Previdno sla se priplazila do rirat. Naio sta razbila steklo in prišla v no- tranjost. V mraku so zdeli v vsem svojem spokojstvm in lepoti železni konjički. Tako »bogata« še nista bila nikoli. Vr- tela sta se okrog avtomobilov, jih odpi- rala in zapirala. Bi vzela »žabo« ali »re- noja«? Izbor je velik. Nato sta se odlo- čila: nsu 1200, kričeče rdeče barve. Odprla sta vrata in se odpeljala v noč. Ropot je napolnil veliko dvorano in se izgubil v spečih ulicah. Vlom. Neznanci so vlomili v skladišče in poleg orodja po vsej verjetnosti odnesli še kaj drugega. Pozneje so ugotovili, da so ukradli nov avtomobil. Seveda novega, saj starih v skladišču Avtomotorja v Koc- bekovi ulici — nimajo. Naslednji dan se je v mestu pojavil mladenič, ki je hitel k varnostnim orga- nom, da bi jih obvestil o najdbi. Našel je nov avto, zaklenjen in zapuščen v travi ob gozdni cesti nad Petričkom, proti Li- bojam. Nabiral je gobe in našel — avto. V glavi je že prekladal številke o tem, kolikšna nagrada mu bo zato padla. Delavci UJV so pohiteli k avtu in ugo- tovili, da sodi k zbirki Avtomotorja. Torej je bil ukraden nsu 1200. Bil je zaklenjen, poklicali so gasilce, ki so ga prepeljali na dvorišče, oziroma parkirišče v Gregor- čičevi 5. Ko so varnostni organi končali z delom okrog avtomobila so poklicali vodstvo Avtomotorja in jim avto predali. Ti ga niso mogli odpeljati, ker so tatini ključe obdržali. Avto je ostal na dvorišču, da bi ga mislednji dan spravili nazaj v skladišče. Naslednji dan avtomobila več ni — bilo. Storilca, mladeniča, ki sta imela v po- sesti končno avto, čeprav ukraden, se ni- sta mogla sprijazniti s tem, da bi jima ga vzeli. Ugotovila sta, kam so avto odpeljali in ga znova — ukradla. Točneje: ukradel. Samo eden. Medtem, ko sta pri prvem delala skupaj P. Z. in B. L., je zdaj po »njun« avto krenil le eden in ga odpeljal. Pred tem je na Otoku poskušal z drugega avtomobila ukrasti registrske tablice, pa so ga neke ženske opazile in pregnale. Nič ne de, si je verjetno smrkolin mislil. Drugič ukradeni avtomobil je tokrat bolje skril. V stari bunker za razstrelivo kam- noloma ob cesti v Laško. Pri spravljanju v bunker je avto sicer nekoliko odrgnil, ven- dar ga to ni motilo. Zopet je imel »avto«. In zopet so mu ga vzeli. Zdaj je tudi on spravljen. V zapor. Nani MLADINSKA PLAKETA 70 Tudi letos so v Celju po- delili mladinske plakete kot priznanja najbolj prizadev- nim pri delu z mladimi ali med mladimi. Dobilo jih je 11 ljudi: Jože Ceh, član predsedstva OK ZMS Celje; Ludvig Golob za prizadevno delo v pred- sedstvu OK ZMS; Marija Goršič, članica SLG in men- tor dramskih skupin; Tončka Herzog, dolgoletna družbena delavka v Počitniški zvezi; Zvone Hudej, za delo pri predsedstvu OK ZMS; Oto Jelenko, predsednik aktiva ZM Avtomotor Celje; Angelca Jesenek, vodja komisije za idejno politično izobraževa- nje in usposabljanje mladine; Miro Kocuvan, član AD Kla- divar kot športnik in dober delavec; Friderik Kotnik, ne- kdanji predsednik aktiva ZM v EMO; Jože Krebs, dolgo- letni družbeni delavec v ta- bcjrniški organizacij in Dra- go Medved, urednik literar- nega časopisa Obrazi. Občinska