cena 0,42 €, poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ
■	rufj^r most je spojen
r	K
■	Hotel v Termah Ptuj pod streho
ss^fl	m"
^■isk otroške vlade v mestnem svetu
■	Ptujska knjižnica uspešno vstopila v leto 2007!
■	Ptuj - slovenska in evropska pustna prestolnica • \
■	Pogovor z Davidom Bedračem - prejemnikom oljenke
■	Invalidi bodo svoje vozičke lahko ponovno servisirali na Ptuju
26. MAREC/SUSEC 2007
AKTUALNO
Obvestilo o uradnih urah podžupana MO Ptuj
Spoštovani občani,
obveščamo vas, da ima Mirko Kekec, podžupan mestne občine Ptuj, uradne ure za občane vsako delovno sredo od 15.30 do 17. ure, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, v pisarni št. 13. Zaželena je predhodna rezervacija termina v tajništvu Urada župana; lahko osebno v pisarni št. 10, lahko pa tudi na telefonsko številko 02 748 29 13 ali na elektronski naslov ksenija.mrgole@ptuj.si.
Urad župana Mestne občine Ptuj
| SUOVHSBPOH KMCT11 ; al a 20CF7
Vifab
I~r»dk»nilni «<	rtnl»Vi Untirck
itavckftlh kmetijjiiurtdiijiprrtMaiim kuli iiiuiiT i I r :■ >1. ki j ih i/ I ! .1 1 j> > |i 1 iiln i t lik:
ikrcmkih kači k in kmcHK hnlnilql Imdn m;rtj L ili krulili, mkfnL mal mLrlkk, ImaI. >>l| j, hriht ---1 - i .■_ milili tjju, ^-oLin i. 11: i rill. 1 iik-, inanj«, umi. komputi Ln InitHrn kana irisjiit N.jrsljMi I'll h|irTmljj]! >^:i[kii!liirni|iriiiyjniin (nlnitjmtl dtl. Phbktvlkf btili 11 lik 1 Jultroli11 udi puhLuiili in Lu|dlL
Yibljrai na huj ¡J nu-hra >in[tnh dahlia! □ohaJUL ]'<frw\uon
MiiS £j>iJ nifj, hKt iki inrtulto sk r. -■:■■ 1 I	I I r. ■ ■1 ■-■: JU . n ^ 11 ■.
Tk P:., n: MII: ¡nfo&puj i mu
JI r -ji ^J:. ■ I- IKI.. fctftn 0 ^KT X P KHKBRJ ST FiEJPSl hI 1.1 lNll)K tt J k Of^j- -ji'n i v-.' l. . .-Jjr-kj /K'- LjSO-^-'if
«J " Mfltauhiuhd	^
YfYfj k' -k^ pod* ii >! I1-.
Balonarski klub Ptuj vabi na dan odprtih vrat
DlWiJf 7
V petek, 13. aprila, ob 18. uri v Termah Ptuj (Apart hiša), vam bomo predstavili:
-	usposabljanje za pilota prosto letečega balona,
-	usposabljanje za ostalo osebje v balonarstvu,
-	XI. Mednarodni balonarski praznik in XIII. Državno prvenstvo Slovenije v letenju s toplozračnimi baloni. Dogodka bosta potekala med 25. in 29. julijem v Termah Ptuj.
Več informacij najdete na: .Www.bafgnadSki^ub-ptuj.si kontakt: bajOnarski.klub.ptuj@amiS.net,
Branko Ambrožič, GSM: 041 918 125
cc
)!
VI. regata Ptujčanka bo sredi aprila v znamenju promocije Ptuja
Med 14. in 17. aprilom bo potekala na Hrvaškem, v Biogradu na morju, že VI. regata Ptujčanka. Po besedah predsednika organizacijskega odbora Sama Baumana so letošnjo regato prestavili zaradi velike noči in ugodnejših vremenskih razmer. Pričakujejo petindvajset skupin, planirajo tudi vsaj pet plovb, poskrbeli bodo za bogat družabni program, obiskali bodo ribiški kraj Tkon na Pašmanu. Organizator regate je Hrvaška jadralna zveza, soorganizatorji pa Yacht club Biograd, BD Ranca Ptuj, JK Ptuj, JŠD Felnar Ptuj in Eurona-
utic Yacht club. Od prijavnine vsakega udeleženca regate se bo oddvojilo pet evrov, ki jih bodo podarili Brodarskemu društvu Ranca Ptuj za njihov jadralski podmladek. Naj spomnimo, da je lanski V. prehodni pokal Ptujčanka dobila skupina Ranca. Častni predsednik letošnje regate je župan dr. Štefan Čelan. Mestna občina želi s tem promovirati naše mesto in prispevati k izboljšanju medsosedskih odnosov.
Staša Cafuta Foto: Rado Škrjanec
2	■ /}/f<yw/t
MESTNI SVET
Ptuj - slovenska in evropska pustna
prestolnica
Kurentovanje 2007je s pepelnico dokončno za nami. Kot predsednik FECC Slovenije in član predsedstva FECC (Federation of European Carnival Cities - Federacija evropskih karnevalskih mest) ter član organizacijskega odbora ocenjujem, da se je Ptuj s kurentovanjem kot osrednjo turistično-kulturno-pustno-karnevalsko prireditvijo dokazal in utrdil kot slovenska pustna prestolnica in evropsko karnevalsko mesto.
Kljub poznemu združevanju na organizacijski, programski, kadrovski, finančni in marketinški ravni, nam je uspelo izpeljati kurentovanje presežkov. Tako na ravni evropske, slovenske in spodnjepodravske pustno-karne-valske dimenzije (udeležba in število FECC skupin iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Makedonije in Srbije, Cerknice, Dobove, Mozirja, Šoštanja, kurentov in tipičnih pustnih likov, princev karnevala, vse izvirnejših karnevalskih likov in skupin ...), števila obiskovalcev, pestrosti in kvalitete vsebin na etnografskem, kulturnem, zabavnem in dobrodelnem področju, medijski pokritosti..., na kar smo lahko ponosni.
Zahvaljujem se vsem, ki ste v tem prelomnem obdobju aktivno sodelovali pri Kurentovanju 2007, in vabim k aktivni udeležbi v naslednjih letih.
Upam in verjamem, da bodo naslednja kurentovanja s pravočasnejšim pristopom ter profesionalno organiziranostjo in ekipo še nadgradila doseženo raven. Mogoče tudi s slovenskim gala karnevalskim plesom v novem hotelu Term Ptuj ali na ptujskem gradu; tam so bili temelji zanj pred leti že postavljeni. Ob izjemni etnografski dediščini, ljudskem izročilu in tradiciji, na kar smo upravičeno ponosni, si tudi urbana kultura mask in maskiranja na Ptuju zasluži nadgradnjo s tovrstno eminentno prireditvijo, sicer jo bodo organizirali v katerem od večjih slovenskih mest, za kar že kažejo interes. Glede na čas, omejen na tri dni, med svečnico in pepelnico, bi lahko bil slovenski gala karnevalski ples presežek urbano-karnevalskega dela Kurentovanja 2008, s čimer bi zadostili tradiciji, želji po večdnevni karnevalski zabavi in ekonomiji obsega.
Vloga in pomen Konzorcija Kurent, ki naj bi se potrdil še z ustrezno pravno-organizacijsko obliko, sta in bosta tudi v prihodnje izjemnega pomena. Ker menim, da nam je v interesu, da se v razvoj kurentovanja in turizma ob vodilnih nosilcih Mestni občini, Perutnini in Termah vključi čim širši krog podjetniških in javnih subjektov, bi bilo verjetno najprimernejše ustanoviti gospodarsko-javno družbo.
Glede na multiplikativno dimenzijo ter učinke kurentovanja in turizma v okolju bi bila tovrstna organiziranost tudi zagotovilo, da se ne zapirata v ozke kroge, temveč sta javnega pomena - naša in za nas.
Po tako uspešnem kurentovanju bom še ponosneje predstavljal Ptuj in Slovenijo v FECC ter FECC na Ptuju in v Sloveniji. Pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija ob 15-letnici FECC Slovenije in za uspešno mednarodno promocijo ptujskega karnevala, s katerim me je počastil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, mi bo pri tem še dodatna vzpodbuda in obveza. Posebej zato, ker bomo, potem ko smo leta 1996 z Mariborom uspešno organizirali 17. konvencijo FECC, že letos oktobra gostili najvišje predstavnike karnevalske Evrope na FECC Dies Natalis 2007 Ptuj Slovenija.
Tako bo Ptuj letos za en konec tedna uradna evropska in slovenska pustna prestolnica.
