Javnost. — Šola. — Narodnost. — Slovanstvo. — Jugoslovanstvo. — Samoizobrazba. — Gospodarstvo. — Prosveta in kultura. — Politika. — Izvenstrankarstvo. — Socialno vprašanje. — Demokratizem. — Sv.^tovno naziranje. — Sokolska ideja. — Stan in organizacije. — Vzaiemnost iti solidarnost. Kdor plove brez sinotra v svetovni rcki, je izgubljen, ta služi le dnigitn za stroj; zato se moramo kmalu vprašati: ali imamo pravi smoter, pravi ideal, brez pravega ideala ni mogoč napredek. Kake ideale torej imamo?« Masaryk Ob času, biilio je 'leta 1901, ko so iizdali neikiatarii priiiateilji .silavenisikegia imarodia iin TCiladime zimano »Poslaniico slliciveinski rrsladinii«, da !bi v inijianiam smisilu im po iniie:ie,m viodillu pnenoiviilii in prorcdrli stovenskii irranod, tadaij n^dkiaiko :se je prioeilo tuidi du-ševoiio-ikiultuinniO' gibainje ined sl-avensikiimii iičiitaljišoniikii. — Danies so> ti miožje iVsi že na svctiili islužbemih inrestih ali >pa na bojiiem poiMu! Učittaliiskt naraščai se je tediaj o^tresel vseih ¦traidiiciomiallniih MViaid lim inazoiriciv -tedanjesfa idijaštiva, iki je bilo okužcno po namiškem -buirševstivai m ie virdeilo simo^ter svioi le v ikiroikaimiu, ¦zabaviaih iin 'veiseiliioah; prioe'1 se je duševinr in n-otrantiti -preporod pni ijzvinu ¦učitaljsikeKia stanu. Raz-viaj se je ivirši'1 v amiilsiliu miaziaroiv navedene »Poslanice«, delama pod vipMvam naroldniOHradilkailine struje, katere giibanje je ^toiboikio posegilo tivdli v žiiviltfende iičiteli]skes?a, kakar siptošmo siliaviemsike^a dlijaštva. Takio i.ie učitelljislkii inair.aščaii šel duševno 'Svcifo 'pat sikmpnivO z druigim stovaniskim srednjeišalsikiiim diijaštiviam; a Ikimailu ije iiiviid-eil, -da se .prapoiniotma jasno nikidair ne 'tniotre uživeiti v skuprvo pot in se 'ire nas:nitii ne ina +0 iin me na <ano stran. tor imiu je manjkalo omiih stpeciviiano stamavskiih raiz- inctniviainii liin sti*ianilijaiuj, ki so ;mu iraeabhadTO potrebna za im]aga poanejšei stamavisiko življemje; pasabno, ker .ie prehiod od študija v .slan precaj nagel in o&tane še vrzel splošne lizobraabe deloimia v rminogih vi>rašamiiih praana. Pcstajvii'1 se je ta miaraščaii na 'las/tne noKe in od tedaj napreij je dobHo duš&vno giibajnje še Maonetjiši to<k. Sprva tokialmo iin ceimfirallrao gibamje se je mazširilo <v vse kiraje, kjar so slovemska učiteltiišča .ter se ,'e upošteviairOČ ravinioipraviiioist .oibeili spoloiv iin uvidevši >potrebo enake liziabrazbe za oba spola, 'pastiavilo ina maašiirši teimedii m širito ideiio nia ioibeh. straneh. Speciiioiinailio se ife stališče maprarn javinosti na dveh ¦abituriianitskih sastankih iin izoiimil se je .palasfoima nekak pnoKTaim, v kate=ram so staniavska stramilijenja združana s splošniimi stiremiljentti. Sitališoe, ozraačeiio v resaliuciiiah na abiituirientskih sestankih je našlo le deteimia odmeva tudi raed sitarejšiirn učiteilijstvfoim ta v lorfiainizaaijii. 