DR- drago štoka Hvala Ti, moj sorojak in brat Ob 50-letnici naselitve v Argentini Schiffrerjeva komisija o proračunu '99 Pomlad cvete tu v Argentini, ko z vso Pobožnostjo stopim na zemljo, na katero pred pol stoletjem stopili v drugačnih Casih, v drugačnih okoliščinah in razme-moji sorojaki. Iz vse Slovenije so pri-'■ iz zelene Dolenjske in gozdnate Notranjske so prišli, iz gorate Gorenjske ln vinorodne Štajerske so prišli, iz Prekmurja in Primorske so prišli in plaho sestopali z ladij, ki so pristajale v buenos-a ški kandidat Povezave. Podpredsednik: če zmaga Graciela, h® De la Rua kandidat za podpredsednika-zmaga De la Rua, bo Graciela prosto izb1'.; la kandidatno mesto, „s katerega lahko uspešno doprinese k vladanju Povezave • Buenosaireški guverner in vodja via° mesta Buenos Aires: kandidata za obe m ti imenuje stranka, ki bi bila na notranj volitvah poražena. . I Potem so zanimiva še ostala doloc . flafl1 predsednik poslanske zbornice o° ,. ; zmagovite stranke, predsednik poslan^ i ga kluba pa zastopnik poražencev. Poslan ka mesta v prestolnici in provinci Buen ^ j Aires bodo enaka za obe stranki. V osta"1 provincah bodo sad krajevnih dogovoro • Na prvi pogled je sporazum čijder^ vestno odgovarja strategiji, da naspi® ni sorodna stranka v povezavi, marvecjB ronizem, ki je na vladi. Dogovor celo sK marsikateri notranji skupini na eni in strani, a popolnoma sovpada s SP strategijo, da je treba premagati peron * za vsako ceno in zavzeti oblast. S ^ sporazumom n;tj bi bili na kandida listah zastopani najboljši na obeh sWjjgjl a marsikdo se bo moral odpovedati v«|g| sai\jam. V celotnem sporazumu se P ^ roka bivšega predsednika Alfonsina, k* .. za take sporazume posebno žilico. Set ^ še treba, da te notranje skupine na e : drugi strani dogovor sprejmejo in P° ^ med volilno kampanjo tudi pozitivno so j lujejo. To je pa že težje. Narodni svet koroških Slovencev kritično o EZ Slomškova proslava Avstrija v času svojega predsedovanja Evropski zvezi ni predstavila nobenega konkretnega predloga za preprečevanje etničnih sporov v Evropi, nasprotno, predsedstvo EZ niti enkrat ni pokazalo pripravljenosti za obravnavo mednarodno usklajenega modela, ki so ga predlagale avstrijske narodnostne skupnosti, je v kritični oceni avstrijskega predsedovanja zvezi na tisko-vni konferenci Narodnega sveta koroških Slovencev pred srečanjem državnih in vladah predstavnikov EZ v Porečah poudaril Poslanec Karel Smolle. Izrazil je upanje, da d° na srečanju v Porečah obravnavali širitev zveze na Vzhod, in se zavzel za čimprejšnji sprejem novih članic v povezavo. Na novinarski konferenci, ki sta se je udeležila tudi predsednik Narodnega sveta ! koroških Slovencev Nanti Olip in predsta-1 JJUk Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem, je Smolle ocenil, da Avstri-Ja kot predsedujoča EZ ne pospešnje, te-! Uiveč zavira širitev petnajsterice na Vzhod, eprav je od tega že in bo imela velike gospodarske in kulturne koristi. „Narod-Postne skupine v Avstriji so logični most k prihodnjim članicam zveze, toda doslej je avstrijska notranja politika ta kapital sramotno zanemarjala,” je poudaril Smolle. Dodal je, da Evropska zveza doslej še ni uspela razviti resnične varnostne politike, s katero bi uspela preprečiti etnične spore. Do avstrijskega predsedovanja je bil kritičen tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, ki je poudaril, da Avstrija v Evropi igra vlogo zglednega učenca, „hkrati pa še ni naredila svoje domače naloge.” Neizpolnjevanje avstrijske državne pogodbe v zvezi s pravicami manjšin pospešnje njihovo asimilacijo. Avstrija še ni ratificirala evropske listine o regionalnih in manjšinjskih jezikih, številni predlogi za ureditev položaja manjšin pa nerešeni ostajajo v predalih. Kar Avstriji manjka, je politična volja za rešitev teh vprašanj- Narodni svet je na neurejen položaj slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem opozoril tudi v odprtem pismu, ki ga je pred neformalnim srečanjem v Porečah poslal predsednikom vlad članic EZ. Zapeli so nam Čuki Zelo pogosto obiskujejo našo skupnost razt'i zbori in ansambli iz Slovenije, ki go-predvsem narodno pesem. Manj običa-^e’ Padejo popevkarji ali popularne ! ®kupine. To je bil primer Andreja Šifrerja, je prihod Čukov, ki so danes gotovo ena najbolj popularnih skupin v Sloveniji, 'Zbudil precej zanimanja. Nastop Čukov odgovarja potrebi, da med nami nastopi tudi ansambel, ki bi pritegnil bistveno mla- e ljudi, ki potrebujejo navezave na Slovenjo tudi s strani popularne glasbe. Prav 2410 Se je Zedinjena Slovenija odločila za duhov obisk v režiji izseljenskega društva ovenija v svetu. Tako so Jože, Marko, uiko in Matjaž prišli v Buenos Aires prvi nastop je pokazal, da smo z tro zadeli. Čuki so nastopili v soboto d slovenskim dnevom v Slomškovem domu Polno Hk< v Ramos Mejiji, kjer se je nateplo osnovnošolskih otrok iz vseh okrajev ega Buenos Airesa. S svojo privlačno čiri Prijetnim nastopom (kljub nam dno zvenečimi „super” in „OK”) so pevci k °Jdi otroke, jih pritegnili k petju in tudi recitaciji, igri in plesu. Lahko pa trdimo, da niso s° tudi otroci osvojili Čuke, ki skoraj sjov utogli verjeti, da že tretja generacija ^ ®nske skupnosti v Argentini ne le govora. 