Branko Brumen
26. MAREC/SUSEC 2007

SPREHOD PO VSEBINI
Iz pete seje Mestnega sveta	4
Predaja dokumentacije za naslov Kulturna	6 prestolnica Evrope 2012
Obvestilo o čistilni akciji	6
Obvestila za občane primestnih četrti
Grajena in Rogoznica	6
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov	6
Drugi zaposlitveni sejem	10
Podjetje Ortosana na Ptuju	10
Rez potomke žametne črnine	11
Izbrali ŠPargelj vina 2007	11
Puhov most je spojen	12
Hotel v Termah Ptuj pod streho	12
Forum za Ptuj danes in jutri	13
Ptujska knjižnica uspešno v leto 2007!	14
Pogovor z Davidom Bedračem	16
Iz Mestnega gledališča Ptuj	17
Razstava Likovne sekcije DU Ptuj	18
Slikarski svet Rozine Šebetič	18
Koncert Varaždinskega kvarteta	19
Strašilo motovilo	19
Obisk otroške vlade v mestnem svetu	20
Regijsko tekmovanje LegoBum 2007	21
Razvajenost - II. Del	22
OŠ Ljudski vrt je praznovala 49. dan šole	23
Letna konferenca Strojnega krožka Posestnik	23
Odziv na članek Otvoritev vrtca Zvonček	24
Mladi forum na naših ulicah	24
»Zakrijmo si lica, odkrijmo obraz!«	24
Dobrodelni koncert članic kluba Sorop-
timist	25
Potujoča svetopisemska knjižnica	25
Koronarno društvo Ptuj	26
Atletika: pregled dvoranske sezone	28
Aikido: Matjaž in Nejc postala mojstra	28
Z gibanjem začutite svoje telo	29
Koranti iz Spuhlje gostovali na 29. karnevalu v Arlonu	31
Naslovnica: Puhov most spojen Foto: Staša Cafuta
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrja-nec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol. net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
¿^kpr/M	3
26. MAREC/SUSEC 2007
MESTNI SVET
Na 5. seji tudi zazidalni načrt za Rabelčjo vas - zahod in
poročilo LTO
Svetniki so 19. marca, potem ko so se v tem mesecu že sestali na izredni seji, ponovno sedli za isto mizo
Bronja Habjanič
Zdravstveni dom Ptuj in Lekarne Ptuj
Svetniki so sprejeli spremembe Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. S tem odlokom občine Ptuj, Destrnik, Hajdina, Kidričevo, Markovci, Majšperk, Videm, Zavrč in Žetale kot ustanoviteljice ustanavljajo javni zavod Zdravstveni dom Ptuj za izvajanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti. Sprejeli so tudi osnutek sprememb Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj. S tem odlokom občine Ptuj, Destrnik, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Videm in Žetale kot ustanoviteljice ustanavljajo javni zavod Lekarne Ptuj za izvajanje lekarniške dejavnosti kot dela zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. V času po sprejemu ustanovitvenega odloka so se spremenile določene okoliščine (novi lokaciji Lekarne Kidričevo in Lekarne Budina-Brstje, spremenila pa se je tudi zakonodaja), zato morajo vse občine ustanoviteljice spremeniti odlok in ga na sejah občinskih svetov tudi potrditi.
Občinski lokacijski načrt za poselitveno območje Budina
Sprejeli so tudi Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11 - S14/3 Budina - ob Rogoznici. Poselitveno območje zajema zazidljivo območje južno od gradu Risto-vec na zahodni strani potoka Ro-goznica. Območje je namenjeno stanovanjskemu bivanju in tudi mirni poslovni dejavnosti. Na jugovzhodnem delu, ob potoku Rogoznica, je predvidena izgradnja enostavnih športnih površin v manjšem obsegu (rokometno igrišče standardnih mer, manjša površina za rolkanje, plezala in igrala). Zazidalna zasnova pred-
videva na tem območju 52 enodružinskih hiš, zemljiške parcele bodo velike od 600 m2 do 1120 2
m.
Opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov
Svetniki so razpravljali tudi o osnutku sprememb Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju MO Ptuj. Mestni svet je omenjen odlok sprejel junija 2005, na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona o prekrških in uvedbe nove valute evra pa ga je potrebno uskladiti v poglavju, ki ureja kazenske določbe oziroma višino izrečenih glob. Ne glede na obširen odgovor komunalne inšpektorice Majde Murko na pobudo svetnika Milana Petka, da naj se pristopi k reviziji odloka, saj meni, da bi lahko brez škode za okolje občanom dovolili kurjenje na prostem, predvsem v času rezanja brajd, drevja in okrasnega grmičevja, se svetniki z odgovorom niso strinjali. S Petkom se je strinjal tudi Konrad Rižner in po daljši razpravi so svetniki sprejeli sklep, da naj se v odlok vnesejo vsebinske spremembe.
Obnova strehe Narodnega doma
Sprejet je bil sklep o odobritvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta Narodni dom Ptuj - obnova strehe. Zaradi dotrajanosti strehe Narodnega doma, kjer so kritina, ostrešje in žlebovi povsem dotrajani, streha pa zamaka, se je občina prijavila na razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje občinskih investicij na področju kulture. S pri-
javo je bila uspešna in pridobila sredstva v višini 16.915 evrov, predvidena vrednost skupnih del pa znaša okrog 65.000 evrov. Del sredstev za obnovo bo primaknila občina sama, nekaj pa bo prispevala tudi Zveza kulturnih društev. Svetniki so s potrditvijo Dokumenta identifikacije omogočili pridobitev sredstev s strani Ministrstva za kulturo, pripravo razpisa in samo izvedbo del. Svetnik Miroslav Letonja se je spraševal o smotrnosti vlaganja v to stavbo in vprašal župana, če se že razmišlja o gradnji novega kulturnega doma. Župan je pojasnil, da je lokacija novega doma že nekaj časa znana (sedanje "divje" parkirišče na Potrčevi), bo pa potrebno pri gradnji vključiti zasebni kapital. Svetnik Jože Glazer pa je, nasprotno, poudaril, da je potrebno razmisliti, kaj bo mesto naredilo s starim mestnim jedrom in da je nujno najprej obnoviti že obstoječe objekte in šele nato razmišljati o gradnji novih.
Rekonstrukcija javne poti, lokalne ceste ter vodovoda Spuhlja - Zabovci
Župan dr. Štefan Čelan je
mestnemu svetu v obravnavo in sprejem predlagal še sklep o odobritvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za rekonstrukcijo javne poti, lokalne ceste ter vodovoda Spuhlja-Zabovci. Svetniki so dokument, ki ga je izdelalo podjetje TMD Invest Ptuj, potrdili, ravno tako pa tudi sklep o odobritvi Investicijskega programa za rekonstrukcijo javne poti, lokalne ceste ter vodovoda Spuhlja-Zabovci. Investicijski program se bo izvajal s sredstvi proračuna MO Ptuj. V letu 2006 so se končala dela na fekalni kanalizaciji v Spuhlji, tretja etapa. Dela se bodo nadaljevala s posodobitvijo zgornjega ustroja cest, poti, pločnika, javne razsvetljave, kabelske televizije, telefonije in vodovoda. Ocenjena vrednost investicijskih vlaganj in struktura investicijskih stroškov znaša
939.300 evrov. Predvidoma se bo investicija začela v letošnjem letu in bo dokončana v letu 2008. Investitor - MO Ptuj - bo že letos pričel s postopki oddaje javnih naročil ter izbiro izvajalca.
Spremenjene izhodiščne cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za daljinsko ogrevanje
Svetniki so Komunalnemu podjetju Ptuj navkljub burni razpravi o ustanovitvi hčerinskega podjetja Komunale - Top energija, d. o. o., podali soglasje k spremembi izhodiščne cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja. Variabilni del cene znaša 54,4657 EUR/MWh, fiksni del pa 1,5277 EUR/kW/mesec.
Predlog Komunalnega podjetja je pregledal Oddelek za gospodarstvo in obravnavala Komisija za preučitev zahtevkov in oblikovanja stališč glede sprememb cen. Ugotovili so, da prihaja do zvišanja variabilnega dela cene zaradi sprememb cen vhodnih energentov - zvišala se je nabavna cena zemeljskega plina, ekstra lahkega kurilnega olja, le nabavna cena električne energije zaenkrat ostaja enaka.
Trendi varnostnih pojavov na območju MO Ptuj v letu 2006
Mestni svet se je seznanil s poročilom Policijske postaje Ptuj o trendih varnostnih pojavov v lanskem letu. Sejo pa je obiskal tudi Janez Rojko, vodja policijskega okoliša mestne četrti Center. V letu 2006 so na ptujski Policijski postaji skupno beležili manj kaznivih dejanj kot v primerjalnem obdobju lanskega leta oziroma povedano v številkah - bilo jih je za kar dobrih sedem odstotkov manj, raziskanost vseh kaznivih dejanj pa znaša nekaj manj kot 50 odstotkov.