7,e se je začela pot k najširšeiniiu macianalnenru teimelijiu ¦iin ise [je askailo Ye»i vsega jugfcslo(Vianisik'e!ga učiteiljstoffa di.iašbva, da bi se skupno dviigalo in vzajeimino' napredovalo; pnvii stiiki in poitavi ^'izajaminiosti so bi!lii podani v prvfih izirazili — iko je raziviCij ustaviH gibanie; prioeli so se ¦nazviijati ipnvi zrnaki sedande viownie. Zastalio je, in siile irni biito viideti im ne slutiti, ki je ¦UistavJjaila tcik; danes vamio zaujo, a danes tudi ijasno viaaio: da srao vmovič poisitaivilienii preid listi pnoblem to oe bi se dames priioalii znova raizviijati, bi prišli vnaviič do rste itofike, ikatacir dioibmo ivemio, da ¦moiramo priti isadati tudi daleč dalije, naiprej od te točke: da se ima z vseon jugosdicvainsikiim narodoim uaediniti tudii naš 'stati :i"ri so stanovsika uijediinijaroa imicinda predpasjod visarmu itj.rdneimu inianodiniamiu iiiiediinjeaiiu! * UčiteJjskd narašoaii je združil v sviojeim proRramiu detam-a .točike narodne^a radikailiLzma,. izfeušal ije uveljaiviti niaacine anih Maisarvkaviih učanoev, ki so poidali slcvensikl imiladiiini »Ploslianico«, zdiružiil |e v nijem tudii vse, ikair je našel v javtnosti ¦d^brega z.a učitelijstvo; zavzel ]e stališče ¦naspirciti siavraim jaiviniim viprašandiarn, ki so dane.s aktualna za naš Tiazvoti. Ce prinašamio daines maoeila, po katerih se je vzgiolevial mairaščad pred leiti, ne mislimio ipadaijati s iteim ničesar originalneafa Jioivega iz stnij, iz katerih je ta učite'tiisiki niaraščaii izšel, fe ndih d;e pioiv^eto im prikrodono staHšče, iz njih so se razvila maicdla %n po niiih so podania tu, ikoliikor se l-';riiiiejo, (izircnna so se kriia s stremiljenji narašCiaja. Viroiv zato ne botmo posebe ciitriiriali, itudii, toer se :p.ri ¦maiaeJiih 'Jie vipraSuiemfO', od kite izvilrajo, ternivoč kakšna so! Posebe nas je pa privedilo do^ obiiaive »siponrino-v iz preteikilicisti« dejstvo, da danes staiimo pnad rešltvtjiio istih parotolemiov, ki smo jih reševafli že teidai, še boJj i>a, da je 'pnoiblam vzffotie učiteljskeffa naraščaja postal daties še ipareča.jši kakioir je bjil tedaii; !ker ie pa idanes že igotovo, da .fe vsa bodočmast slotvanskeRa uaiteiliistva oidvisna ad 'nijegfoivieiffa mainaščaia, kakršea bo; da o'e icid imfegia odvlsinio tudi sloivemsikio šoilstvo, kakšuio bo v njesja naijbiistivanieijši inotrainiiositi, iin \je oid fcsga odviisna usoda im bodoomost niarodia, tokšni ldaidje ga bodo vzgaiiailii iui učiJi v ¦ny'egia majittlaijših letlh in kakšne bcdio pnve kaili, :ki bcidio vsejane v njega srca. Rotrebno rfe ¦onn-etniiti, da se učiteildstvo, ki se iie itadaij iViZffoliilo iv smiiisilu n,avedianih načel, dianes povečiaii na-giiblje v * Primerjaj elanek ,,Porspektive bodočnosti." Uč-it. Tov. št. 15. 1. 