0Vensko, marveč tudi zna ogromno Pesmi, Pa naj bodo narodne ali take, ki so es Popularne v Sloveniji. Zato so „Siva pot” in druge kar odmevale, ko je vsa dvorana pela „ob spremljavi Čukov”. V Našem domu v San Justo so Čuki popestrili večer Slovenskega dne. In z enakim uspehom kot prejšnji dan otroke, so sedaj navdušili mladino in tudi starejše. Na odru, s fantastičnim ozadjem štirih mežikajočih čukov na drevesu (izredno in zamise-Ino delo mojstra Toneta Oblaka) so publiki predstavili svoje hite, pa tudi sicer zabavno in plesno glasbo, ki se je ob splošnem navdušenju in vabljivem plesu, raztegnila do petih zjutraj. Razigrana je bila tudi poslovitev Čukov od Velikega Buenos Airesa na Pristavi. Po obeh prejšnjih predstavah so Čuki navdušili poslušalce in plesalce še v ponedeljek, 12. oktobra. Na Pristavi so bili zelo veseli njihovega obiska, saj se pozna, da znajo s svojim peljem in besedo navdušiti in razveseliti vsakogar. Začeli so s programom za otroke, ki so se zgnetli pred oder na dvorišču in z r\jinii zapeli nekaj pesmi. Nato so bili na vrsti mladi, ki več ali mar\j poznajo njihove pesmi. Ritmično valovanje rok in teles je bilo karakteristika vsega večera. Kmalu je poslušanju sledil ples, ki je privabil stare in mlade na pokrito dvorišče do poznih (ali zgodnjih) ur. Večer je potekel v veselem razpoloženju, ob glasbi, okusnem prigrizku in pijači ter prijetni prijateljski družbi. 1 ——a—fa. i mi,w.„a .n...m. i M"' Čuki med šolskimi otroki. Desno Jože Potrebuješ. Pred zaključkom šolskega leta se slovenski šolarji zberejo v Slovenski hiši, da se skupaj spomnijo očeta slovenske šole, zdaj že blaženega A.M. Slomška. O njem, o njegovi mladosti, delu in skrbi za slovenskega človeka, predvsem kmeta in njegovo izobrazbo, je 26. septembra pri maši govoril otrokom msgr. Jože Škerbec, ki je opravil sveto daritev. Mašo je vodila Slomškova šola, na orglah je petje spremljal dušni pastir iz Slovenske vasi. Janez Cerar. V dvorani je vse navzoče pozdravil šolski referent France Vitrih. Posebej je pozdravil novega kateheta Baragove šole Janeza Cerarja, se zahvalil Tei Kunstelj za podarjene šolske knjige in izročil vsem, ki poučujejo v slovenskih šolah, rdeč nagelj. V hvaležen spomin pokojnim katehetom in učiteljem pa slovenski šopek, ki smo ga položili na grob pok. msgr. Antona Oreharja. Šolarji so zapeli tri Slomškove pesmi: Svetlo sonce, Najboljše sladko vince in Predica Med učiteljice pa so razdelili rdeče nageljne za učiteljski dan. Jurčičeva šola je za proslavo pripravila igro Svetlane Makarovič „Pekama Mišma“. V pekami Mišmaš se dogajajo čudne reči. Pek iz malo moke speče veliko krnita, slaščic in jih revežem daje zastonj. To ne gre v račun Kurjemu peku, še manj mlinarici Jedert, ki nazaduje odkrije, da Mišmašu pri peki pomagajo miši. Zaradi tega odkritja hoče Mišmaš oditi iz vasi, še prej pa mačku pojasni, da so njegove miši le začarani ljudje. Poleg sedanjih učencev so nastopali še bivši učenci Luka Hrovat kot Mišmaš, Boris Hrovat kot maček, Andrej Žnidar kot župan in Alenka Žnidar kot vaščanka. Kot miške so igrali: Martin Delbene, Zatem so Čuki pohiteli še v Mendozo, kjer so nastopili v soboto 17. oktobra in vzbudili enako navdušenje. Posebej naj omenimo, da je ta ansambel, ki je znan tudi, ker je pel pri papeževi maši v Postojni, zapel tudi darovanjsko pesem med mašo na Slovenskem dnevu, pel med mašo škofa Urana v torek 13. v Slomškovem domu in nato še pri maši rojakov v Mendozi v nedeljo 18. Ni se čuditi uspehu Čukov v Argentini, saj jih imenujejo za ansambel desetletja v Sloveniji. Njihovi nastopi so zelo popularni in privabijo mnogo občinstva. Za naslednjo poletno sezono imajo že zagotovljene nastope po vsej Sloveniji. Pred slovesom nam je še vodja skupine Jože Potrebuješ v prijetnem razgovoru orisal skupino in njeno delovanje, ki bo drugo leto seglo že v desetletnico. Kje ste že gostovali? V glavnem gostujemo v Sloveniji, kjer imamo okrog 180 nastopov, kar je za tamošrije razmere zelo veliko. Drugače pa smo že gostovali v Nemčiji in Avstriji. Koliko kaset ste že izdali? Do sedaj sedem kaset in šest zgoščenk. V Sloveniji smo Čuki naredili veliko pesmi, ki so pravi hiti, suj jih znajo od tastarih do tamladih, zlasti otroci imajo Čuke zelo, zelo radi. Kako pa izbirate repertoar vaših pesmi? Glavna avtorja sva z Markom. Midva sva se spoznala v bivši jugoslovanski armadi, kjer sva iz obupa začela pisati pesmi. Opisujeva pa po tem, kar se nama zgodi v življenju. Več ali manj so to take čim bolj vesele pesmi, suj nočemo (judi obremenjevati; že tako življenje ni zmeraj ne vem kako rožnato, pa jim radi pričaramo s pesmijo vsaj nekaj vesela. Je pa res, da je naša glasba zelo, zelo raznolika. Radi igramo od rocka do slovenskih narodnih pa country glasbo. Važno je, da se sami dobro počutimo in da tudi publika uživa. Jožko Šenk, Osvaldo Canavese, Tomaž Klemen, Andrej Klemen, Sandi Žnidar, Štefan Jeretina, Luka in Marko Garcia, Ivan Delič, Pavel Delbene, Tatjana Klemen, Nevenka Potočnik, Mirjana Delbene, Liza Jeretina, Javier Vazquez, Maja In Vika Kunstelj, Karina Novak, Marija Korošec, Luči Canavese, Mikaela Resnik, Tomaž Cuny. Vaščane so predstavljali: Ani Korošec, Ignacij Jeretina, Silvi Žnidar, Marko Mar-kež, Sandi Žnidar in Martin