4
Sferi
•fffrff/t
MESTNI SVET
26. MAREC/SUSEC 2007
Lokalna turistična organizacija - LTO
Svet se je seznanil tudi s poslovnim poročilom za leto 2007, ki ga je pripravil javni zavod Lokalna turistična organizacija. LTO si je v zadnjih treh letih nabral nezavidljive finančne izgube. V letu 2004 je imel zavod 11 milijonov tolarjev dolga, v letu 2005 pet milijonov tolarjev, v letu 2006 pa 18,5 milijona, od tega 17,8 milijona samo na račun kuren-tovanja. Dolgovi so po mnenju direktorja Aleksandra Dolenca nastajali zaradi izvedbe zabavnega dela kurentovanja. Dolenc je v poročilu zapisal, da je že v letu 2004 ugotovil, da si LTO kot neprofitna ustanova ne more privoščiti postavitve karnevalske dvorane.
Izvedba letošnjega kurentova-nja, ki ga je prevzel Konzorcij Kurent, je bila uspešna, in to je model, ki se ga bo potrebno držati v prihodnje, je prepričan župan. Podobno v Konzorcij verjame tudi Dolenc.
Odbor za gospodarstvo je zavzel stališče, da se čim prej sproži stečajni postopek in pristopi k pokrivanju izgube, pri tem pa se dejavnosti TlC-a izvaja naprej. V odboru še predlagajo, da naj delo TIC-a začasno prevzame Oddelek za gospodarstvo na MO Ptuj. Enako je tudi stališče Odbora za finance. V okviru Konzorcija bo potrebno poiskati rešitev za nadaljnji razvoj turizma v občini, ki pa je morda tudi v ustanovitvi novega zavoda, ki bi temeljil na javno-zasebnem partnerstvu.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča odslej le za komunalno opremljena zemljišča
Ustavno sodišče Republike Slovenije je na pobudo Hermana Savca v postopku za preizkus pobude in v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v MO Ptuj odločilo, da se 2. b. člen odloka, v katerem je predvideno plačilo nadomestila tudi za zemljišča, ki niso komunalno opremljena, razveljavi, saj je ta člen v neskladju z določbo Zakona o graditvi objektov.
Po odločbi Ustavnega sodišča se tako za nezazidana komunalno neopremljena stavbna zemljišča nadomestilo ne plačuje.
Spremenjen zazidalni načrt za poselitveno območje Rabelčja vas
-	zahod
Župan je svetu v obravnavo in sprejem predlagal tudi osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za poselitveno območje Rabelčja vas
-	zahod. Osnovni zazidalni načrt za to območje je bil sprejet že med letoma 1976 in 1978, nato spremenjen med letoma 1993 in 1994 in ponovno v letu 2002. S spremembami zazidalnega načrta je znotraj ureditvenega območja predvidena gradnja večstanovanj-skih stavb, eno- in dvostanovanj-skih stavb, trgovskega centra ter ureditev javne gospodarske infrastrukture. Obravnavano območje meri 17,56 ha, predvideno stanovanjsko naselje pa je razdeljeno na pet območij pozidave.
Javna razgrnitev spremenjenega zazidalnega načrta je potekala od 12. januarja do 12. februarja letos. V času javne razgrnitve je na Skupno občinsko upravo prispelo skupaj 7 predlogov in pripomb. Stanovalci, kot so zapisali, tretje vrste vrstnih hiš na Volkmerjevi 54-65, so predlagali, da se področje za obstoječimi tremi vrstami vrstnih hiš nameni izgradnji vrstnih hiš v dosedanji višini obstoječih hiš (klet, pritličje in mansarda). Menijo, da je zaradi ohranjanja vedute Ptuja nesprejemljivo za tremi vrstami hiš graditi stanovanjske bloke, in to na vzpenjajočem se terenu, so pa stanovalci sami zainteresirani tudi za nakup 20 metrov zemljišča na severni strani njihovih parcel, saj bi se tako izenačili s prvima dvema vrstama in bi se lahko nadaljevala izgradnja in poselitev naslednjih vrst v ustreznih razmerjih. Med bližnjimi stanovalci se je pojavila tudi bojazen o prezasičenosti bodočega stanovanjskega naselja (premalo parkirišč, nezadostne zelene površine, klopce, igrala, igrišče). Svet mestne četrti Ljudski vrt, ki mu predseduje Alenka Krabo-nja, je imenoval celo Odbor za predloge in pripombe na spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za obravnavano poselitveno območje. Prebivalci te mestne četrti se tudi sprašujejo, kolikšno osončenje bodo imela stanovanja, zakaj ni predvidenih nobenih varovanih stanovanj za starejše
občane. Prebivalce Peršonove pa skrbi obseg prometa na njihovi ulici, saj se že sedaj težko srečata tovornjak in osebni avtomobil. Svoja stališča do vseh prejetih pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve, so pisno pojasnili v podjetju Urbis iz Maribora, ki je pripravilo spremembe zazidalnega načrta. Nekaj predlogov so sprejeli, spet druge so zavrnili kot neutemeljene. Tako bo v zazidalnem načrtu ponovno prostor za športno igrišče, postavljene bodo klopi za počitek in igrala za otroke, v času gradnje se bodo namestile protihrupne ograje, nekateri bloki se bodo znižali za eno nadstropje, vrtec se bo uredil predvidoma v sosednji planski enoti na "Marofu", ki stoji zahodno od Volkmerjeve ceste in zato tudi ni zarisan v zasnovi zazidalnega načrta Rabelčja vas - zahod. Območje se bo glede potreb po vrtcih in šolah načeloma navezovalo na obstoječe kapacitete (OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglič), ko pa bodo kapacitete tukaj zapolnjene, pa na predvidene ustanove, ki so planirane, kot že zapisano, v sosednji planski enoti. V Urbisu tudi pravijo, da bo novo cestno omrežje zgrajeno že pred pričetkom gradbenih del, prometa s tovornimi vozili pa po Peršonovi ulici ni mogoče prepovedati, bo pa ta vključena v sanacijo, če bo zaradi izgradnje predvidenega območja poškodovana. Zazidalni načrt posebej ne predvideva izgradnje varovanih stanovanj za starejše občane, kar pa ne pomeni, da se v primeru investitorjev, ki bi si to želeli uresničiti v katerem od predvidenih stanovanjskih blokov, tega ne bi dalo uresničiti.
Najem kredita za kanalizacijo v Spuhlji
Svetniki so sprejeli tudi sklep o najemu kredita za gradnjo 2. A, 2. B. in 3. etape fekalne kanalizacije Spuhlja. Občina bo kredit v višini 220.218,41 evrov najela pri Ekološko razvojnem skladu RS.
Prodaja stvarnega premoženja, ki je v lasti MO Ptuj
Mestni svet je sprejel še en program prodaje stvarnega premoženja v lasti občine (prodali bodo šest stanovanj in dva poslovna prostora), istočasno pa je obravnaval in tudi sprejel spre-
membo posameznega programa prodaje stvarnega premoženja, ki se nanaša na ocenitev vrednosti nepremičnine.
Cena storitve Pomoč družini na domu
Izvajalec te storitve je Center za socialno delo. Cena storitve za efektivno uro neposredne socialne oskrbe enega oskrbovanca ostaja nespremenjena glede na veljavno ceno iz leta 2005. Soglasje k ceni storitve Pomoč družini na domu je bilo podano še na seji prejšnjega mandata mestnega sveta, v marcu 2005. Takrat je cena znašala 950 tolarjev, sedaj se le pretvarja v novo valuto in tako znaša 3,96 evra.
Višja cena distribucije zemeljskega plina družbe Adriaplin
Svet je sprejel cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin v MO Ptuj. Družba Adriaplin je z vlogo, ki jo je poslala na občino, podala predlog za uskladitev variabilnega dela prodajne cene zemeljskega plina, za katero predlagajo zvišanje, saj se je zvišala dobavna cena zemeljskega plina. Fiksni del prodajne cene plina koncesionar tekoče usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.
Dovoljene občasne tržnice
Mestni svetniki so ob koncu seje potrdili še Sklep o določitvi občasnih tržnic v MO Ptuj. Občasno, ob večjih tradicionalnih prireditvah, bo možno tržiti na območju Novega, Mestnega, Slovenskega in Minoritskega trga. Organizator posamezne prireditve, ki bo postavil svoje stojnice, si bo moral najprej pridobiti soglasje za obratovanje občasne tržnice, v katerem bo navedeno, katere pogoje bo moral izpolniti.
Predstavniki MO Ptuj v svetu Zavoda za šport Ptuj
Dosedanjemu svetu Zavoda za šport Ptuj, ki je bil izvoljen in konstituiran marca 2003, poteče mandat. Mestni svet je zato imenoval nove predstavnike - Mateja Janžekoviča, Marjana Kola-riča, Miroslava Letonjo, Emila Mesariča in Mirana Meška.