1917. tjavmiastfi v struio sooiailme damokiraaitiie ¦&li boliie račenio, isie lie popalnonia naginiilo v valatioik isocializima, te ani so se nagmiH nia pat šborailiiizuna iin so se 'zaidoivioiliiiilii s prikliopitviijo k stbarii ¦stTuai tzv. libaraMziima v oašii jaivmoisbi, ki so se nehallii baivdti s sio ciaLniimi ivprašainiii; driusi pa iščejo pnirti v raziistkiotvaintiiu problamiav diaiMe ter so se nasniili bja, kjar se siicar tie iraouma s pofožaiiam v nainadu im ipotožaiiam raanoda samejra, a se lnodi v sociaikiam oziiru pot naasfcvairnieje fin naijsilioblje, kar se de trdno prepričalo, da so Sderpe siocialline ipraivieiiosti itaiko irasnične iin prave, ida 'jiim ie zimiaga zasiiffunana 'iin je •visem pmoibfairjam. ki ijiih vsetouiie ita lideiia, brez iraoumav s puftožajain zagoiboivtiania.* Todia zdi se mam, da sio sedainji treniutiki aa raaiš nancd prevažm lim preodloSifai, da bi puščaLi vpirasainije mairoda, kd ipe zidnuižerao z mijagia 'ekisistaiao, sedaii v ¦odllcčiJiriam bnanubku, takio v oziadiu; za>to viiidilmio, da se ite onio učitelyisityio obnndfo v praivio smar, iv tisto ismier; kjer bo najAzdabnetj-e poimagiailio sebi in manodu — oe bo izikiušafo vplivati ma to, da se bo raoumailio rndte saiinio z iidejo, tamiveč ibudii s ¦pal-ožajem iin pobrebami maroda. IAVNOST. Dalama nezadavioHjistvio -s stairim, m ito mlliajišo sr-einieraciffo že zastareljm, deloirra brepaniaruje po raavain — boiljšam ie pniivedlo tedaniji iičitefeki inarašoaj do tega, da se a'e idiružil in iztasail saim vzkoftti v duinu, priMaidiniam času iin mapredkiu: z iniotraiijiim isviojiim iduševinitm praponadam, z evialiiicijo svoite nioifcrarojasibi poedkucav in s tam cetote ie hotal priinesti aianašoaii inavega duha m. navio žiiiv-Juenje v virste iučiteljstva in v m jega orgianiziaioiiio. Tiažrae in žalastne razimiaiie ,raiad učitaliistrvioim liin to pcnlittškie, iKimatne in spliošno 'soiaialtne so gai prtiisilile do teg:a, da se lie prioal že v pavioiiih dmžiti liin origanMtratii in sii ie sknupfno izkušal izbotliišati sta/lišoe tar si ustvariti bodišo boidoanost s tem, da >je že ipiried vstopam v silužbo pničeil štiudiiiraitii iln (pirio^uoaviati jaivniie dottnaoe raamare, lisikail vzriotoov zila an si »aartail pat, ki iniu maii bi prin^sla uspehe. 'r«rnu imimoKO toriiva preiiiaia bnižmost udi'tal'jstva z otziiram aiia vizigiajo učitelgskega nnarašoatja se da dalicma oipraivtiičliti v preobiloiženiiu z delom, delorma v boiiu za obstaiek pri taikam gimotneim stanjiu; detama pa .oscaja neiopnaviakiiva itn pretnsCaja bodočiicsiti kiot 'bodoča nalorgai. D-ajstvo, da sio te TaztmeTe privedile učtiteilifstivo do imedsabcijneKa razdiara in propadanja, da fje bito ito učiteljstvo izkioiniščaino a& ipoilitiškili sbranlk; na idiru^i straini, da mu te pcditlišike stranke niso hotale prianati initi poštenega ¦minimiuirna, niti socialni piravlionosti odffOvartjaiicoeKa ziaidastnegia gimiotnega i&tanda, da so gtmatno iStanije, toi mu sra dolaoa žq nariavni princip eksistenčne^a prava, izirabJi.iaili cedo v to, da so isi s&bli ioh,rainiialii •mioč m. uoiteliistfvo niapravili odviisiio cd sebe, iker so hatali 'preprečiiti, 'dosečii 'učiiteliisitviu tisto vdjajvo, iki