Delbene. Damjan Cuny je bil Kurji pek, Lučka Hrovat Jedert in Valentin Cuny fant. Režijo sta vodili Metka Slabe in Ani Klemen. Prijetno scenarijo so pripravili Pablo Sušnik, Franci Korošec, Jože Šenk, Jože Novak, Irenej Markež, Tone Senovršnik, Metka Slabe in Ani Klemen. Za rekvizite so poskrbele Metka Slabe, Ani Klemen in Helena Žnidar. Pavla Korošec je vodila šivanje oblek. Pomagale so ji Anka Garcia, Ani Markež in Helena Žnidar. Glasbeno spremljavo sta oskrbela Terezka Žnidar in Mihi Klemen, petje in plese pa Ani Klemen. Šepetali sta Marija Slabe in Helena Žnidar, ki je tudi pripravila programe. Luči in zvok je upravljal Bogdan Magister, za lepe slike pa je poskrbel Marko Vombergar. Za odrom so še pomagale učiteljice Ani Resnik, Ani Markež in Sonja Kolenc. Pri igri so nastopali vsi otroci Jurčičeve šole od vrtca do 8. razreda, nekateri še v dveh vlogah. To seveda zahteva več napora in potrpežljivosti pri učenju vlog in nastopanju. Za slovenske otroke pa je vsak odrski prikaz ne samo prijetno doživetje, temveč tudi izredna priložnost za bogatitev besednega zaklada in lepega izražanja. Kaj se vam je zdela Argentina in argentinski Slovenci? Že v Sloveniji smo veliko slišali o vas. Da je ta skupnost tako pristna, da skupaj držijo. In ker je prišlo povabilo, smo se odločili, opogumili na avion (Marko se zelo boji) in smo prileteli. Prijazno so nas sprejeli. Rad bi se zahvalil vsem, ki so nam karkoli dobrega naredili in teh ni bilo malo. Upam, da smo jim poplačali, ko smo igrali po domovih ali pri mašah, in smo pričarali vzdušje slovenske domovine. Spoznali smo ogromno novih prijateljev, od tamalih do starejših. Pred nekaj leti smo bili v Nemčiji; pa Nemčija in Argentina se ne moreta nikakor niti zdaleč primerjati. Tam slovenska mladina in otroci veliko slabše govorijo slovenščino; tu pa bi pohvalili vsen tiste, ki se trudijo za to. Tukty smo imeli res prisrčna srečanja z mladino in mislim, da smo žurali, tako kot sploh mislili nismo. Upam, da se bomo še kday videli in kakšno rekli. Kaj pa glede načrtov za bodočnost? Čuki nikoli ne delamo poslovnih načrtov. Predvsem je odvisno od tega, kakšne pesmi se porajajo. Ko smo odhajali v Argentino, smo rekli, da gremo na dopust, čeprav so vsi vedeli, da gremo igrat Tujina nas ne zanima, da bi gostovali tuje govorečim. Najraje smo doma. Imamo pa že posneto novo kaseto, pred to pa bo izšla še videokaseta, kjer so vsi videospoti skupine. Tudi na tem področju prednjačimo. V produkciji videospotov smo dobili vse nagrade, kar se jih v Sloveniji da. Kaj bi še dodal za konec? Rad bi se zahvalil Zedinjeni Sloveniji, Boštjanu Kocmurju in Sloveniji v svetu, ki so omogočili, da smo v Argentino prišli, in vsem, ki so nam te dni razkazovali to deželo. Dobili smo najlepši vtis. V Argentini je živ narod, vesel, in upamo, da bo še naprej tako. -e.-t. s sodelovanjem GB, pogovarjala se je Marjana Pirc PISMA BRALCEV Spoštovani gospod urednik! V enainpetdeseti številki vašega tednika Svobodna Slovenija, z dne 8. oktobra 1998, sem bral poročilo o žalni slovesnosti na Teharjah, ki se je zgodila v nedelo, 4. oktobra 1998. Iz opisa je razvidno, da ste pač sprejeli poročilo agencije STA, ki je pregovorno, kot vsa poročila o domobranskih in protikomunističnih zborovanjih zavajajoče. Začel bi pri številu udeležencev: namesto navzočih približno tisoč ljudi, bi lahko zapisali, najmanj štiri tisoč ljudi, saj je spominskih podobic, ki so jih prireditelji natisnili tri tisoč, že sredi prihajanja udeležencev zmanjkalo. STA ni omenila navzočih političnih predstavnikov Peterleta in Janšo, ki sta oba, na povabilo prirediteljev, v daljših nagovorih izrekla tehtne misli. Govoril je tudi zastopnik krajevne skupno- sti Teharje, ki se je opravičil vsem navzočim, v imenu mlajših generacij, da se je genocid izvršil prav tod, kar jih že desetletja teži, čeprav nimajo nobene krivde. Krščanski demokrat in celjski občinski svetnik g. Lampret, duša postavljanja grobiščnega obeležja v Teharjah, je podal gospodarsko poročilo. Votivni stolp s pročeljem v obliki grške črke omega že stoji, manjka pa še veliko in državni prispevki kapljajo le počasi. Kulturni program je bil eden najboljših v zadnjih letih. Presenetila sta odlično zborovsko petje, zlasti pa mlada solistka gdč. Kompara. Končno smo letos tu na Teharjah prvič slišali, da so ljudje tudi domobransko „Oče, mati, bratje in sestre” zapeli iz polnih pljuč. Vaš Marijan Schiffrer Spoštovani g. urednik. Ne mislim odgovarjati na vse, kar se bo pisalo v zvezi z Zbornikom ali pa v odgovor na kak moj dopis. Malo že zaradi tega, ker Vaš tednik vsega ne bi objavil, kot se mi je že nekajkrat zgodilo. Toda zdi se mi, da tokrat moram nekaj povedati v odgovor na pismo bralcev „Ne-zaželeni naslovi”. V Svobodni Sloveniji je izšel z mojim podpisom 13. avgusta (št 32 str. 4) dopis, „Ob izidu Zbornika”, v katerem sem izrekel sodbo, da bi bilo mogoče najti odpomoč napakam v Zborniku z dodatnim natisom „Popravkov” in da bi mogel marsikateri bralec prispevati, če bi opazil kako pomoto. Za to sem tudi prosil. Sicer sem sam doslej zasledil nad sto pomot, od katerih večina ni bogvekaj pomembna, prejel sem pa tudi nekatere poprave oz. dopolnila od dveh ali treh oseb. Tem se je zdaj pridružila v imenovanem