ä^k^r/M 5
26. MAREC/SUŠEC 2007
IZ MESTNE HIŠE/
MESTNI SVET
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Predaja dokumentacije za naslov Kulturna prestolnica Evrope 2012
Predstavniki mestnih občin Maribora, Ptuja, Velenja, Novega mesta, Murske Sobote in Slovenj Gradca so 28. februarja Ministrstvu za kulturo predali kar 110 kilogramov težko dokumentacijo, s katero mesta na čelu z Mariborom kandidirajo za naslov Kulturna prestolnica Evrope 2012. Predaje so se udeležili tudi predstavniki MMC Kibla iz Maribora in koordinatorji partnerskih mestnih občin.
Iva Ferlinc, foto: Črtomir Goznik
Obvestilo o čistilni akciji ob svetovnem dnevu zemlje
Pomlad se prebuja in čas je, da se tudi mi prebudimo ter z aktivno akcijo udeležimo v akciji Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja.
Omenjena akcija bo potekala kot vsako leto v okviru obeležitve svetovnega dneva Zemlje, v katero se z različnimi aktivnostmi že vrsto let vključuje tudi Mestna občina Ptuj.
Vljudno vabimo vse občane, da se nam pridružite pri izvedbi osrednje vsesplošne občinske spomladanske čistilne akcije, ki bo v soboto, 21. aprila 2007, v vseh mestnih in primestnih četrtih,
s pričetkom ob 9. uri na vseh zbirnih mestih ter predvidenim zaključkom med 12. in 13. uro.
Zbirna mesta za začetek akcije bodo določena po posameznih mestnih in primestnih četrtih. O lokacijah zbirnih mest boste obveščeni v Štajerskem tedniku, ptujski lokalni televiziji in po Radiu Ptuj. Na zbirnih mestih boste dobili plastične rokavice in vrečke za varno zbiranje odpadkov. Po končani čistilni akciji so udeleženci povabljeni na družabno srečanje in pogostitev z golažem na Ranci na Ptuju.
Sabina Jupič
Obvestila za občane primestnih četrti Grajena in Rogoznica
Oddelek za splošne zadeve Občinske uprave Mestne občine Ptuj obvešča občane primestnih četrti Grajena in Rogoznica, da v dogovoru s predsedniki primestnih četrti spreminjamo lokacijo delovanja pisarne navedenih primestnih četrti.
Od 2. aprila bo pisarna primestnih četrti Grajena in Rogoznica delovala na lokaciji Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj v skupnih prostorih v pritličju, ki so namenjeni delu mestnih in primestnih četrti.
Pri večini dejavnosti je pisarna na dosedanjih lokacijah predstav-
ljala le prva vrata pri reševanju potreb občanov in so se za končno rešitev morali oglasiti v Mestni hiši. Z načrtovano spremembo bomo omogočili, da bodo občani lahko vse zadeve uredili na eni lokaciji.
Nova lokacija hkrati omogoča, da so javni uslužbenci v četrti občanom na voljo osebno ob delavnikih od 8. do 12. ure in v sredo od 14. do 16. ure. Nova lokacija bo omogočala boljšo logistično podporo delu pisarne in s tem višjo raven uslug občanom.
Mag. Janez Merc
Pobudi Miroslava Letonje:
1.	Ureditev lastništva zemljišča, na katerem stoji Gasilski dom Turnišče
Odgovor:
Zemljiče, na katerem stoji Gasilski dom Turnišče, je bilo predmet najema med Krajevno skupnostjo Turnišče (najemodajalec) in Perutnino Ptuj (najemojemalec) za obdobje od 1984 do 2004. V tem času je pogodba potekla, gasilski dom pa stoji na zemlji, ki jo je Perutnina Ptuj prodala podjetju Polje dom. To podjetje je pripravljeno prodati zemljišče na p. š. 3362/1, k. o. Ptuj, vendar za to zemljišče zahteva, da mu Mestna občina Ptuj proda stanovanje, ki je v objektu nekdanje gostilne, in zelenico pred gasilskim domom. Mestna občina je v dogovorih ponujala menjavo zemljišča za stanovanje brez zelenice, za kar so bile opravljene cenitve. Ker se podjetje Polje dom s tem ne strinja, do rešitve ni prišlo. Z reševanjem te problematike se različni subjekti ukvarjajo že več let, vendar zaradi prevelikih zahtev na drugi strani do rešitve ni prišlo. Za rešitev lastništva gasilskega doma je pristojno Prostovoljno gasilsko društvo Turnišče, za stanovanje pa Mestni svet Mestne občine Ptuj, za spremembo lastništva zelenice najprej Mestna četrt Breg in nato Mestni svet MO Ptuj. Pri vsem pa je rešitev odvisna od lastnika podjetja Polje dom. Sedanje stanje je posledica pravne ureditve v prejšnjem družbenem sistemu in delno urejene zadeve, ki pa v tem času ni rešljiva brez dogovora obeh strank ali odločitve pristojnega sodišča.
Mag. Janez Merc
2.	Prouči naj se možnost izgradnje vodnega centra pri Dravi in pripravi naj se odgovor, čigava so zemljišča ob Dravi.
Odgovor:
Za območje ob Ranci je podana pobuda, da se v strategiji prostorskega razvoja občine opredelijo površine za športno-rekreacijske
in turistične namene. Zemljišča so v pretežni meri v zasebni lasti.
Peter Cafuta
Pobuda Milana Petka: Pristopi naj se k reviziji Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb, zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj, da bi pod določenimi pogoji, brez škode za okolje, bilo občanom na deželi dovoljeno kurjenje na prostem, predvsem v času rezanja brajd, drevja, okrasnega grmičevja. Res je, da si predpise pišemo sami, vendar je naš odlok, ki ureja kurjenje odpadkov, resnično zelo strog. Po odloku namreč nihče, niti pod določenimi pogoji, brez škode za okolje, ne sme kuriti na prostem. Vemo pa, da so na deželi opravila, kot je rezanje brajd, drevja in okrasnega grmičevja; veje je treba pospraviti, kuriti pa ne smeš.
Odgovor:
Odlok v zvezi s sežiganjem komunalnih odpadkov določa v 7. alinei 38. člena prepoved sežiganja izključno komunalnih odpadkov. Med komunalne odpadke pa uvrščamo odpadke, ki nastanejo v gospodinjstvu: papir, steklo, plastična in tetrapak embalaža, pločevinke, biološko razgradljivi in ostali odpadki. Po Pravilniku o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost (Uradni list RS, št. 42/04) med biološko razgradljive odpadke, ki so po svojem izvoru komunalni odpadki, spada tudi zeleni vrtni odpad. Med zeleni vrtni odpad pa se štejejo odpadki rastlinskega izvora iz vrtov in parkov, kot so odpadne veje, trava in listje, za katere je določeno po zgoraj navedenem predpisu, da jih je potrebno kompostirati. Tako urejen način ravnanja za tovrstne odpadke je torej določen že v zgoraj navedenem republiškem predpisu in bi vsaka druga oblika ravnanja,
6	ffifcačan
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
26. MAREC/SUSEC 2007
ki bi jo uporabili v občinskem predpisu, avtomatsko pomenila nezakonitost oziroma neusklajenost lokalne zakonodaje z republiško. Poudariti pa je treba, da se omejitev nanaša na zeleni odpad z zelenic, ki so omejene samo na območje funkcionalnega zemljišča individualnih objektov in javnih površin. Občani pa imajo seveda dve možnosti: ali tovrstne odpadke kompostirajo sami ali pa jih prepustijo izvajalcu javne službe.
Iz zgoraj navedenega sledi, da v kolikor bi se prepoved sežiganja komunalnih odpadkov izvzela iz občinskega odloka, le-ta ne bi bil več v skladu z republiškimi predpisi, saj je sežiganje komunalnih odpadkov dovoljeno le v sežigalnici. Prav tako pa bi želeli opozoriti, da se prepoved sežiganja po občinskem predpisu ne nanaša na področje ravnanja z odpadki iz kmetijske proizvodnje, obrezovanja trte v vinogradih, drevja v drevesnicah, čiščenja gozdov, travišč ipd. Pomembno je opozoriti na nevarnost: če v odloku ne bi bilo določbe o prepovedi sežiganja in potrebnega nadzora, bi se lahko ponovilo obdobje izpred nekaj let, ko so občani vsakodnevno prijavljali in opozarjali na »zadimljenost« mesta in okolice, saj so tovrstne odpadke sežigali pri vsaki stanovanjski hiši. Prav lahko pa se tudi zgodi, da bi sežigali še druge komunalne odpadke.
Majda Murko
Pobuda Konrada Rižnerja:
Za člane mestnega sveta se naj organizira ogled deponije CERO Gajke.
Odgovor:
V dogovoru z vodstvom Čistega mesta Ptuj bo ogled Cero Gajke organiziran v ponedeljek, 26. marca 2007, ob 13. uri.