organizacija Zve- ze mladine jim je podelila plakete kot zahvalo in hkrati z željo, da bi še naprej tako prizadevno delali med mla- dimi. JAVNA SKLADIŠČA BODO v zadnjem času je v Celju vse več razprav o gradnji carinskih in jamih skladišč pri tovornem kolodvoru v Cretu. Zaradi tega je pred kratkim obiskal mesto ob Savinji tudi generalni direk- tor zvezne carinske uprave, ,Milo\'an Djokoiiovič, ki se je sestal s predstavniki trgovin- skih organizacij ter predsed- nico celjske občinske skup- ščine, Olgo Vrabičevo. Akcijo za gradnjo javnih in carinskih skladišč zaen- krat še vodi poslovno zdru- ženje za trgovino Koneks; zadeva sama pa narekuje že v kratkem ustanovitev po- djetja v izgradnji. Pri Ko- neksu so se konec prejšnjega t.edna sestali tudi predstavni, ki zainteresiranih podjetij ter se pogovorili o nadaljnjem delu. TRGOVINA - KOD IN KAM? Poslovno združenje za trgo- vino Koneks je pred kratkim načelo razpravo o kratkoroč- nem programu izgradnje tr- govinskih objektov v Celju. V tej zvezi je opozorilo, da bo mesto sicer tudi v pri- hodnje pridobivalo na pome- nu tržnega središča, zlasti še z izgradnjo nekaterih velikih blagovnih hiš, da pa bo vloga Celja nazadovala, če ne bodo rasle še manjše specializirane trgovinske enote. V tej zvezi je poslovno združenje opo- zorilo zlasti na izgradnjo dveh prodajaln za delikates- no blago, zatem za specia- Ijzirano trgovino za prodajo določene stanovanjske opre- me za zahtevnejše kup>ce, na specializirano trgovino za mlade potrošnike, na prodaj- no kapaciteto za opremo in rezervne avtomobilske dele za vse avtomobile, na ustrez- no prodajalno za steklarske in keramične izdelke, na sa- mopostrežaio trgovino s ke- mičnimi izdelki itd. Zanimivo je, da so na se- stanku predstavnikov celjskih trgovskih kolektivov skoraj v celoti rešili ta program in tudi določili nosilce posamez- nih akcij. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO v organizaciji delavske uni- verze ter v sodelovanju z nekaterimi drugimi organi- zacijami bo drevi, v sredo, 30. septembra ob 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju javna tribuna o izhodiščih nadaljnjega raz- voja stanovanjskega gospo- darstva v ^Sloveniji. Na njej bo govoril tudi republiški se. kretar za usbanizem, Boris Mikuš. VODOVOD V GOTOVLJAH IN ANDRAŽU Uspešna akcija napeljeva- nja novih vodovodov v žal- ski občani se nadaljuje. Prav- kar Stiinovanjsko-komunalno podjetje skupa^j z občani končuje dela pri polaganju cevi za večji vodovod v Go- tovljah, v teku pa so pri- pravljalna dela za nov vodo- vod v Andražu. V Stanovanj- sko-komunalnem podjetju so izdelali desetletni propram po katerem naj bi vsi kraji v žalski občini dobili pitno vodo. BOLJŠA CESTA OB PRISPEVKU TEKSTILNE TOVARNE Končali so z gradnjo nove ceste od Prebolda do šešč. Zaenkrat je cesta makadam- •ska in so prva dela veljala 320 tisoč din. Po družbenem dogovoru pa morajo vsa podjetja v žalski občini pri- • spevati določen procent sred- stev za gradnjo in obnavlja- nje cest. Tekstilna tovarna Prebold ni svojega dolga po- ravnala še za lansko in niti letošnje leto, kljub temu da so