pismu bralcev prof. Miriam Jereb Batagelj. Sprašujem se, če bo Vaš tednik objavil vse popravke, ki bi jih kdo poslal na tak ali podoben način. Prav tako se sprašujem, ali bo vsem bralcem dana ista priložnost. Ponavljam, kar sem zapisal v omenjenem članku, da lahko pomanjkljivosti Zbornika vsakdo mimo pripiše meni. Vendar končno odgovornost ima društvo „Zedinje-na Slovenija” in Vaš tednik (gl. Zbornik str. 810). Obenem pa v tem primeru želim povedati, da v Zborniku zasledimo naslov „licen-ciat” za prof. Miriam Jereb Batagelj v „Za-hvali” zgodovinskega referenta in ob koncu španskega povzetka, medtem ko je v seznamu srednješolskih profesorjev pravilno označena kot „prof’. Vljudno pozdravljam, dr. Jože Rant V eni prejšnjih številk lista ste omenili Adamičev simpozij. Medtem ste gotovo brali poročila, ki jih je Alenka Puhar napisala v Delu. Kar zadeva argentinske predavatelje, je bila na programu Tereza Osojnik (Ministerio de Cultura y Educacion) s temo: Migracija in izkoreninjenje v planeta-rizaciji. Predavanja ni bilo, ker se ni pojavila. Med „argentinske” predavatelje bi lahko šteli Irene Mislej, ki je imela referat „Vloga intelektualcev v južnoameriški slovenski skupnosti”, govorila je predvsem o Brumnu. V razpravi je bilo seveda govor še o marsikom, vendar je bilo moje mnenje nekaj drugačno kot gledanje Mislejeve. Toliko v pojasnilo. Najlepše pozdrave! Jože Velikonja, ZDA Slovenci v Miramaru ob 50-letnici naselitve Ko smo Slovenci prišli v Argentino pred 50 leti, se nas je večina ustavila v Buenos Airesu. Večje skupine so odšle še v Mendo-zo, San Luis in Bariloče, nekateri so odšli na delo v Comodoro Rivadavia (ti so se pozneje vrnili v glavno mesto) in v Miramar in okolico. Neka,j posameznikov pa se je raztreslo po vsej Argentini. Danes so se Slovenci v Miramaru kar lepo razrasli. Imajo sicer skromen prosvetni dom, veliko Slovencev iz Buenos Airesa odhaja tja na počitnice v svoje hišice.. Letos so pripravili veliko slavje in akademijo ob priliki 50-letnice prihoda v Miramar in okoliške kraje. 13. septembra se je zbralo kakih 200 rojakov in njihovih potomcev ter njih zakoncev. Zbrali so se pri maši v kapeli Lnjanske Marye, nato pa seje slovesnost nadaljevala v Slovenskem domu. Tam so odkrili in blagoslovili ploščo v spomin na ustanovitelje Doma, in po petju obeh himen sta nagovorila zbrane tamkajšnji slovenski duhovnik Boris Koman in Lojze Trpin, eden od prvih sedmih Slovencev, ki so pred 50 leti prišli sem. Kosilo je bilo pripravljeno v klubu Gau-chos del Sur, kjer je goste v slovenščini pozdravila Metka Japelj Uršič. Zahvalila se jim je in med drugim dejala: „Kaj ste imeli, ko ste prišli. Nič, pravite, le grenke spomine in težak križ. A imeli ste v srcih svojo domovino z globoko kulturo, jezikom, literaturo in petjem. Posebej pa še prijateljstvo. To vam je pomagalo, da ste napredovali. Seveda ste imeli težave ...a tukaj so po vas spoznali, da je Slovenec priden in pošten. Za to se vam moramo zahvaliti, saj po vas tudi nas poznajo kot pridne in poštene osebe. In še nekaj ste prinesli iz Slovenije: to je ljubezen do Matere Božje. Ona vas je pripeljala v to zemljo, prosimo jo danes, naj še naprej hodi z vami. Vaši zakladi so najbogatejši!” Popoldan se je pričel kulturni spored. Andrej Marolt je v kratkem podal zgodovino Slovenije, nato je Metka Japelj recitirala Jurčičevo črtico Vrnitev v domovino in svoj sestavek Domovina. Pesem Slovenka je recitirala Julieta Trpin, Lucia Trpin pa je v pesmi pohvalila Micko Marolt. Stela Maris Ovčjak je naslovila v španščini nagovor na prve priseljence: „Po dolgem trpljenju in z željo po svobodi so prišli semkaj v upanju, da bodo našli zemljo, kjer bodo lahko gradili svojo prihodnost v miru... Pisali smo pred 50 leti... Pozdravljeni! V sredo, 27. oktobra, je prispela v Buenos Aires prva večja skupina slovenskh protikomunističnih beguncev iz Avstrije. Po dolgih letih trpljenja in pomanjkanja v begunskih taboriščih se je končno tudi Vam uresničila hrepeneča želja po svobodnem človeka vrednem življenju... S tem, ko stopate sedaj na argentinska tla, se spet združujeno, to pot v novi domovini, ki nam je vsem priskočila v pomoč, nam nudila zavetje in varnost in omogočila delo in napredek, nam in sebi v korist. Družinski jubilej. Odličen slovenski mož in vzoren oče številne slovenske druž- ne g. Nose Anton iz Strug na Dolenjskem je 21. oktobra tiho in v najožjem krogu svojih znancev in prijateljev praznoval 25. letnic0 svoje poroke. Slavje je bilo daleč od žene m večine otrok. G. Nosetu želimo, da bi n>u Bog podelil še mnogo zdravja, kakor tudi vsej njegovi družini in da bi blagoslovil njegovo pot, ki naj ga zopet popelje v naročje družine in na drago domačijo. Nova maša. Salezijanski bogoslovec %■ Polde Kavčič bo imel 12. decembra novo mašo. Svobodna Slovenija, št. 21 29. oktobra 1948 Slovenska imena v naravoslovju Vemo, da so slovenska imena kraljujejo na vrhovih Andov, kar je zasluga naših andinistov. Bolj malo znano pa je, da imajo razne živali in rastline imena po slovenskih krajih ali ljudeh. Naj navedem le nekaj takih imen, kolikor so mi znane; gotovo pa ji je še več. Daphne blagayana -Blagajev volčin. Rastlina, najdena v Polhovem Gradcu, je postala slavna po vsej Evropi, tako da jo je prišel gledat na najdišče sam pruski kralj. Primula carniolica -Kranjski jeglič Lilium carniolicum -Kranjska lilija Melampyrum carsti-ense - Kraški čmilec Senecio scopolii - Kranjska lilija Scopolijev grint (Scopoli je bil znan botanik na Kranjskem v 18. stoletju). Arabis vochuinensis - Bohinjski rePn' jak (odkril ga je leta 1772 Scopoli) Primula wulfeniana - Wulfenov jeglič (Wulfen je bil koroški botanik, ki je delov* v Ljubljani v 18. stol) Campanula zoysii ' Zoisova zvončnica (1^are Zois, brat Žige, je bil botanik na Kranjskem v 18. stol.) Crepis tergluensis - TO' glavski dimek (Odkril ga Je Hacquet, botanik na Kranj' skem, 1. 