Alenka Korpar
Pobuda Milana Petka:
Pristopi naj se k ureditvi ceste v smeri Maribor-Ptuj skozi Duplek in Vurberk. Takoj za mejo na Vurberku pri ribniku
je postavljena označevalna tabla Mestna občina Ptuj; vsem je dano vedeti, da so prišli na območje mestne občine, cesta pa je v izredno slabem stanju, zato naj se pristopi k ureditvi te ceste, da bo primerna lepi označevalni tabli za mesto, v katero vodi ta cesta.
Odgovor:
Projekt ureditve na državni cesti R3, št. ceste 710, št. odseka 1292, Dvorjane-Ptuj vodi Direkcija Republike Slovenije za ceste. DRSC je z izvajalcem, izbranim na javnem razpisu, v februarju podpisala pogodbo in tudi vodi vse postopke v zvezi z ureditvijo zgoraj omenjene ceste. Dejanska izvedba preplastitve naj bi se po informacijah s strani izvajalca, pričela realizirati v maju tekočega leta.
Gorazd Ladinek
Pobuda Vlada Čuša:
Preveri naj se realizacija sklepa 35. seje sveta, z dne 27.11. 1997, da se del kupnine od prodaje nepremičnin pri avtobusni postaji na Ptuju nameni za renaturacijo in celovito čiščenje potoka Grajene. Mestni svet in predlagatelja proračuna je treba prepričati, da bi naše ptujske potoke uredili tako, da bi nam bili v ponos, ker se v marsikaterem evropskem mestu ponašajo s takimi potoki. Pri vsakem proračunu je jalovo početje ponavljati zahteve po sanaciji in ureditvi. Zato naj se preveri sklep mestnega sveta, da se del kupnine od prodaje zemljišč pri avtobusni postaji nameni za revitalizacijo potoka Grajene na tistem odseku. V sklopu proračunskega dogajanja za leto 2008 naj se sklep mestnega sveta prouči in skladno s sprejetim sklepom vključi v dokumente proračuna za leto 2008.
Odgovor:
Mestna občina Ptuj je v letu 1997 s sklepom realizirala prodajo komunalno urejenega nezazidanega stavbnega zemljišča, ki ga tvorijo parcele št. 1454/1 in 1454/2, k. o. Ptuj. Obveznost iz četrte točke je občina z leti izvajala s posameznimi projekti, tako na potoku Grajena kakor tudi na potoku Ro-goznica. Za izvedbo večjih vzdr-
ževalnih del na potoku Grajena ob Maistrovi ulici je občina v letu 1998 financirala pripravo projektne dokumentacije, v vrednosti 1.270.084 tolarjev, izvedba projekta v vrednosti 9.469.287 tolarjev pa je bila realizirana v proračunskem letu 1999. V letu 2004 je MO Ptuj zagotovila 686.232 tolarjev za projektno dokumentacijo za ureditev struge in izgradnjo opornega zidu ob potoku Grajena pri poslovnem kompleksu Drava (neposredna bližina prodanih parcel). Finančna konstrukcija izvedbe projekta v višini 20 milijonov tolarjev je predvidevala polovično participacijo MO Ptuj, drugo polovico je zagotavljalo Ministrstvo za okolje in prostor. Na pogovorih na Ministrstvu za okolje in prostor se je občina uspela dogovoriti, da je celotno obveznost izvedbe projekta prevzelo ministrstvo.
Janko Širec
Pobuda Petra Pribožiča za ureditev prodaje pridelkov in izdelkov iz kmetij na stojnicah v mestu, izven območja tržnice ob posebnih prireditvah.
Odgovor:
Na Oddelku za gospodarstvo smo na Ministrstvo za gospodarstvo RS, ki je pristojno za področje trgovine, že večkrat pisno posredovali vprašanja v zvezi s prodajo na stojnicah. Na Ministrstvu za gospodarstvo RS so nam zagotovili, da je prenova Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln (Uradni list RS, št. 28/93, 34/93, 57/93 in 110/02) nujna, zato bodo veseli vseh konkretnih pobud in predlogov. Navedeni pravilnik predpisuje minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave v prodajnih objektih trgovine na debelo in drobno, pogoje glede zunanjih površin prodajnega objekta in pogoje za prodajo blaga zunaj prodajaln s seznamom blaga, ki ga je dovoljeno prodajati na ta način.
Ugotovitev, navedena v obrazložitvi pobude, da navedeni pravilnik predstavlja omejitev
za prodajo kmetov na premičnih stojnicah, ne drži v celoti. Sami pravilno ugotavljate, da prodajo kmetov omejuje 6. člen Pravilnika o obratih na področju živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 51/2006), ki pravi, da lahko kmetje prodajajo le na domu in tržnicah. Tako ne glede na to, da bi se smelo na stojnicah prodajati tudi živila, kmete omejuje Pravilnik o obratih na področju živil živalskega izvora. Sme se prodajati le živila rastlinskega izvora.
Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 4/06 - uradno prečiščeno besedilo), ki je kmete omejeval z registrirano dopolnilno dejavnostjo (izletniške kmetije, vino-toči, osmice), je po zagotovilu iz Ministrstva za gospodarstvo pred spremembo in bo omogočil, da bodo kmetje z registrirano dopolnilno dejavnostjo lahko prodajali izven svojih kmetij. Zakon o gostinstvu je omejeval le kmete z registrirano dopolnilno dejavnostjo, ne pa tudi kmetov - pridelovalcev vina. Teh ne omejuje navedeni zakon temveč Zakon o vinu (Uradni list RS, št. 105/2006), ki v 44. členu pravi, da se lahko vino daje v promet končnemu potrošniku le originalno polnjeno. Ne glede na navedbo pa lahko vino, ki ni originalno polnjeno, dajejo v promet končnemu potrošniku tisti pridelovalci, ki so v skladu z navedenim zakonom registrirani kot pridelovalci grozdja in vina in če ponujajo deželno vino PGO iz lastne pridelave grozdja in vina v svojem proizvodnem obratu, vpisanem v register.
Zato pobuda o sprejetju Odloka povezanega z organizacijo prireditev ni smiselna, saj Odlok ne more biti sprejet v nasprotju z zakonom in ne more dovoljevati kmetom prodaje, ki jo omejujeta Pravilnik o obratih na področju živil živalskega izvora in Zakon o vinu. Občinska uprava bo poskušala navedeni problem rešiti z opredelitvijo dodatnih prostorov (trgov in ulic) kot tržnice in zagotovitvijo pogojev za obratovanje le-teh. S tem bodo kmetje lahko prodajali vse, kar se lahko prodaja na tržnici, ne pa tudi vina, katerega prodajo omejuje navedeni Zakon o vinu.
Minja Vučinic
7
26. MAREC/SUŠEC 2007
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Podpredsednik državnega zbora Sašo Peče na Ptuju
Na povabilo Mestnega odbora Slovenske nacionalne stranke Ptuj so nas v soboto, 17. februarja, obiskali podpredsednik Državnega zbora Sašo Peče in poslanca Boštjan Zagorac ter Barbara Tavš. V uradnem delu obiska smo razpravljali predvsem o ključnih projektih za MO Ptuj in vlogi Ptuja kot spodnjepo-dravskega regijskega središča. Ponovno smo se pogovarjali o problematiki mladih športnikov v MO Ptuj in vlaganjih v šport na državnem nivoju. Sašo Peče je ob tej priliki obljubil, da se bo osebno aktivno angažiral na teh področjih. Glede na dejstvo, da je bil to po politični teži najvišji obisk predstavnikov ljudstva na Ptuju, smo bili neprijetno presenečeni, da je intervju, ki ga je opravil starosta ptujskega novinarstva Franci Golob za video produkcijo Tinčka Ivanuša s podpredsednikom DZS Sašem Pečetom, končal v bunkerju in na lokalni televiziji ni bil predvajan. Cenzura pa takšna, kot smo jo poznali v najhujših svinčenih časih enopartijskega sistema. Naj omenimo, da omenjena video produkcija dobiva finančna sredstva iz občinskega proračuna za informiranje občanov.
Sašo Peče, Boštjan Zagorac, Barbara Žgajner Tavš so bili prijetno presenečeni v družabnem delu obiska z zabavo v karnevalskem šotoru in se Ptujčankam ter Ptujčanom zahvaljujejo za veliko prijetnih vtisov.
Miroslav Letonja,
predsednik MO SNS Ptuj
Višje pokojnine
Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIS) je sredi februarja sklenil, da se pokojnine povečajo za 3,2 odstotka. Hkrati s tem povišanjem pokojnin za čas do novembra 2007, ko bo nova uskladitev pokojnin, se bo naredil tudi poračun za januar. Zaradi uskladitve pokojnin se spreminja tudi višina najnižje in najvišje pokojninske osnove. Po tem povišanju je najnižja osnova 467 evrov, najvišja pa 1868 evrov. Svet zavoda je sprejel tudi sklep o pogojih za pridobitev in uživanje pravice do varstvenega dodatka. Uživalci starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine imajo pravico do varstvenega dodatka, če njihovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov ne presegajo 369 evrov mesečno oziroma 4433 evrov letno na posameznega družinskega člana.
