Marija Fabjančič Zamenjava zbornika Traditiones Jubilejni letnik glasila Traditiones, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje ponuja lepo priložnost, da osvetlimo pot slovenskega strokovnega glasila v svet. V prispevku se borno omejili samo na zamenjavo zbornikov Traditiones, ki je najpomembnejša pot do strokovnjakov. Zamenjava publikacij namreč omogoča prodor slovenske znanosti v svet in njeno uveljavitev, hkrati pa tudi dotok tujega znanja k nam. Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti skrbi, da zamenjava tako zbornika Traditiones kot vseh drugih publikacij, ki jih izdajata Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, nemoteno poteka. Celotna zamenjevalna mreža Biblioteke SAZU je bila ob koncu leta 1995 razširjena na 81 držav sveta in je zajemala 1.531 naslovnikov (99 v Sloveniji in 1.432 v inozemstvu), kar je zagotovo daleč največja zamenjava v jugovzhodni Evropi in med največjimi na svetu. Zborniki Traditiones so tako že pri prvem letniku, v letu 1972, imeli veliko prednost pri prodoru v svet, saj so se lahko vključili v utečeno in zelo razširjeno zame-njevalno mrežo. Z leti se je seveda mreža širila in gostila, tako da je od prvotnih 257 naslovnikov, ki so v letu 1972 prejeli tudi Traditiones, v letu 1995 narasla na 338 naslovnikov. Prve letnike so dobili vsi tisti naslovniki, s katerimi je bilo dogovorjeno, da prejemajo ali vse publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti ali samo publikacije Razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti ali še ožje specializirano - samo etnološke publikacije. Kasneje, ko so bralci - tako strokovnjaki, znanstveniki in raziskovalci kot tudi ljubitelji etnološke vede in slovenstva nasploh - Traditiones spoznali, se je mreža naslovnikov razširila še na tiste, ki so zamenjevali svoje revije samo za Traditiones po načelu naslov za naslov. Pobudo za širjenje zamenjevalne mreže so dajali tuji naslovniki, sami uredniki Traditiones, domači strokovnjaki in seveda tudi Biblioteka SAZU. Vsekakor je zanimivo prikazati, kako se je zamenjevalna mreža za Traditiones širila po posameznih letih: Leto izida letnik inozemstvo Slovenija (število naslovnikov) skupaj 1972 1/1972 245 12 257 1973 2/1973 253 13 266 1974 258 13 271 1975 3/1974 260 13 273 1976 268 14 282 1977 4/1977 273 14 287 1978 275 15 290 1979 5-6/1979 276 15 291 1980 279 15 294 1981 284 15 299 1982 7-9/1978-80 286 15 301 1983 289 16 305 1984 10-12/1981-83 292 17 309 1984 13/1984 1985 14/1985 295 18 313 1986 15/1986 299 18 317 1987 16/1987 300 18 318 1988 17/1988 304 19 323 1989 18/1989 314 20 334 1990 19/1990 314 20 334 1991 20/1991 315 21 336 1992 21/1992 316 23 339 1993 22/1993 315 26 341 1994 23/1994 314 27 341 1995 24/1995 311 27 338 Traclitiones pošilja Biblioteka SAZU 338 naslovnikom (27 v Sloveniji in 311 v inozemstvu) v 205 krajih v 49 državah na vseh celinah. Poudarek je prav gotovo na zamenjavi publikacij z Zahodom, čeprav so za etnologijo še kako pomembne povezave s slovanskimi narodi z Vzhoda. Več kot zgovorne so tudi naslednje številke: 27 naslovnikov 47 naslovnikov 91 naslovnikov 125 naslovnikov 9 31 11 I naslovnikov naslovnikov naslovnikov naslovnik naslovnik Slovenija, nekdanja Jugoslavija (od teh Jugoslavija 19, Hrvaška 10, Bosna in Hercegovina 7, Makedonija 6) Vzhodna Evropa (od teh Poljska 27, Češka 16, Skupnost neodvisnih držav 15, Romunija 12, Madžarska 9, Slovaška 4, Bolgarija 3, Albanija 2), Zahodna Evropa (od teh Italija 39, Nemčija 29, Avstrija 14, Velika Britanija 10, Finska 6, Francija 5, Švedska 5, Belgija 4, Španija 3, Danska 2, Nizozemska 2, Portugalska 2), Južna Amerika (od teh Brazilija 3), Severna Amerika (od teh Združene države Amerike 28, Kanada 2), Azija (od teh Ciper 4, Japonska 3, Indija 2), Afrika in Avstralija. Za ilustracijo lahko navedemo, v katere kraje je razpredena zamenjalna mreža; 15 naslovnikov je v Ljubljani, 10 v Pragi, 7 naslovnikov ima München, po 6 naslovnikov Beograd, Bukarešta, Dunaj, Krakov in New York, 5 naslovnikov je v Vidmu, po 4 naslovnike ima Brno, London, Moskva, Poznanj, Sarajevo, Skopje, Turku in Zagreb, po 3 naslovnike ima Berlin, Čedad, Gradec, Milano, Nikozija, Novi Sad, Priština, Sofija, Stockholm, Trst in Varšava, po 2 naslovnika ima Bratislava, Bruselj, Budimpešta, Celovec, Cluj, Debrecen, Edinburg, Firence, Gorica, Göttingen, Hamburg, Helsinki, Katovice, Kijev, Lodž, Lublin, Marburg/Lahn, Maribor, Niš, Pariz, Piran, Rim, Sankt-Peterburg (Leningrad), Temišvar, Tirana, Torunj, Tübingen, Valjevo in Vroclav. (Poimensko so navedene le tiste države ali tisti kraji, kjer sta vsaj 2 naslovnika.) Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah in kartotekah, starejše podatke pa ima shranjene samo v kartotekah. Seznam naslovnikov je bil objavljen tudi kot posebno poglavje v Letopisu SAZU, 44. knjiga: 1993 na straneh 190-226 (Ljubljana 1994). Seznam pomembnejših naslovnikov, ki prejemajo Traclitionesv zamenjavo: Avstrija Graz: Landesmuseum Joanneum. Abteilung für Volkskunde Klagenfurt: Landesmuseum für Kärnten Salzburg: Salzburger Landesinstitut für Volkskunde. Riehard-Wolfram-Forschungsstelle Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften Belgija Bruxelles: Academie Royale des Sciences, des Lettres et des Beaux-Arts de Belgique Bolgarija Sofija: Bülgarska akademija na naukite Bosna in Hercegovina Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine Češka Brno: Akademie ved Češke republiky. LJstav pro etnografij a folkloristiku Praha: LJstav pro etnografu a folkloristiku AV ČR Francija Paris: Bibliotheque Nationale Hrvaška Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti Italija Gorizia: Biblioteca Statale Isontina Milano: Accademia di Scienze e Lettere. Istituto Lombardo Padova: Universita di Padova. Facoltä di Lettere e Filosofia (per 1’Istituto di Filologia Slava) Roma: Universitä degli Studi di Roma »La Sapienza-. Dipartimento di studi slavi e dell’Europa Centro-Orientale. Facoltä di lettere e filosofia Trieste: Narodna in študijska knjižnica. (Biblioteca nazionale slovena e degli studi) Udine: Accademia di Scienze, Lettere ed Arti Jugoslavija Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti Novi Sad: Matica Srpska Latvija Riga: Latvijas Akademiskä Biblioteka. (Latvian Academic Libraiy) Madžarska Budapest: Magyar Tudomänyos Akademia Könyvtara Makedonija Skopje: Makedonska akademija na naukite i umetnostite Nemčija Berlin: Staatsbibliothek zu Berlin. Osteuropa-Abteilung Bonn: Universitäts- und Landesbibliothek Frankfurt am Main: Johann Wolfgang Goethe- Universität. Institut für Kulturanthropologie und Europäische Ethnologie Göttingen: Akademie der Wissenschaften in Göttingen München: Bayerische Akademie der Wissenschaften Tübingen: Universitätsbibliothek Poljska Krakow: Polska Akademia Nauk Poznan: Uniwersytet im Adama Miekiewicza. Instytut Etnologii i Antropologii Kulturowej Slovaška Bratislava: Univerzitna knižnica Slovenija Ljubljana: Narodni muzej Maribor: Pokrajinski muzej Skupnost neodvisnih držav Kiev: Central’na naukova biblioteka im. V. L Vernads’kogo AN Ukrajiny Sankt-Peterburg (Leningrad): Rossijskaja akademija nauk Švedska Göteborg: Göteborgs Universitetsbiblioteket Stockholm: Stockholms Universitetsbibliotek Švica Geneve: Musee d’Ethnographie Velika Britanija London: British Library. Slavonic & East European Collections Združene države Amerike Cambridge: Harvard College Library. Slavic Division Chicago: The University of Chicago Libraiy Los Angeles: University of California. University Research Libraiy New York: Columbia University. Department of Slavic Languages Zamenjava publikacij ima tudi nekaj slabih lastnosti, ki so v glavnem povezane s finančnimi težavami založnikov. Te povzročajo zamude pri publiciranju tekočih zbornikov in zato tudi veliko dopisovanja (reklamacije, pojasnila, opravičila) med vsemi sodelujočimi v zamenjalni mreži. Vendar ocenjujemo, da dobre lastnosti odtehtajo vse slabosti. Za sklep moramo še enkrat poudariti, da se s slovensko knjigo širi domače znanje praktično po vsem svetu, v zamenjavo pa dobimo tuje gradivo, do katerega bi drugače le težko prišli - neredko pa sploh ne, saj je ponekod prav knjižna zamenjava edini možni način nabave.