1782) Pa ne samo rastline, tu® nekatere živali imajo naša imena. Naj imenujem san10 enega: Zygaena carniolica Kranjica, metulj Danes, pet desetletij pozneje; vsi tisti, ki vemo za njhove boje in skrbi, njihovo željo po vrnitvi, ki je mnogi niso dočakali; tisti, ki vemo, da so prežeti z domotožjem prevzeli to zemljo kot svojo z delom, in vztrajnostjo in nam tako dali zgled poštenja; vsi tisti, ki so na kakršen koli način povezani z njimi; jih vse pozdravljamo, tudi tiste, ki so prisotni samo v naših v srcu, z vso ljubeznijo kot skromno priznanje in jim izrekamo zahvalo za njih pogum, ki nam je dal možnost spoznati najboljše obeh svetov.” Mari in Daniela Prešiček sta pripravili otroke, ki so zapeli nekaj pesmi in prizorov, starejši rojaki pa so povedali nekaj anekdot iz prvih let. Nato so vsem inmigrantom podarili za spomin mate bučko in lipov list, povezana z našima zastavama. Vsem ustanoviteljem Doma so podelili tudi spominske medajle, med zbrane pa so razdeli kakih 100 slovenskih pesmaric Tone Japelj je nato na šegav način v španskem nagovoru, (ki ga podajamo v slovenskem prevodu v skrajšani obliki) povedal, kako so pričeli delati v Mar del Sur za podjetje Stemar počitniške hišice: „Vsi smo bili iz Notranjske, predvsem z Blok: Lojze Opeka, Jurij Žurga, Lojze Zgonc, Lojze Turk, Tonček Kraševec, Lojzek Žnidaršič in jaz. Žurga je govoril, da ga zemlja spominja na Rusijo, Kjer je bil v prvi svetovni vojski ujetnik, Žnidaršič pa je govoril o Čuprlji v Srbiji, čeprav je ni še nikoli videl. Pretreseni po voži\ji s tovornjakom smo prišli na cilj. Na srečo je upravnik govoril nemščino, ki je mi tudi nismo dobro znali, a še vedno bolje kakor kastel-jansko. Drugi dan smo odšli gradit mizar- sko delavnico in stanovanje poleg nje Last- nik je imel tam kot predstavnika svojeg® brata, ki je razumel o umetnosti gradRle toliko kot mi kasteljansko, pa smo se k# dobro razumeli. Od njega smo se nauči besedo „macanudo”; če jo je uporabljali Je j bil zadovoljen z nami. Dva tedna smo si sami kuhali, s a) so j možje pustili žene v Buenos Airesu. KoneC meseca, ko smo dobili polmesečno plač0, smo vsi odšli v Buenos Aires po sVQ)e ■ stvari, možje pa še po žene in otroke. K smo čakali na avtobus, se je opoldan nek spomnil, da bi bilo dobro nekaj pojesO-Prostovoljec oče Turk se je ponudil, da ff* po hrano. V trgovini je hotel kupiti kekse, ni vedel španskega imena. Ker tudi bese „keksi” ni slovenska, je poskusil kar z Ko je prišel nazaj in odvil zavitek, smo g j smeje gledali, k^jti prinesel je sir (QueS kakor ga je razumel prodajalec. Drugi dan smo bili pri slovenski llia^ kjer smo se dobili s prijatelji in znanci, katerimi smo bii tri leta v taboriščih. ”°v, dali smo jim, kako nam gre v Mar del o Kot posledica je 8. septembra prišla skupina rojakov, večja kot prej, v kateO bili, če se ne motim, Jelnc, Trpin, “ jančič, Švigelj, Škrbec, Šmalc, Vitirijj ^ drugi, tako da nas je v kratkem bilo nad Tako se je začelo.11 -tin Za konec se je zahvalil vsem za obis dobro izvedbo proslave predsednik J j Mihelič. jn Sledila je še prosta zabava s petjei« plesi, rojaki pa so si lahko še °£le j fotografsko razstavo s slikami iz prvih ^ ; Majhna, a žilava skupnost Slovenc® . notranjosti Argentine je tako z vsem som praznovala 50 let svojega prihoda življenja. i3[ Novice iz Slovenije 1 Argentini PORTOROŽ, LJUBLJANA - Mednarodna zirya tekmovalnega dela letošnjega 5. oglaševalskega festivala Zlati boben je v Portorožu ocenjuje doslej rekordno število oglaševalskih del - 1210 ali skoraj za tretjino več kot lani ki so jih prijavili naročniki 111 agencije iz 20 t.i. novoevropskih držav. Agencjja leta je postala S Team Bates Saatchi&Saatchi Balkans, beograjska agenda ter za nagrado prejela zlato vrtnico. Nagrado zlati boben - največja nagrada portoroškega festivala, je za najboljši TV oglas Prajela madžarska agencija Akcio. CERKLJE - Dva dneva so se vrstile Proslave ob 100-letnici smrti domačega učitelja in organista Andreja Vavkna ter 120-letnici skladatelja dr. Franceta Kimov-ra. Njunemu spominu so posvetili letošnji deseti festival slovenske cerkvene glasbe. Udeležilo se gaje štirinajst zborov iz Slovene ter cerkvena zbora iz Radiš na Koro-j*®m in iz Rojana na Tržaškem. Pod taktir-1(0 Tomaža Faganela so vsi zbori skupaj rapeli Kimovčevo latinsko mašo Missa Re-®na Pacis, ki jo je skladatelj napisal med 'toigo svetovno vojno. Na koncertu so bili ?