Poslansko skupino DeSUS sestavljajo poslanci: mag. Franc Žnidaršič, Ivan Jelen, mag. Vasja Klavora in Vili Rezman, župan občine Ruše. Vodja poslanske skupine je mag. Franc Žnidaršič, poslanec mag. Vasja Klavora pa je izvoljen za podpredsednika Državnega zbora RS.
Albin Pišek,
vodja svetniške skupine Desus Ptuj
Sroiiensks (jud»ka strank«
Vsem občankam in občanom želimo prijetne prihajajoče praznike, hkrati pa iskrene čestitke ob dnevu boja proti okupatorju in mednarodnem prazniku dela.
Mestni odbor SLS Ptuj
i irankom lad Ihsioven ije
Vabilo "nepovezanim" poslancem, da se vključijo v SMS, ki je članica Evropske zelene stranke in ni ne leva ne desna
V	SMS smo z veseljem prebrali zapise z novinarske konference šestih nepovezanih poslancev in poslank, ki so pred kratkim izstopili iz LDS. Iz prebranega vidimo, da poslanci zagovarjajo podobne glavne smernice delovanja v slovenskem in evropskem prostoru, kot so opredeljena v programu SMS in EGP - Evropske zelene stranke - ter jih vabimo, da se pridružijo naši stranki, da bomo skupne cilje lažje in hitreje dosegli, tudi v sodelovanju z Evropskim parlamentom in EGP - European green party, katere polnopravni člani smo.
V	SMS so prioritetna vsa področja, ki so jih navedli nepovezani poslanci, da bodo osnova za njihovo nadaljnje politično delovanje. S temi programskimi izhodišči so popolnoma kompatibilni tudi s programom Evropske zelene stranke.
Vsekakor mislimo, da je tratenje energije za vzpostavljanje nove stranke namesto za delovanje na omenjenih področjih popolnoma nepotrebno. Predlagamo, da v Sloveniji začnemo delovati povezovalno in sinergijsko ter združimo moči za dosego ciljev, za katerimi stojimo. Postavimo v drugi plan to, kdo je komu všeč in simpatičen. Povezujmo se na osnovi vsebinskih tem.
Prepričani smo, da je boljše združiti moči, kot pa da dobimo še enega predsednika stranke, ki bo zagovarjal podoben program. Zavedati se moramo, da delovanje na omenjenih področjih ni v interesu velikega dela gospodarske in politične elite, zato je drobljenje energije še toliko bolj škodljivo.
V	SMS upamo, da so »nepovezani poslanci« iskreni v svojem namenu delovati na teh področjih, zato smo prepričani, da bomo lahko skupaj veliko uspešneje dosegali omenjene cilje, kot je bilo to dosedaj.
SMS - Stranka mladih Slovenije ptuj@sms.si
8
Sferi
•fffW/t
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
26. MAREC/SUŠEC 2007
LDS
LDS ima prihodnost
LIBERALNA DEMOK RACIJA
ftGVCHIJfl
Liberalna demokracija Slovenije je 12. marca praznovala 13. obletnico nastanka stranke. Ne glede na trenutne težave ima LDS prihodnost, je na novinarski konferenci poudaril predsednik Jelko Kacin. Biti moramo ponosni na vse doseženo. Pred obletnico se je stranka izoblikovala in sedaj imamo organe, s katerimi lahko v polno odločamo, je še dejal predsednik.
Sestal se je nov svet LDS in za predsednika izvolil Aleša Guliča. Generalni sekretar je postal Dorijan Maršič. Svet je izvolil tudi nove člane izvršnega odbora. Za članico izvršnega odbora je bila izvoljena tudi Lidija Majnik, predsednica LDS Ptuj.
Dejanje nepovezanih poslancev je bilo pričakovano. Njihova poteza postavlja v drugačen kontekst vse njihove dosedanje izjave. Žal so dogajanja zadnjih mesecev oslabila opozicijski nadzor nad koalicijo, zato tudi danes ta nadaljuje podrejanje neodvisnih institucij.
MO LDS Ptuj
^SOCIALNI
L- nEMAl/ D i
kSS DEMOKRATI
Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani!
SD Ptuj načrtuje organizacijo svetniških večerov, na katere vabi vse občanke in občane, ne glede na politično ali drugo pripadnost, na pogovor, v katerem bi se podajala vprašanja, predlogi, želje, interesi, kako izboljšati kvaliteto življenja na Ptuju, ki se bodo kot pobude prenesli v mestni svet preko svetniške skupine Socialnih demokratov.
Prvi svetniški večer bo v torek, 10. aprila, ob 18. uri v prostorih Hotela Mitra.
V aprilu med drugim praznujemo svetovni dan Zemlje, knjige, dan brez avtomobila ... Zato vam želimo obilo užitkov v naravi in knjižnih sladkorčkov!
SD Ptuj
Nova Slovenija
Krttnntko UmS^Ha itrnnka
Veliko dela je pred nami, ki se preko obširnih dnevnih redov na mestnem svetu postavlja pred naše odločit-s veJ °b katerih si v Novi Sloveniji želimo tudi vašega sodelovanja, drage Ptujčanke in Ptujčani. ^VB	Ob intenzivnem spomladanskem čiščenju in ostalih opravilih si moramo prizadevati, da smo ekološko
osveščeni, saj se le tako tudi ponavadi vedemo ob vseh vsakdanjih dogodkih, ki nas spremljajo v naši sredini ali v širši skupnosti.
V MO Nove Slovenije na Ptuju se pridružujemo odločitvi naše stranke, da se je z jasnimi argumenti odločila za podporo pravemu in odločnemu ter sposobnemu predsedniškemu kandidatu Lojzetu Peterletu na jesenskih volitvah. Voščilo za materinski dan
Vsem materam, ki so že podarile življenje in tudi tistim, ki bodo to kmalu storile, spoštljiv, iskren hvala. Na 25. marec, materinski dan, naj bi se še posebej zavestno poglobili v ta dan brezpogojne ljubezni, ki smo je deležni v blagodejnem odnosu vzajemne pripadnosti.
Janez Rožmarin,
predsednik MO N.Si Ptuj
Zeleif'
Ptuja
Zeleni Slovenije in Zelena akademija izvedli mednarodni programski simpozij
V sodelovanju z Zelenimi Alpe Adria smo 16. in 17. marca v Mariboru izvedli prvo programsko konferenco Zelene akademije. Obravnavali smo veliko aktualnih tem, ki zadevajo Slovenijo in Evropo. Predstavili so jih odlični predavatelji, ki so se tudi v praksi vključevali pri njihovem reševanju. Med njimi so bili tudi Ptujčani Vlado Čuš, Rajko Brglez in Zdenka Bezjak. Eden od prvih ciljev Zelene akademije in Zelenih Slovenije bo angažiranje pri sprejemanju ažurnejših in kvalitetnejših vladnih ter parlamentarnih odločitev, ko gre za ustrezne ekološke rešitve, učinkovito varovanje narave, razvoj demokracije in delovanje pravne države.
IO Zeleni Ptuja
9
26. MAREC/SUŠEC 2007
AKTUALNO/GOSPODARSTVO
Drugi zaposlitveni sejem
Delodajalci in iskalci zaposlitve so se ponovno zbrali na enem mestu
Po uspelem lanskem zaposlitvenem sejmu so se v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, v Območni službi Ptuj, odločili, da ga organizirajo tudi to leto ter tako ponudbo in povpraševanje združijo na enem mestu. Glede na to, da je na Ptujskem delež žensk med brezposelnimi še zmeraj v porastu, so osrednje zanimanje namenili ravno problematiki zaposlovanja žensk. Letos so k sodelovanju povabili še agencije za posredovanje zaposlitve (Adecco, Manpower in Trenkwalder), pripravili pa so tudi več predavanj. Tudi tokrat je sejem potekal v prostorih Hiše informacij (CIPS) v Krempljevi ulici in v prostorih Regijskega višješolskega in visokošolskega središča (REVIVIS).
Bronja Habjanič
S sejmom želijo v Območni službi Zavoda za zaposlovanje na Ptuju povečati možnosti neposrednega srečevanja iskalcev zaposlitve in delodajalcev, ki iščejo nove sodelavce. Delodajalcem so tako omogočili, da v razmeroma kratkem času spoznajo čim več morebitnih bodočih sodelavcev in z njimi opravijo razgovor. Delodajalci so zainteresiranim lahko neposredno predstavili svoje podjetje, prednosti zaposlitve pri njih, kakšna so njihova pričakovanja do novih sodelavcev. Iskalcem zaposlitve pa so odgovorili tudi
na vprašanja, ki so jih postavili.