sredstva obljubili. Občani pričakujejo, da bo podjetje sredstva po družbenem do- govoru nakazalo in tako pri- pomoglo k še izboljšani cesti od Prebolda do šešč. V mi- slih je tudi asfalt. .. ZIMSKI BAZEN Mladi v Velenju težko ča- kajo na zimski bazen. Dela za ta objekt uspešno, napre- dujejo. Pred dnevi so prišli na gradbišče monterji iz Zve- zne republike Nemčije, ki bo- do ix>stavili halo za i>okriti baaen. Delo bodo opravili v treh tednih. Korito z& bazen pride na vnsto pozneje. Ba- zen bo dolg 2.3 metrov, širok pa 10. Poleg bazena bo tudi poslopje, v katerem bo bife. Predvidevajo, da bodo vsa dela izvršili do praznika re- publike. Takrat naj bi bila tudi slavnostna otvoritev ba- zena in začetek zimske kopal- ne sezone v mladem mestu. NOV OBRAT ZA POHIŠTVO Lesno industrijski kombi- nat šoštanj je pričel v Vele- nju graditi nov obrat za pro- izvodnjo pohištva. Proizvod- nja pa bo v glavnem name- njena potrebam tovarne go- spodinjske opreme Gorenje oziroma programu, da bi iz Velenja šle na trg kompletne kuhinjske garniture, to je po- hištvo in gospodinjski apara- ti. NOVA PRODAJALNA ELEKTROTEHNE Prejšnji petek je kolektiv ljubljanskega trgovskega pod- jetja Elektrotehna odprl v Velenju novo blagovno hišo, svojo šestnajstvo prodajalno v Sloveniji. Gre za ličen objekt s pro- dajnimi prostori v pritličju in hkrati za bogato izbiro elektrotehničnega blaga, go- spodinjskih strojev, železnine in drugega. 24. SEPTEMBRA - ZADNJIČ NA PROGI VELENJE-SLOVENJ GRADEC Pred več hot 70. leti so zgradili železniško progo, ki je povezovnig ta'\rat «e staro Velenje v Slovenjim Gradce.n Na progi od Velenja do SIo- venjega Gradca pa zdaj že dlje časa vlak ni več vozil. Pred dnevi je prebivalce pre- senetil in prebudil pisk loko- motive, ki je zadnjikrat pe- ljala po tej železni cesti. Sku- pina tridesetih delavcev iz okolice Požarevca je razdira- la železniško progo. V dolžini 30 km so jo razdrli v 45. dneh. Ljudje z razdiranjem proge niso bili zadovoljni, saj je prišlo nekaj kilome- trov pred Slovenjim Gradcem do neprijetnega incidenta. Z demontiran jem proge so končali 24. septembra 1970. Sliši se, da bodo na tem mestu, kjer se je nekoč vila železna kača, naredili cesto za eno.smerni promet. P. K. KONFERENCA KOMUNISTOV Na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov so člani ZK v Šentjurju raz- pravljali o vlogi in nalogah ZK v krajevni skupnosti. Re- ferat je prebral Franc Ogri- zek, član komisije, ki je pri- pravila obsežen material in s tem osnovo za še boljše delo komunistov v krajevnih skupnostih. Razpravljali so tudi o vlogi ZK v .splošnem ljudskem odporu. Na seji so za. delegata 1. konference ZKJ v Beogradu izvolili inž. Andreja Marinca iz Ljubljane in Miha Golobiča iz Zagorja. RAZGOVORI V VSEH KRAJIH v Šentjurju pri Celju so pričeli z organizacijo zanimi- vih razgovorov, ki bodo ne- dvomno pripomogli k reševa- nju vrste tudi najmanjših I problemov. Poseben koordina- tivni odbor, v katerem .so predstavniki skupščine in družbeno političnih organiza- cij, bo obiskal vse kraje, kjer se bodo pogovorili s krajevnimi družbenimi delav- ci in občani o problemih, ki