®d poslušalci ljubljanski nadškof dr. rane Rode in zastopnik nunciature Sv. Sedeža v Ljubljani. Predstavili so tudi novo ^d^jo cerkvenih pesmi Andreja Vavkna. LJUBLJANA - V Društvu slovenskih pi-Sate]jev so se odločili, da bodo odslej slav-P°stno počastili visoke življenjske jubileje Vseh svojih članov in članic. Po evidenci pitijskega društva letos takšne življenjske Jdbileje praznujejo Pavla Rovan, Igor Tor-. *> Drago Šega, Viktor Blažič, Brane Dem-*** Dolinar, Lojze Kovačič, Tone Pavček, 'ranče Pibernik, Miha Remec in Zora Ta-Vcar. BRNO, Češka - 39. mednarodni festival kratkega igranega filma Bmenska šestnac-^ 1998 je potekal od 15. do 18. oktobra. repii\jice, edini slovenski film v tekmovalen* sporedu, je v absolutni konkurenci 52 j ov prejel nagrado za najboljši scenarij-enarist in režiser nagrajenega filma je Janez Lapajne, Črepinjice (1997) pa so njegov diplomski film na ljubljanski AGRFT. LJUBLJANA - Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber in rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger sta sprejela udeležence mednarodnih olimpiad znanja, njihove mentorje, spremljevalce ter ravnateljice in ravnatelje srednjih šol. Skupno se je olimpiad v šolskem letu 1997/98 udeležilo 27 tekmovalcev iz Slovenije. Najboljši uspeh je srebro Andreja Grubišiča iz II. gimnazije Maribor na kemijski olimpiadi, kar je tudi največji slovenski uspeh na tej olimpiadi doslej. Ostali boljši dosežki so tri bronaste medalje, pet pohval in ekipno 2. mesto na geografski olimpiadi. Udeležili so se tudi mednarodnih olimpiad znanja na področju matematike, fizike, kemije, računalništva in geografije. PTUJ - Razstava Dekleta in šola predstavlja pregled zgodovine izobraževanja žensk na slovenskem ozemlju, in sicer od antike preko srednjega veka do srede 50. let. Urad RS za žensko je v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ptuj ob tej priložnosti pripravil tudi simpozij in okroglo mizo o izobraževanju ter zaposlovanju žensk. Poleg tega pa je v okviru celotnega projekta izšel zbornik z naslovom Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes. MARIBOR - S pesmijo in recitacijo Jurija Součka, pozdravom mariborskega župana Alojza Križmana in nagovorom državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Majde Širca se je v mariborskem gledališču dvignila zavesa letošnjega, 33. Borštnikovega srečanja. Čast odpreti srečanje na odru je pripadla Slovenskemu stalnemu gledališču iz Trsta. Dobitnik Borštnikovega prstana Jurij Souček je s pesmijo in več navedki iz razmišljanj Bojana Štiha zaželel „vsem ustvarjalcem nove gledališke avanture srečno pot”. Župan Križman si je zaželel, da bi srečanje - nepogrešljiva opora naši kulturni sedanjosti - ob letu postalo mednarodno srečanje. Že letos je z več kot 50 dogodki v 12 dneh najbogatejše doslej. ska Pran, BYBENC, Francija - Slovenska balinar- reprezentanca do 23 let je na SP v lClji osvojila štiri medalje. Svetovni pr-| » v hitrostnem zbijanju je postal Žirovec Za K ^lar’ k* Je v fhralu premagal Franco-I rederica Maugirona s 37:34 in pri tem resil le štiri krogle. Gregor Sever je v _ ‘raiatični končnici najboljših štirih v na-Cnent zbijanju osvojil srebro. Dosegel je t°čk. Svetovni prvak je Hrvat Alen še zlatu je Uroš Vehar osvojil I ly[ ,r°n v igri v krog. Grega Sever in Grega cnik pa sta osvojila zlato medaljo tudi u6 dv°iicami. V finalu sta s 13:0 premaga- la F* Alej ancoza Fabricia La Pošto in Patricka :arazo. Prvih DVEH kvalifikacijskih tek- mah 200 n°^omctno ^opsko prvenstvo nato pa premagala Latvijo 1:0. V 2000 je Slovenija najprej izgubila 1:2 z Norveško Prai je še Gruzija. ^jQ °MISUA ZA ŽENSKI nogomet pri raetni zvezi Slovenije je reprezentan- >0 l*a ‘—______y— J — x________ je ra^k-lila na tri dele in predlagala trener-novonastalih reprezentanc. NŽS e^*teV rePrezentance je po mnenju raez ^0tre^na’ saJ je Evropska nogometna in a3 razyila tekmovanja za dekleta do 18 3 do 16 let. i^alkenburg, Nizozemska - Svetovno jrako prvenstvo je bilo za Slovence hikoi-n°' Njihov izkupiček na prvenstvih še Va ' n* hil večji, tako daje številna odpra-li§k0 OV°'jna zapustila nizozemsko zdravi-raesto, ki je že četrtič gostil najboljše Praznično razpoloženje v Rožmanovem domu Praznovanje 26. obletnice obstoja Rož-manovega doma je bil nedvomno pomemben dogodek ne le za ustanovo, marveč tudi za vso slovensko zdomsko skupnost. V nedeljo 30. avgusta, je ta Dom zaživel, kot že dolgo ne tako. Okoli enajste ure dopoldne so se pričele zgrinjati iz raznih okrajev Velikega Buenos Airesa gruče rojakov, s plemenitem namenom, da podprejo to važno slovensko socialno ustanovo. Iz vsakdanjega umirjenega stanja se je Rožmanov dom začel spreminjati v pravcato mravljišče. Srečanje znancev in prijateljev ob živahnem kramljanju, splošna razgibanost, pripravljanje zvočnikov, postavljanje miz in stolov v notranjih in zunanjih prostorih, strateško razvijanje delavnosti, „štaba” veščih kuharic s sodelovanjem zbora spretnih strežnic - vse to je nudilo očem svojevrsten prizor. Tudi pevski zbor iz Koroške je že v prvem nadstropju Doma preizkušali glasilke, nekoliko prizadete od vsakodnevnih naporov, z ustreznimi vajami. Ko so gosti, veleposlanik RS prof. dr. Janez Žgajnar s soprogo Tatjano, častni konzul Herman Zupan, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nante Olip, predsednik Krščanske kulturne zveze na Koroškem dr. Janko Zerzer, zasedli svoja mesta, se je ob 