V ptujski območni službi zavoda pravijo, da je sejem namenjen vsem brezposelnim, tistim, ki želijo zamenjati delovno mesto, študentom in dijakom, ki končujejo šolanje in bodo kmalu iskali zaposlitev, tistim, ki želijo dobiti čim več informacij o pogojih in možnostih zaposlitve pri posameznem delodajalcu, in tistim, ki želijo izkoristiti priložnost osebnega stika z delodajalcem.
Delodajalci so iskalcem zaposlitve pripravili svoje predstavitveno gradivo ter pregled prostih delovnih mest, podali so
osnovne informacije o plači, pogojih dela ter odgovarjali na vsa zastavljena vprašanja. Na letošnjem sejmu so se predstavila naslednja podjetja: Albin Promotion, d. o. o., iz Lovrenca na Dravskem polju, Center starejših občanov Ormož, Dom upokojencev Ptuj, podjetje Jagros, ki ima v svoji verigi trgovine Jager, Landhaus Labudik iz Avstrije, Mesarstvo Herga iz Mezgovcev ob Pesnici, Ministrstvo za obrambo - Generalštab Slovenske vojske, Talum, d. d., iz Kidričevega, Terme Ptuj in avtobusno podjetje Veolia Transport iz Ljubljane. Podjetje Halo je predstavilo priložnosti za zaposlitev na podeželju, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra pa priložnosti za zaposlitev v podjetništvu. Terme Ptuj, kjer bodo predvidoma septembra odprli nov hotel, so ponujale nova delovna mesta predvsem sobaricam, reševalcem in kozmetičarkam. Delavce išče tudi Revoz iz Novega mesta, zavod pa je pripravil predstavitev poklica slikopleskar in voznik
avtobusa. Nekdaj moška poklica, ki danes to več nista, saj se zanju odloča vse večje število žensk. Šolanje ali celo prekvalifikacijo za oba poklica financira zavod. Tako so med drugim štiri Ptujčanke že postale spretne voznice avtobusa, trenutno pa jih šest obiskuje Srednjo gradbeno šolo v Mariboru, kjer si bodo pridobile poklic slikopleskarke. Po zaključenem šolanju pa jim delo že sedaj ponujajo nekateri obrtniki.
Takšna oblika sodelovanja med ponudniki delovnih mest in iskalci zaposlitve je v našem prostoru zagotovo dobrodošla, in če tokrat za iskalce zaposlitve še sreče ni bilo, so se morda s kakšnim izmed delodajalcev dogovorili, da se srečajo v prihodnjih mesecih. Vsakršna akcija Zavoda za zaposlovanje pa bo tudi v prihodnje zagotovo povečala možnosti zaposlovanja brezposelnih v naši regiji, ki jih je navkljub nižjim številkam kot v preteklih letih še zmeraj preveč.
Invalidi bodo svoje vozičke lahko ponovno
servisirali na Ptuju
Podjetje OrtoSana iz Trzina je 2. marca v Dravski ulici 6 - v prostorih, kjer je nekoč poslovalo podjetja Reha - odprlo svojo poslovalnico. Zaenkrat so zaposlili štiri nekdanje delavce Rehe, s širitvijo dejavnosti pa načrtujejo še dodatne zaposlitve.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Leta 1991 je bilo na Ptuju ustanovljeno invalidsko podjetje Chiptronic-Reha center, d. o. o., ki so ga ustanovili solastniki Jože Kovačec, Damjan Peklar in Viktor Zamuda. Večinski, 51% delež, je pripadal Jožetu Kovačcu. Podjetje je uspešno poslovalo, ukvarjalo pa se je predvsem s servisiranjem medi-cinsko-tehničnih pripomočkov, klasičnih in električnih invalidskih vozičkov in bergel ter s prodajo invalidskih in zdravstvenih pripomočkov. Vse skupaj se je zapletlo decembra lani, ko sta
Jože Kovačec in Viktor Zamuda svoja deleža v celoti prodala podjetniku iz Avstrije, Walter-ju Matzkiju. Kazalo je, da bo podjetje še uspešneje poslovalo, zaposlili so celo štiri nove delavce, nato pa so se začele težave. Plačilo osebnih dohodkov je zaostajalo, od julija lani pa zaposleni dohodkov sploh niso več prejeli. Tako se je v začetku oktobra podjetje Reha center, d. o. o., znašlo v stečaju.
Po trditvah predstavnika delavcev Damjana Peklarja so takrat vsi zaposleni želeli z delom na-
daljevati in ga opravljati na dosedanji lokaciji v Dravski ulici, saj invalidi tovrstne storitve na Ptuju več kot potrebujejo. Edini najbližji servis za popravilo vozičkov je namreč v Ljubljani, kar prvič za uporabnika predstavlja dodatne stroške in drugič uporabnik je dlje časa brez pripomočka, ki ga nujno potrebuje za normalno življenje.
Interes, da podjetje s tovrstno dejavnostjo na Ptuju ponovno zaživi, so že tedaj pokazala nekatera podjetja, župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan pa je takrat prisluhnil njihovi želji in obljubil bo omogočil najem obstoječih
Vodja servisa v Ortosani Damjan Peklar.
da
prostorov, ki so v lasti občine, branžno sorodnemu podjetju.
10
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
26. MAREC/SUSEC 2007
Podjetje OrtoSana, d. o. o., iz Trzina je na občino naslovilo dopis, da se zanima za najem ali celo možnost odkupa prostorov Reha centra in želi nadaljevati z dejavnostjo, saj je le-ta za invalide na širšem območju Štajerske izrednega pomena. To se je z letošnjim marcem tudi zgodilo.
Podjetje OrtoSana je registrirano za dobavo, prodajo in servisiranje medicinsko-tehničnih pripomočkov; ponujajo zlasti tehnične pripomočke, kot so različni invalidski pripomočki in ortopedska kolesa. Podjetje uspešno sodeluje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in z zavodom v Dor-navi, ima pa tudi koncesijo za opravljanje tovrstne dejavnosti. Poslovalnica na Ptuju je sicer njihova prva, mi pa smo direktorico Natašo Chvatal povprašali, zakaj so se odločili, da jo odprejo ravno tukaj. "Iz tega dela Slovenije imamo veliko dolgoletnih strank, servis pa je bil zanje precej oddaljen za redna vzdrževanja in popravila medi-cinsko-tehničnih pripomočkov. Poleg tega je bivše ptujsko podjetje Reha delalo na istem programu. Zaradi stečaja podjetja pa je precej uporabnikov ostalo brez servisa, mi pa jim ga sedaj ponujamo praktično v domačem kraju" je povedala Chvatalova.
V OrtoSani na Ptuju nudijo ortopedske pripomočke bolnikom raznih starosti - od transportnih otroških vozičkov na ročni ali elektronski pogon, pa ortopedska trikolesa in terapevtska kolesa s funkcionalnimi dodatki, stojke, standardne vozičke za odrasle na ročni ali na električni pogon, razna hidravlična in električna dvigala za invalide, stropna električna dvigala, kopalniška dvigala, elektronske postelje in podobno.
Vodja servisa je postal Damjan Peklar. Zaradi prostorske omejitve zaenkrat še ne bodo ponujali manjših medicinskih pripomočkov in sanitetnega materiala, zagotovo pa se bo to zgodilo v naslednjih mesecih, ko bodo poiskali bodisi večji prostor, v katerem bodo skupaj izvajali dejavnost servisiranja in prodaje manjših zdravstvenih pripomočkov, bodisi se bosta dejavnosti odvijali vsaka na svoji lokaciji.
Potomka žametne črnine bogati prijateljstvo med mesti
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Sedmega marca je na grajskem dvorišču na ptujskem gradu že četrtič zapored potekal rez žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu. Slovesnega reza so se udeležili tudi vinski vitezi Osrednjih Slovenskih goric. Prvi rez je naredil ptujski mestni viničar Franc Emeršič, nato so mu sledili še Ivan Skočir, mag. Anton Zafošnik, viničar stare vinske trte v Mariboru, Jani Gonc, dr. Vladimir Korošec, ravnatelj srednje kmetijske šole, ter župan dr. Štefan Čelan.
Slednji si želi, da bi podmladek stare trte še naprej opravljal plemenito poslanstvo med vsemi mesti, kjer je potomka zasajena. Še posebej med Mariborom in Ptujem. Dr. Korošec pa je obljubil, da bodo dijaki in učitelji tudi v prihodnje skrbeli za mestni vinograd. Sočasno je namreč potekalo rezanje renskega rizlinga v mestnem vinogradu. Slovesnega dogodka se je udeležilo zelo malo obiskovalcev, zato pozivamo Ptujčanke in Ptujčane, da se naslednjega takšnega dogodka udeležijo, saj je njegov namen druženje.