tarej.o njih ali pa občinsko skupščino. Ob takšnem in- formiranju obeh strani bo obema laže razumeti stvari, ki drugače izgledajo nerešlji- ve. Pričeli bodo na Planini ve. Pričeli bodo na Planini, in sicer brez dnevnega reda. Pogovor bo potekal o vsem, kar ljudi zanima. DOHODKI ZA NAČRTOM v sedmih mesecih letoš- njega leta je dosegel skupni proračunski dohodek nekaj več kot 6 milijonov din ali 50,7 odstotkov. Realizacija od prispevka iz delovnega raz- merja je bila sicer za 23,2 odstotka večja kot v enakem obdobju lani, vendar hkrati za 21,3 odstotka man ja, kot je predvideval načrt. Pri rea- lizaciji ostalih dohodkov je bil očiten izpad pri komunal- nih taksah in prispevku za uporabo mestnega zemljišča, kar je posledica sezonskega dotoka taks oziroma nered- nega plačevanja občanov. dh VEČJE PODPORE v občini so 22 socialnim pcKipirancem povečali podpo- re od 75 na 90 din mesečno, na novo pa so registrirali 35 prošenj za dodelitev podpor. Ker so oskrbnine do konca julija dosegle že 70 odstot- kov planiranih sredstev, ra- čunajo, da bo ob koncu leta za te namene zmanjkalo 100 tisoč din. dh POPIS GOSPODINJSTEV Na predlog komisije za rj žbeno ekonomski razvoj bi občinska skupščina bela za popis gospodinj^u na njenem območju. KoiDj^^ je namreč ugotovila, ci^ * realnih podatkov o trennt'' zaposlenosti občanov i^ tem, koliko delavcev .se vJ na delovna mesta zunaj oi? ne oziroma ni mogoče n^ diti ocene o perspektiviJ zaposlovanju. Tudi na p^ ročju socialnega skrbstva^ podatkov, ki bi dopuščali alno oceno o splošnih .so«-;^ nih razmerah. Pričakujejo, da bo občins» .skupščina sprejela o terti trezen odlok. ZÄTV PRETVORNIKE v konjiški občini je treni no več kot 1300 televizijsfcj sprejemnikov, toda dobršt del območja je zaradi koj figuracije za dober sprejei TV programa okrnjenega. S gnali so preslabotni in ed^ izhod za celoten dravinsit dolinski predel, kot tudi j predel okoli Vitanja je Ty pretvornik na Rogli. i Ljubljanska televizija j pripravljena v skladu s s\ii jim investicijskim progi» niom pomagati Konjičanoi do boljšega sprejema, vendai računa, da bo tudi občin prispevala vsaj določen del« k stroškom postavitve pre tvornika na Rogli. Ta pn spevek naj bi bil v vrediiosi 11.000 dinarjev, torej nekala ena sedmina skupnih stre škov. Pretvornik bo zgraja prihodnje leto. Občinsia skupščina je nedavno skis nila, da bo za postavitev pre tvornika na Rogli prispevai potreben znesek. AKADEMIJA OB JUBILEJU OZN Skupno z vsemi organia cijami pripravljajo v Konji cah za 23. oktober priložnosi no akademijo ob srebrneü jubileju Organizacije zdniž« nih narodov. Ob obletnic OZN bodo prav tako priprs vili za politični aktiv širf razgovor o dejavnosti te nai višje mednarodne organizao je za varstvo miru in sožitj' na Zemlji. Na ta razgovor W V kolikor bodo v žalski občini v zve. zi s traso bodoče slovenske avto ceste še nadaljevali razpravo o škodi za zem- ljo, se ne bo čuditi, če bodo prišli na dan s predlogom o nadvozu čez celo Savinjsko dolino. In ta bi vsekakor moral biti toliko visok, da bodo lahko zelene kom hmeljevk! i- log namrei, ne ceste, f bodo odgd šanje Kar di potrebujt