12. uri začel obred sv. maše, katero je daroval g. Tone Bidovec. Celotni potek maše so povzdignili dinamično občuteni, harmonično zliti glasovi mešanega pevskega zbora iz Sel na Koroškem pod preizkušenim vodstvom mag. Romana Ver-dela. Mašnik je v globoko zasnovani pridigi podal misli o krščanskem pomenu dobrodelnosti, ponižnosti in čutenju do bližnjega. Po zaključku opravila je povzel besedo predsednik Rožmanovega doma Peter Čarman. Za izrečenimi pozdravnimi dobrodošlicami je omenil med drugim naslednje: Obvestila kolesarje na svetu. „Z rezultati smo več kot zadovoljni. Naredili smo korak naprej, toda zaustaviti se ne smemo. Še naprej je treba kakovostno delati in v tem primeru se za slovensko kolesarsko prvenstvo ni treba bati, vsaj v smislu reprezentance ne. Drugače je s klubi, kjer so razmere bolj zaskrbljujoče. Vsi najboljši namreč odhajajo v tnjino, slej kot prej pa nas bo prizadela še menjava generacij,” je ob odhodu z Nizozemske dejal selektor Gorazd Penko. ZUERICH - Slovenski strelec Rajmond Debevec je na finalu svetovnega pokala v Zuerichu osvojil drugo mesto z zračno puško. Debevca, ki je po rednem delu celo vodil, je v finalu z odličnim nastopom prehitel Rus Artem Kadžibekov, tretje mesto pa je osvojil Norvežan Leif Steinar Ro-lland. CHRISTCHURCH - Na svetovnem prvenstvu v plavanju za invalide, ki poteka v Christhurchu na Novi Zelandiji, je slovenski plavalec Dani Pavlinec v disciplini 400 metrov prosto osvojil bronasto medaljo. Pavlinec na tretjem mestu je za zmagovalcem Dancem Andersonom zaostal dobrih 18 sekund (5:51,96). Na svetovnem prvenstvu sodelnje 700 tekmovalcev iz 53 držav. CALI - Ljubljančanka Raša Sraka je na mladinskem svetovnem prvenstvu (MSP) v judu, ki poteka v Kolumbiji, osvojila bronasto odličje v kategorji do 63 kilogramov in dosegla največji uspeh slovenskega juda na mladinskih prvenstvih. Zlato je osvojila Japonka Keiko Maeda SOBOTA, 31. oktobra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 1. novembra: Volitve SKD za podpredsednika stranke, po mašah v vseh naših središčih. Malgaški asado ob 12.30 v Hladnikovem domu v Slovenski vasi. SREDA, 4. novembra: Občni zbor zveze slovenskih mater in žena s predhodno sejo, ob 16.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 7. novembra: Letni izlet slovenskih šol na župnijsko pristavo slov. lazaristov v Glew. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 8. novembra: Zvezni mladinski dan v Slomškovem domu s celodnevno prireditvijo. SOBOTA, 14. novembra: Sklepna seja profesorjev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slov. hiši. NEDELJA, 15. novrembra: Posprava Slovenskega dne v Našem domu v San Justu. Zahvalna maša in kosilo. SOBOTA, 21. novembra: Zaključna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. Nedelja, 22. novembra: Srečanje mladih na Naši domačiji, vodi msgr. Vinko Kobal. „Današnja obletnica pomeni dobo 26 letnega žrtvovanja, brezplačnega garanja, zbiranja denarnih sredstev itd., brez najmanjše državne podpore. Lahko zatrdim, da je bila to doba nenehnega premagovanja neštetih ovir, poguma in vztrajnosti za dosego cilja: nuditi zavetje vedno bolj naraščajočemu številu ostarelih in onemoglih rojakov. Poudarjam, daje Rožmanov dom odprt vsem rojakom brez razlike, da je le v skladu s pravilnikom ustanove. Nekaj sob je še na razpolago, a ne za dolgo časa, kajti prijavilo se je že kar precej prosilcev. Zato pripominjam, da je vsako oklevanje v nedogled lahko usodno za marsikaterega od starosti in bolehnosti izčrpanega rojaka. Primeri, ko je smrt prehitela že nekaj popolnoma zapuščenih, oslabelih siromakov v njihovih lastnih domovih, niso ravno redki. Odbor Rožmanovega doma se zaveda, da Dom kljub vsem dosedanjim dosežkom ne more v polni meri zadostiti v socialnem in zdravstvenem oziru potrebam stanovalcev. Saj so za to nadaljnjo izpopolnitev potrebna mnoga finančna sredstva, ki pa jih naša ustanova, odvisna izključno od darov in skromnih pokojnin, ne premore. Prepričani smo, da bomo z vsestransko povezano slovensko vzajemnostjo, s podporo naše zdomske skupnosti, rojakov po svetu in končno upravičeno pričakovano pomoč tudi iz matične domovine Republike Slovenije s ponosom dočakali vzpon Rožmanovega doma do zavidljive stopnje sodobne slovenske dobrodelne ustanove." Po predsednikovih podanih mislih, so se številni udeleženci z gosti vred pomaknili v notrarye prostore h pogrnjenim mizam, del obiskovalcev pa se je razmestil v vrtnih predelih doma. Izredno napričakovano lepo vreme kot nalašč za to slavje in končno še pojava prvih krožnikov izvrstno pripravljene juhe z domačimi rezanci je še povečalo spontano prisrčno domače vzdušje. Po daljšem presledku so navzoče prijetno presenetile besede veleposlanika RS prof. dr. Janeza Žgajnarja in jih navdale z optimizmom. V kratkem nagovoru je veleposlanik RS med drugim izrazil zadovoljstvu nad dosedanjimi dosežki te zares potrebne socialne ustanove. Poudaril je, da si bo prizadeval, kolikor je v njegovi moči za dosego pomoči tudi iz Republike Slovenije. Razgovor in izmenjava medsebojnih vtisov z gosti sta trajala še dolgo po zadnji poslastici - krofih. Solidarnost, smisel in razumevanje do naše človekoljubne ustanove se je ob tej priliki brezdvomno