstva. Tudi navaia, da pft rodu Krnn.iee in domn iz Ljubljano ter da ie živel let en me-ec in pet dni.
STOTSMiTND TOBER^TRTN.
Popolnoma drugačno lice kaže živl.ienje in delovanje drugega znamenitega moža. barona Sigismunda Heberšteina. čeprav je bil Nemec po rodu in mišljenju mu je vendar častno mesto v slovenski zgodovini gre že radi tega, ker si je pri-
odkri-

(Nadaljevanje.)
= vazKio za naročnike

Polet uatlora Je razvidna do kdaj Imate plačano Številka [h,meni mesec, droga dan ln tretja pa lew, nlte nei>ol rehoe^a dela In atrofikov, Vos prodora, da no pravočasno poravnati, pošljite naročnino navavnoat pa plačajte na4en,u zaatopniac t Vafieis kraju ali i aaatopnlkor, kojlb Imena ao tiskana s debelimi črki 6mi1 oblnkati turn druse naaelblne, kjer Je kaj m IJenlb. Z«stopo.k bo Vam IsročU potrdilo aa plačano
< ALI FOUM A :
tian Francisco, jMtk Liuiatala
jOLOUAJJU : Fut-Olo, Peter Gullg. Waiaeuburg. AL J. Barak
INDIANA ;
Indianapolis: Frank ZupančM ILLINOIS: Chicago, J. BevčH Očem, J. FaMaa < Chicago, Otoar*
ln IU1bo)«» Jollet, Jennie Bamblcb La Salie. i. Spellcb
Mascoutah, Martin Dolenc
Nortb Chicago tfc VVaukegan, HarM MARYLAND:
Kitsmlller. fr. Vodoplvaa IOCHIQAN:
Detroit. L. Plute MINNESOTA: Chlsholm, J. Lnkanlcb Ely. Joa. J. Peabel M Ereletb, Loots OooBs 2 .Gilbert. Loala Veaasl Bibbing, John PotI« vi o NT AN A
M. If. Pantan 1 Washoe, L. Champa
NEBRASKA:	' ~
Omaha. P. Broderlck JHIW TORK: Brooklyn, Anthony Svet Oowanda Isri tkaMs TJttle rs tla. Frank Muli Worcester. Peter Bode
omo:
Barbertoa,