irtiu iresniamo gre med tiairiadam in je ladiKicivariiaiioče važrooisti njeijiavegia sooiiadme^a dela lim saciialmi stopaifli; to daistvio ie privedlo ¦naraišča.i do uvidevanja. da tako ine moire in ne smie M več dalde. Niuiiiiio }e poitreba csa.moisvoffitve ¦$&]>& !iin svodega ddla! Nainaščaii je spoizinail, ida ije pni njtegrovi vzjffotii aeicibhadno piotrebno peoati se že zia idobe študiia z rtavmiimii ivipirašaitfi, da rmu ifiih ie študiinatd lin me kMijučaviatfi, kakior d-e to zaihteval disoiplinairnli šolsiki red, kar sioar mu bo irnamikailia ane doibe vz-gioje m isaimastioiinasti, iki jo dabi vliisokošalec raa iimivarzii, toatero pa uoitefl-j iabko nadamesti ie v času sv-Ojegai študliia oia ¦učiteflijjšču. Zato ivagioijno doiba učitaliiev na učiiiteldišau we sme bdti raaika omi isnadmiešotefcaga dtiaštva, itamiveč iima •?lede s\iobade v vzgictii im ismofirov liz^venšalske vzgoie biti analka vis^kiasalskamu "diiiiaJšitvm teir ise iiimia v sitfemljeitiiiih z Tnjjmi kriti: javmicsiti in davmiili vprašanij imu ni tometi zabrana&vaftii, iteirnivieč f?a d;e v nje m\riayaitii; m-e z aiktJvmimi isiodiel-aviainiiarn, temveič s ipmaučavainiiem! Nanaščaj je pa spozinavial, da jc imn.oS?o mašagia učitajstva, s poisebniim pctmdartam :sirednjili dob, ¦prepajan.iega z ncikijm duham negiotaviasti din nasarniostcijnotsti; brez ariiemtacije; prepojanio je oeilo z duhiani 'eigiciiama, sapairatizimia, iniiateiriiaiJiziiT ia, z doboim stamaviske iratzidiinliiitviosti — manjka nnu imaifasniavtnedših poumov o isacialliDosti. Hfih irevoliuciianaireoi duih ne poKtna ¦eivoJiucije, ziatareii iie njfih id-eilo 'Bnakio ndih z.naičaiiu, in iz tega ise de nodito ikaristotavistvio zadimrih diob. Kiot taka se je irodia <3poziioiiia v gilavni učiitaljsiki cirigianizaojji in de zven nje, s pamotčiio dmiiige cirgiainrzaoije,* ki -se ]e ziapeit araisilaitijafa na todai.i vllsadiajoao politiškio stranikio, jiaakakovala to gtlavimo arj?ainiizaiai!.io, a biila l.ie ¦zaisinoviana ^na preslaibfh 'm pregniffli temeil';ii. Slomškove Zveze. zato ije mi inagia premauiati, iruiti ipreuuviti, teinw<ač ife bill že iv iiy>an. teimeitrih, rna ¦kateriin je biia zasunaviana, ozinaoania aije prapast; zaitio se, je uvidcivai to, poistajv.ii maraišoaij ^na stanšoe; ipreiti preko te 'Oipozicije ima 'dineivmi 'red in n:aij'aneir®jian&.iše iginonirati brazRdaivo pooatije teh eilamientav v učitalijsitaiii vrsitah. SpazinaJio se je dieusbvio, da še cal-o naše razuimfništvio, naša iinteliffencidia idovialj ne .'uipošteva našaffa •Jiiarcioineiga šoilstva in n-ieKia imapriOtDka1; oziiiroimta šcilistvo uipašteiva z navaijainiam pač, a tetmmtanj se zaveda elemeaito, od katoneiga rie icidviisan ^vas mapradeik šalsbvia — imaincidirieiKia iiakialijstva, teir iz palitiških ciziiroiv cimailo¦važuje to lučiteddstvo 'tar s isv.aio inesirečnio taiktiikio iuidirektmo oalo podpiira miaravmicist niezinosein ipiritisk inasiprotmiikioiv uaiitaljsitva in. v <abmiajndh torajih iindiirelkltino tudli ivnamdi pritiisk siaviraižiiaikiav sliovanisikiegia niarada. To idieostvo je privedllio do spaznanija, da ise lie inujno vn niacnbhoidirno ravnati po teh raizimeirah, to se praivii: irziviaijati kionsakvenice! V prvii vrsti, je si>orzinail naraščaii, se ire saimiirn 'reorgainizfirati iim se skipbmeiie in jntcnziivinieiiie ipnipraivJjabi za badioioe dedo, kaJoartu/di ise sezmiainiti z bodcčimi 'bežnijami in pabmti, ki vodiijio dio popclline osaimioiSJViotfitve. Da je pa iinogjooe doseči bo, ije pokieba dala iai saimioiaaviasti. Zaveidati ®e 'inioda sebe iin resraosti pcdiažaiia', jin iiz te saimoziavesbi imara vizikilitd ispoanainje, da ike/r se hooe itam ineznosnim iraizim)eraim 'adpamoči — se h/ooe 'Odparaoči sainuiim! Emo spoznarniie se imioira roditi — staira resiniitca, ta njamtrieč: da kdior se liioče boireva/bi pnoti breabrižimasti, imallianianncsti iin neideiLaivnasti — iirjara 'kanaikati sam ter oie pričakavati od nobene straini ikalke podpare ald visali 'Opare! N»artaščaj se i»e oprije1! diiviize: S poanaajio iresraagia m. vztrajneffa 'dela se ho čamo fepapolinijavajbi liin hočamio ikiulltuirno mapredavati s posamezinilkioim v catoti; lia/vinjoist pa pnouauijimio, spaznaviaijmto iin študirajmo, dia vsitapiirmo vešči razimer v žiivilfjanije; tador ise stiriinia s ibam iniaoeliani, ga lie ipriidioibiti za detlio, ep&zioiii rnai s-e »a pa, da so tuidi nai -našam prapam zapisane basade pesnika: »Za inainri ma hiadi isbralioipatec fiaa niikiar; naiš ipat iie barba, žrtva, mučemištvio, (ki vodii slkiaz inovihito rn viiharr!« ŠOLA. 1-v'Od'i'lio se rie spiazoanjie, da šoila učiteijn ine da one vsesbraniske izobrazbe, k;i se <-id učiteilila zaihtova m ki imu iie nuijmo l>otirebna. Da učitetiišč, miiih inotpamiia uprava in uoriia uredlba ne adgicivarja dtthu časa, še •irmni :pa mapredku znaniasitsi m vede sadanje^a .oasia, to ']e ž-e zinana resmica. Naiso pa 'temiu krivi pnafesartiii, ni kirivio učmo posbopainle, 'teimiveč so teinru torivi 'načrti, na podlagti toaterih ^se vzigoMe učiteild&tvo im na podtaKi ikaterih -ne dobiva iiin ne priidabi ,cme 'iaabraizibe, t:mej?a znanja za živildeinde, tot-eireffa bi -mcirato z ©ziroim «a sacialrai pcntožai stamu v nainadu. Tako se dušavtni in girmoitinii položaii istavemsikega 'Učitelisitvia niikiakicir ne da priTncirtiabi z veliikiimii zathtevamti, iki sc stavifcn v učiteiliia toot vzgotievaloa 'rr.iliaidimie iin nanoda. Jasinio se 'lalliko iSpaztna zacstaifainie in nazaidavainje šcisbvia z azijram ina maiša uičitel-iišča, iM so v inmioigiih Cizirih 'takio <nediostatna in poiraaniMiiJvia. da 'knioe zahtevaiiio tamieilditiJi trefotnm. In te inadostauke spozinavati in Tefoininine zali'teive pnoinče"vati, to je 'najnnijineiša .nalaga, 'asabite zaitegaidelj, ikar so one igtavina pcidlagia mezdraivtiih razrncir med uSiteiliistvani. ljahko rečefmjo, da kot Mauiideiaitoettši čilicivek stoipi itčitalii z ¦zireliastniiin