izkazala. Vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali in pripomogli h tako lepo uspelemu praznovanju te obletnice iskrena zahvala in Bog plačaj! Dokler bo v srcih slovenskih rojakov tlel ogenj ljubezni do bližnjega, do sorojaka v stiski, bo zagotovljen tudi nadaljnji obstoj Rožmanovega doma! Odbor Rožmanovega doma Rojstvo: V Sloveniji je bila rojena Darja Pestotnik, hčerka Vinka in ge Lučke roj. Poznič. Srečnim staršem naše čestitke. Smrt: Umrl je v Cordobi prof. Milan Langus (86). Naj počiva v miru! ESLOVENIA LIBRE Maii oglasi | ČEVLJI - tudi po meri. Od preprostih do najmodernejših italijanske mode. Pridem na dom. Kličite na tel.: 624-8876 od 15. ure dalje. TURIZEM ’el. 441-1264 / 1265 S;/t5C^ Letalske karte, rezerva (j*T>J hotelov, n^jem avtomo-bilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F", San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filrnanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel,: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejx'a - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradne ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SDO SFZ ZVEZNI MLADINSKI DAN bo v Slomškovem domu, v nedeljo 9. novembra • 8.00 pričetek tekmovanj • 9.45 dviganje zastav • 10.00 mladinska maša za našo mladino • 13.00 kosilo • 19.30 kulturni program in nato prosta zabava; sodelovala bosta „Rock & Polka“ in „Trio Mi štirje1*. POPRAVEK TELEFONSKE ŠTEVILKE DR. VITAL AŠIČ odvetnik sporoča, da uraduje tudi v mestu Buenos Airesu Parana 830, 5. nadstr., tel. 811-8186 Prijave na tel/faks: 798-5153 (vsak dan od 17. do 20. ure) E-mail: asic@interar.com.ar BARILOCHE 99 Slovensko planinsko društvo vabi mladino na tečaj gorništva od 3. do 16. januarja Taborjenje srednješolcev od 16. do 31. januarja. Prijave do 8. novembra pri skupnem mladinskem dnevu osebno ali pa na tel. 696-8842, 672-3872, 636-0841. KJE SKRIVNOST USPEHA? V DOBRI IN VARNI NALOŽBI! Priključite se nam! 3222 naših članov zgovorno priča o uspehih. Če imate Karto Sloga, boste deležni poleg lepih ugodnosti še udeležbe pri nagradnem žrebanju za dve letalski vozovnici BUE-LJU-BUE Obiščite nas! Vedno smo vam pripravljeni pomagati najti najboljšo rešitev. Telefon za vas:: 656-6565 SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOC! t Zgodi se Tvoja volja! Vsem znancem sporočamo, da nas je 20. oktobra 1998 v mestu Carlos Paz -Cordoba v starosti 86 let zapustil in odšel h Gospodu Milan Langus PROFESOR KEMIJE Zahvaljujemo se mu za vse dobro, ki ga je naredil za nas. Žalujoči: svakinja Milena Božič Mravlag Nečaka: Elizabetka Mravlag in Dolfi Mravlag ter ostalo sorodstvo Buenos Aires, Ljubljana PENDOLINO NA OGLED V LJUBLJANI Vlak Pendolino, ki doseže hitrost do 200 km/h in se na ovinkih lahko nagiba, je te dni na preizkusnih vožnjah po Sloveniji in je bil po vrnitvi s promocijske vožnje na ogled na ljubljanski železniški postaji. Vlake Pendolino bodo Sloveniji dobavili sredi leta 2000. V začetku bodo vozili med Ljubljano in Mariborom, pri čemer bo vožnja predvidoma trajala uro in 35 minut. t Po kratki bolezni nas je zapustila za vedno 15. oktobra v 83. letu naša draga sestra, teta, stara teta in svakinja Frančiška Jurjevčič Zahvaljujemo se g. Tonetu Bidovcu za pogrebne molitve, sv. mašo in vodstvo pogreba. Ravno tako prelatu Jožetu Škerbcu za molitev ob krsti, Zvezi mater in žena za molitev rožnega venca in vsem, ki so jo prišli kropit in se poslovit od rye. Žalujoči: sestra Antonija z družino, sestra Amalija z družino in ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Mendoza, Laze pri Cerknici, Ljubljana, Bloška Polica pri Starem trgu Naš dom - San Justo Posprava Slovenskega dne Nedelja, 15. novembra 1998 Ob 8. uri zahvalna sv. maša, nato ob 13. uri kosilo Prijave za kosilo pri Mici Malavašič (441-5528) in pri Matjažu Ravniku (441-6979) do 12. novembra. Vsi lepo vabljeni! Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsat 1 .com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj o O c t. TARIFA REDUCIDA Concesion N° 7211 _ Registro Nac. de la Propiedad Inteleetual N° 881153 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1®* USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Lihre“^) Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-l- Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tei: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar ___________ : — VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 28. oktobra 1998 1 dolar 156,44 SIT tolarjev 1 marka 94,85 SIT tolarjev 100 lir_________9,59 SIT tolarjeVj Otroška počitniška kolonija Tudi letos bo Zedinjena Slovenija organizirala šolsko kolonijo v počitniškem Domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih, od 26. decembra do 10. januarja. Prijave bomo sprejemali v društveni pisarni. Podrobnejše informacije bom° objavili v prihodnjih tednih. CUKI V ARGENTINI NAJBOLJŠI POSNET0 CD $ 15,- KASETA $ 10.- NAROČILA 957-1115 Globoko nas je prizadela vest o odhodu naše dolgoletne voditeljice Mije Markež Z neizmerno požrtvovalnostjo je učila tri rodove pristavsl^ otrok, jim vzbujala ljubezen do Slovenije in njene kulture ter P1 vodila k Bogu. Naj ji bo On bogat plačnik! Gospodična Mija: Nikoli Vas ne bomo pozabili! Prešernova š°l® na Pristavi