v; t>>
Cleveland, Anton Bobek.
linger, Jacob Reanlk. Job« Uiapnla Olrard, Anton Nagode Dora l n, Louls Bala nt. John KomJo Toongatown, Anton Klkali
OREGON:~ Oregon city, J. Koblar
l*ENN8I LVANl A: Bessemer, John Jevnlkar Conemangh, J. Brezove« Coverdade ln okolica, Jos. Paternel Export, Louis Supončlč FarreU, Jerry Okurn Foreat City, MjUh HmHi Fr. Blodni kar Greensborg, frank Novak Homer City. Fr. Ferenebak
Imperial, Vence Palcich
Johnstown, Joho Potaota
Krayn, Ant. Taulel) Loaerne. Frank Ball orb Midway, J*«* £oat Plttaburgb in okolica, Pfclllp Progar Steel ton, A. Bren Turtle Creek, fr. (Mrifrar West Newton. Jo^b Jovan
WISCONSIN.	J
Milwaukee, We« AIUs, Fr, Sheboygan, Jaawpl
WYOMING: Bock Springs. Loots Diamond vllie. Joa Roll«fi
kjer je stal ob Bistrici grad Herbersteln. Od tam je prišla rodbina na Kranjsko in v Istro ter stopila v sorodstvo z znamenitimi rodbinami Logarjev in Kacijanarjev. Andrej Her-berštein, ded Sigismunda, je bil glavar postonjski in krašlki ter gospodar grada Lupoglava v Istri. Sin Lenart je podedoval očetovo dostojanstvo, in je de>-bil v fevd graščino vipavsko, se je oženil z Barbaro, hčerko Nikolaja I^ojrarja. Imela sta več sinov in hčera- pa noben izmed njih se ni tako proslavil, kakor Sijnj-Trmmd.
solnčni Vipavi se je Kcdil Sigi^mund 24. avgusta I486.. Kot otrok je bil zelo slaboten, toda sčasoma se je popravil in prekosil svoje brate. Pivi ponije je dobil v Vipavi, kjer je bila takrat župnijska šola. Po-drugih potrebnih reči se je s posebno vnemo učil sloven-skeisra jezika. Poleg marljivih ^tudij se je vadil tudi v orožju in že v 18 letu je bil r>opolno-rna izobražen viteški mladenič. Leta 1506 se je udeležil vojske proti Of3rrom potem pa je živel na dvoru eesaria Maksmilijana. Za nie^rorre zr«htjre jra je cesar odlikoval z vitJečtvom an ga imenoval za dvornega komisarja. Odslej je e^tal v državni s^rtSb; do sv/vje smrti 1. 1566.
Skrismund je bil sicer pb meni taš od glave do noa:, pononen na slavo svoje rodbine in marljivo delaven za povzdiim njene slave, vendar r» bilo pri njem na iti tiste plemenske o-Sp'bnosti. ki "»e smatrala vse plemiče za ljudi višje vrste.
V	dvefrni službi je imel Her-berstein največ pexsla z diplo-matičnimi poslanstvi. Skozi 37 let je skoraj vsako leto potoval, včasih tudi po dvakrat. Prehodil je skoraj vso Nemčijo, Dtan-sko. Poljsko, Rusijo. Špansko in Madžarsko. Zadnji posel te vrste je bilo potovanje k državnemu zboru iv Piotrkovo, o<l kateresra se |e vrnil 1. 1553. Razkril je štrmečemu svetu skiivnc^ti ^TShodne Evrope in si zaslužil naslov "drugega od-kritelja Rusije." Sicer so prišli že pred Herbersteinom na Ru«-ko razni diplomati, trgovci in tr.ki ljudje ki so tam iskali svoje sreče. >*jihova pripovedovanja in poročila so bila vir za poznavanje Rusije. Toda ta poznavanja so bila zelo nezanesljiva. Kerberstein je šele ra-zkril Rusijo v pravem pomenu besede, ker je podal obširno in hkratn podrobno sliko dežel in ljudi, ki so jih po za-padni Evropi poznali- komaj po imenu. Slika Rusijo, ki jo podaja Herberstein, je-še danes prav tako zanimiva, kakor je bila 23» cesarja Maksimilijana I. ki <je rad poslušal svojega poslanca pc<ano v noč, da ga je spanec premagal.
V	evojiih spisih sg kaže Her-•berstein takega, kakor je bil: vedno pripoveduje mirno in hladno, s tisto zmernostjo in obzirnostjo, ki je lastnost dvor-nikov in diplomatov. Zanimat' nas morajo njegOve besede o predgovoru "Moskovije" Še posebno, ker prihajajo iz peresa Nemca. Ko je še enkrat poudaril žalitve, ki jih je preslifial zaradi učenja slovenščine, pristavlja: "Vendar me to ni odvrnilo od slovenskega jezika, temveč seru imel priliko govo riti ga, se ga nikdar nisem sra moval, ker sem to imel za častno in dostojno." Te be-sedc imajo pomen prav tako danes, kakor v Herberstemovi dobi pred 400 leti.
FOR VICTORY
ZNAK ZMAGE
Oaza Kufra
'Po nekem nepreverjenem po-!šalo rešiti v Egipt, pa so v pu-ločilu so čete generala de Gau- ščavi pomrli od žeje. Ilea zasedle oazo Kufro v itali-i ^ , .	„
janski Libvji. Db Gaullov1 ^od imenom Kufra je razu-
glavni stan "je to vest pozneje metl .pe'sku?m -oaz' VJT
zanikal in res ni bilo n^vo ve-'JnJal?7.,tl pokra:lin.\ 100 ,do
-00 milj narazen m štejejo skupno kaikšnih 6000 prebivaleiv.
liko presenečenje v libijski vojn i. če bi kaj takšnega uspelo. Treba je vedeti, da bi morale oklopne kolone od Čadske-
Tisoči palm in Urasni vrtovi o-
ranževeev, gmokev, mandljev,
•i- n/!« i i breskev so okras teea puščav-ffa jezera oprav,t. »»»ulj dol- ^^ ra-a_ z ^^ na.
iETo pot skozi pušč.nvo brez vsake ste*ze in vode.
Oazo, oziroma bolj rečeno oaz;? Kiufre. ki ležijo kakšnih
makalnimi napravami skrbijo tudi za pšenična in ječmenova polja. Živinoreja, pa je nepo-........ m ^	menrfbna, ker zanjo ni dovolj
800 nilj'južno od B:nghazija vodc- V Kufri nikoli ne dežuje
vso vodo je treba zajeti iz tal.
•
Kot crlavni kraj oaze velja El mof. bi\1sa trdnjava Senu-sijcev. Kjegovo ara lusko ime pomeni "trebuh." Tu ie močna italiji^uska utrdba, ali pa je islfeirfcka verska ločina, ki kr- bila. ker ni znano, kaj se je s pčanstvo silno sovraži. Več po-1 Kufro v zadnjem času prav za nneiših exiprav je v puščavi no- prav zgodilo in koliko je b"lo ginilo ali na so jih poklali S - tam itnlijanskrh vojakov. C"o nusi.ici. ft:le leta 1921 je dve-|Rc el ržijo, je njfh usoda vseka-ma odpravama uspelo, da sta-l-or neznana, knkor usoda ita-do=eTli oddaljene zelenice injliianske .jramizije v Dfeirabudu lib zaqrustili brez škode. Tjetaj 1-aif" obe ee^sti. ki voHita 19.^1 je maršal Graziani zasedel Kufre proti obali se končujeta to središče libijskecm upora z v Aelžedpbiji in Aureili. ta dva
sredi najlx>lj brezupne pušča-ve, je prvič dosegel Oerliard Rchlfs. leta 1879 po silovitih te.ž?.vali Tamkajšnji fanatični Senu« i je i bi <ra bili kmalu ubili. Ti Senusijci «o znani kot
drznim in T»'-esenrtliivim nana-dom. 500 Re^husijeov se je sku-
krnja pa nedavno zasedla Onn-ninghamova vojska.
Vsak
HWD> so ivo
J« oreJeL
vrtATi 'iui »Mor
Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da m poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako Je nun le priročno
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig,, predvsem
Molitvenike
v? krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki: •
KVIŠKU SRCE — (it 355)
2% x. 3% Inčev — 224 atranl
t belem celollda
Mt
KVIŠKU SRCE — M. 408)
x 3% InCev — 224 stran!
Ona 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (St. 408)
x 4 r	— 255 atraal
ratevil St. Kriier Pot Cena
RAJSKI GLASOVI - (fiL 416) 2Vi x 4 InCev — 255 strani ▼atevfti St. Kriier Pot
Cena SL50
SKRBI ZA DUŠO	416)
« x 4% lnčer _ 512 atranl
Cena $L75
NEBESA NAS DOM — (it. 415)
x 4% InCeT — 384 IndeT
Cena 75c
(Ker ae nam je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jib tudi moremo prodajati po gori o-snaCeni ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato jlb naroČite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi post red.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Key of Heaven
fino renano ......................JS
t nanje Tesano ........- .15
CATHOLIC POCKET MANUAL t fino nanje vezano..... .L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.