izipričevailami v nciki ma svoie islužbemo imeatio v laibe — in 'advzeta imiu de imiožnost, da bi z lahkotc1 še n/adailje sikinbcll »a svictjo izicibrazbd. Pač se jtiiu niudi šiiroiko palije dalavniositi itnad iijuidlstvam, tcda primamilkude muu imaraiiine opcire icid zutnatj, fcer imiu jo je šalsfca izobraizba daila pramialo. Ta žafcstma dojsbva ffcivoir-e jaismo i« cfdiločai/o, kaiko jiiUiimio j© ipcifireb.no, ida se učiteliiski nairaiščaii še v času študioa poprime 'saim s svotlo lastno einargfuo in prMnostja deia, da isaim tnadiotniiasti <to, oasasr imru šoila me daiie. V dcibi šbuidija sii ima nabaiati duševniih ziaktodav, iki ,fih lah/kia potem .uparabi, kio de >v osamelcisibi in zaipiuščeraosti 'fnavezain wa saimiagia sabe ra svoijo zimicžnjos.t. Tista nioiraima isJla, M isi jo pmidcbi is san;iDiziavesitiD, sainiavizigir;i.i'O in saim.orizicibira|zlbo', *nru je (V miaijbrtdnieiišio cpctna v čaisiih, fco žiivilijeinife tioilče ,s tndo pastdo po inijiam. In kdicir si .praiviočasno ni naibral doivollj zinanja in tirdine ;vicil.ie, ta ise vda birez^pioidnii iresLginacdijii, 'vida .se pšjiiiči, brazidetaiasti iin pasitane siaimo baona irradna imašQna. Učiteliiskii srtaln pa ziahteva — •niorda bcild m©go katefri dinuigt — krepkiih, enangionili in ¦vztraljnih idelavcev. Opiriijiabi sie je iin pri/liaistiiti lai je znaniia, ki ^a latvkio ipodiobiimio ma padilagi Sole, šbudiirati, kad >bi še mwrali priidcibiti, na dinugli isrtriuni pa se saimiilm izoibraiževati, bo se praivi, slkupno si iskati iziabraszbe, iki ,io šioila ne daiie to lie »najjiiujinejšii maniem. Nikiaikar pa ni io toko defiinitivnio in vadirž/llLivo istainiie, keir lodločno je stopiti pireid 'liiiuidiske ¦im. naatodine zastapmitke irn taik«o pred državo \n " katesroirtono povedati: Naš smoter je, doiseči bamalfibo iTi kc-renito refiorfmio učittdiiske izobrazbe, kd inioira temeiM na iptrimcipih sivobode zinanasti, sviobade vzsjoiie in svobade narodnosti! Daiti ijo — to je diržarvTna dolžn-ost! NAROONOST. Nainodinioist miam ije ¦najvišie .naičelio, i-Uturodiova visestrainaka ffcispadanska, sociataa, kiuillburnna im pciMtiska; osaimcisvoji¦tev inaun je teižikio ziaželliienti 'Simioiter. Da iSboiiilmo lodicionio :na naradnain sta¦liiišou, taga inaim, učiibeilifami istovianskegia nainada ,ffi potreba poseibe poiuidaniati; da situo inainadni, iin siioer po btstvu laptimisti, lima svoti fevor v tindintt in nacimiajani veri v boidooniast našeiga mairoda *jn z .mikm -učitdjsbva, ikatar v itTdini in naprarnagiljivi vioilifi, >da &e temu mamadu žirtviuiama, da zanij dedoimio iin posivetiimo ;vise tnioči 'rnjesja ¦vsesitrainsdoemiiu napreidku«. '1'ako aiitamo zaipisanio 'V prograimnili toakali tediainjegta inaraščaiia! Kcit 'nainadiniin učiiteflii^m i.je ipa napovedaifi ibneztobzirein boi visamiu, ikar je narodu šfcodlliiiveffa, ikar bi »a iuitesjnjl'0 oviTabi; napo/vedati de v prvi vrsti boj aiazonani maših nairodnriih miaispnabniikav <o narodni nadvladi, napcvediaiti ipa ue tu;c!i astar boj birazbriižniositii im aniailcimiannicisitii anega dda slovenskiejra raaumrtištva, ki z abauidcivanija vradinio 'ra^oduišinioisitiio opaziKje traigediia maroda iin dai>uistii, da pada posbcdainika za pcisboiiiainiko v siaviražcto žralo; da, 6e iiim oeto saimia ne pripomare ptfi tam deik im jih sama me izpostavflia pagutoi, iker itnpi im ¦gteda, da se calo izkiltruonio iiairadinio-jfaspodainslkia, izklliiuono "narodnio-Jkiuiltuirina in izikiljiiično naradruo-iobramibna in socialma vprasainia izirabdjaijo za miotranae 'Sbramikairsikio ipoditiške baie in taikio slaibi tiioč naToda v odporini sii ma zuinaj. UvMeti tie nujnio ipatrebo, da se zadeve, ki se ffičejo vsejra namcKia brez raziočka paldbiškega arJišldeiniiia, 'iin to miairoidmosrospoidairslke, niaircidmo-socialine in kultuirne šn manadmio-ioibramlbne, izivzaimeifo \zvian ni&fcrarrwe stram.'kairakfi.h pciMtiiškiiti bojetv, da se zanje ¦nujno ustamiavi virfiavma nainodina iinistanoa, in- to mepalitiiska, 'ki pnevzame vwdst\to in diiirelkibivo v tdi vprašaniiih. Naše iiičuček) ije ajvitoincunJia. ziat« se hiočamio beiriti tudti za cdipravo vladadcoih ¦niarodav, ker ae bcxi z^a madvilado imed narodi le tekimiavainje nied kapftalksti <in je haj za. avtonioimdij:) in proti izkartščanirii tindi bcxi probi 'kapitalizimiu ihi hk-rati b-od za obče socialnio pravo; jiaielo bcdi — samoupravia: ne -nairod inald inarodcnm, ne naltotd proti narodiu, amipak narod .poliag: narcda, pirizinavariioč ba naičala, stoječa na teiineilineim praprrtčanifn d&rncikiratizjiia in sociailme pravlLČnasti. na kaitarelm foodi zgraijiena boidcčocist. Narcdoiiost 'iii nfenk imailiik! Niaircdinost de iiariavni alamant čtavetka, maravni deiakinotg za isociiatoo1 -živilijeaiiie iiin se^ me viiidi isairrto iv ivzaiamractsbi, tamvtč ise 'rrjcira uvildeti ta vizajeiimost vjq kat sredsbvu v dosego skuipnib kinltuTnih dm tsccialmili simcibrofv. Paatžvino anaradino deJo se naan vildi s toj?a sbailišča čiisto ilcanikretno! Ne1 ccii, 'k'd«r laže, ikdar sikiriva zairaidl diobička svlcižs.praprioainije, ikdar se prHiiiuje pctsacr,t-zailiki;i:n iln mncžiiicaiin; airr.oak oni, todcir nraivcio 'in raauiinfmo žiivii iin vrši pctkSic v socrafciem diuhu — taik ikaristi mamcidiu. Z Zidiravim poediincam, bo> adirav roairad: dusevno, imr?jviniG-siccialino nm gtcspoidainslkto! Dcto staimu ki miesra mapreidek paučuie vm Jkoristi iiiarictdu !biiS'OČkirat in tlsicičikinat več, neffo vsi bamtbaistični ^oiMciri o ¦&*rr.icivimi ifci imarodiu. ZabGtraj vldimio rešittv lntamadncisbneifa vprašaintja 2a učiteliistvo v tesmii zdnuižiitvi stovemske^a irčiteiljsitva v sivirho pospešovamja šalsbva, vzffoife in [paulka, v svirho stamovskdih mteireisoiv in iv svirho anioitnieisra posbapanda pri inanadmo saciailmam — prosvebnem deilu. Reailizicfvainite mairddineKa proKiralrnta v-i/diLiro v booni .viršitvi ptfkilica in v pospešeVamm šolstva. (Dadjc priih.)