Stari prijatelji iz Kicarja so s pesmijo poleg vitezov vina (na fotografiji) popestrili slovesni rez žametne črnine na ptujskem gradu.
v
Vinski svetovalci izbrali SPargelj vina 2007
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Na Zavodu SloVino je 5. marca že četrto leto zapored potekalo delovno srečanje vinskih svetovalcev - sommelierjev višje druge stopnje. Med enajstimi vzorci so komisijsko izbirali osem vin, ki bodo lahko sodelovala v akciji ŠPargelj vina 2007. Sodelovalo je 33 sommelierjev, v spremljevalno članstvo pa je bilo povabljenih še sedem strokovnjakov in novinarjev. Vina letnika 2006, ki so zadostila kriterijem za sodelovanje v akciji ŠPargelj vina 2007, so: Steyer vina, zvrst; Klet Bistrica, zvrst; Jeruzalem Ormož, sauvignon; Bordon Sergio in Laura, malvazija; Klet goriška Brda, sauvignonase; Vinogradništvo Šiker Milan, zvrst; Joannes Protner, zvrst ter Zlati grič, zvrst. Sezona špargljev je tako rekoč pred vrati, zato se vsi ljubitelji te kraljevske zelenjave že veselimo kulinaričnih dobrot ob spremstvu ŠPargljevih vin. Po ocenjevanju so sommeljerji
Ptujski vinarji so navdušili z izjemnimi arhivskimi vini zavidljivih letnikov. Franc Brodnjak in Traminec 1940.
nadaljevali druženje v Ptujski kleti, kjer je potekala delavnica spajanje okusov arhivskih vin s čokolado Strast. Ptujski vinarji so navdušili z izjemnimi arhivskimi vini zavidljivih letnikov: traminec 1940, laški rizling 1958, nepozabni renski rizling 1983 in sauvignon 1992. Glavni enolog Bojan Kobal, direktor
Ptujske kleti Andrej Sajko ter ostali profesionalni sommelierji so med degustacijo komentirali: »Vsa čast in slava takratnim vinarjem, ki so nam pričarali ta nepozabni trenutek.« Predstavljena pa so bila tudi vina odličnih tekočih letnikov in aktualna likerska vina - modra frankinja, rumeni muškat in sauvignon.
11
26. MAREC/SUSEC 2007
OKOLJE IN PROSTOR
Puhov most je spojen
Izgradnja Puhovega mostu, ki ga izvajalci del gradijo od konca leta 2005, se približuje otvoritvi. Drugega marca je bil most z izlitjem betona za izvedbo zadnje vezne lamele spojen. Slovesnosti so se udeležili župan dr. Štefan Čelan, predsednik uprave Darsa Rajko Siročič in Anton Brodnjak, direktor projekta SV pri Družbi za državne ceste.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Puhov most bo končan predvidoma že 18. maja letos. Poimenovan je po izumitelju Janezu Puhu, predstavljal bo prvi tako imenovan ekstradosed most v Sloveniji. Na sliki: Jože Klenovšek, nadzorni inženir, in Marko Movrin.
Most, ki bo dolg 430 in širok 18,7 metra, bo dokončan in prometu predan predvidoma 18. maja letos hkrati z 2,3 kilometra dolgo hitro cesto Hajdina-Ptuj ter povezovalno cesto med Zagrebško cesto in krožiščem pri Perutnini Ptuj. S tem bo obstoječe cestno omrežje v Ptuju pomembno dopolnjeno in razbremenjeno. Za dokončanje mostu je potrebno 18,7 metra široko mostno konstrukcijo nadgraditi še s tako imenovanim krovom, ki je sestavljen iz dveh prometnih pasov (asfaltno vozišče) in obojestranskih hodnikov za pešce in kolesarje. Vozišče bo od hodnikov ločeno z betonsko varnostno ograjo, medtem ko bo na zunanjem delu mostu ograja iz nerjavečega jekla. Izvedena bo tudi razsvetljava mostu. Za to vrsto mostov je značilno, da so na pogled podobni mostovom s poševnimi kabli, vendar imajo
precej nižje stebre, ki kable podpirajo. Podporna konstrukcija mostu je sestavljena iz dveh opornikov in štirih vmesnih stebrov, od katerih se trije nahajajo v jezeru, eden pa na suhem. Puhov most je kot del južne mestne vpadnice oziroma obvoznice sestavni del bodoče dvopasov-ne hitre ceste Hajdina-Ptuj in hkrati predstavlja tudi navezavo Ptuja na bodočo avtocesto A4 Maribor-Gruškovje. Most, ki bo skupaj s priključnimi cestami pomenil obvoznico Ptuja za pogodbeno vrednost 8,8 milijona evrov gradita podjetji v skupnem nastopu SCT Ljubljana in PORR Avstrija, hitro cesto Hajdina-Ptuj pa za pogodbeno vrednost 13,8 milijona evrov podjetji Cestno podjetje Ptuj in Cesta Varaždin, prav tako v skupnem nastopu. Investicijska vrednost celotne hitre ceste Hajdina-Ptuj znaša 38,7 milijona evrov.
Hotel v Termah Ptuj pod streho
Ob zaključku III. gradbene faze "likof" novega štiri -zvezdičnega hotela je bila 15. marca v Termah Ptuj novinarska konferenca, kjer so na terasi novega hotela Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, Miran Ambrož, predstavnik Save IP, in Stojan Novak, predstavnik SCT Ljubljana, predstavili glavne značilnosti novega hotela. Ime hotela bo znano v aprilu.
Staša Cafuta
Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je s ponosom predstavil nastajajoči hotel in se zahvalil vsem, tako izvajalcem kot tudi vremenu, ki je letos resnično na strani gradbincev. »Izgradnja hotela in njegova programska vsebina bo nekakšen turistični detonator, ki bo sprožil na Ptuju pozitivno verižno reakcijo.« Ptuju se tako obeta zanimivo turistično obdobje, ki ga Ptujčani in Ptujčanke že težko pričakujemo. »Končan je prvi polčas. Ujeli smo zastavljene roke. V drugem polčasu nas čakajo končna dela, pospešeno pa se že ukvarjamo tudi z vsebinsko ponudbo, ki bo goste prepričala, da nas obiščejo,« poudarja Klasinc. Stojan Novak z SCT pa je povedal,
Fotoarhiv Term Ptuj
da so se stoodstotno angažirali. Tako so izkoristili tudi vse sobote in nedelje. Pri gradnji sodeluje 160 delavcev.
Gostom novega hotela bo od septembra naprej, ko bo slavnostna otvoritev, na voljo 250 ležišč, 500 m2 vodnih površin, svet savn se bo razprostiral kar na 400 m2, za nego telesa in sprostitev pa bo poskrbljeno na 700 m2 sodobnega wellness centra. Za potrebe kongresnega turizma bo na voljo tudi moderna konferenčna dvorana s 150 sedeži, ki bo zapolnila povpraševanje po tovrstnih storitvah. Bruto površina hotela je 16.000 m2 oz. 12.000 neto. Zanimiv podatek je tudi ta, da je poraba betona 11.000 m3. V naslednjem
Izgradnja hotela in njegova programska vsebina bo nekakšen turistični detonator, ki bo na Ptuju sprožil pozitivno verižno reakcijo. Miran Ambrož, predstavnik Save IP, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, in Stojan Novak, predstavnik SCT Ljubljana.
investicijskem ciklu bodo v Termah Ptuj prenovili tudi apart-majsko naselje, uredili parkirišče ter pokrili zunanji bazen.
Hotel bo imel tri smeri pogledov; na eni strani bo pogled na ptujski grad, na drugi pogled na eno najlepše urejenih igrišč za golf v Sloveniji ter na reko
Dravo. Po mnenju vodstva Term Ptuj bodo sodobno opremljene sobe, nadstandardni apartmaji, ki merijo okoli 100 m2, ter pestra ponudba zagotovo razlogi, ki bodo v prihodnjih letih v objem zdravja, lepote in bogatih spremljevalnih programov privabljali goste od blizu in daleč.
12
MESTNI SVET
26. MAREC/SUSEC 2007
Forum za Ptuj danes in jutri
Pogovor z Jožetom Glazerjem o ciklu tematskih večerov v hotelu Mitra
Jana Skaza
Kaj je Forum za Ptuj danes in jutri?
V	predvolilnem času sem uspel pritegniti k sodelovanju večje število Ptujčanov, ki s svojim delom in strokovnostjo vplivajo na kulturno, gospodarsko in družbeno življenje našega mesta.
V	primeru imenovanja za župana bi jih imenoval za strokovni svet župana in mestnega sveta. Dogovorili smo se, da bomo sodelovali tudi po volitvah, ne glede na rezultat, in skupaj iskali možne alternative k predlogom razvoja naše občine, ki ga pripravlja uradno vodstvo z županom na čelu. Pri tem smo tudi ugotovili, da moramo na naše mesto gledati širše, se seznaniti z dogajanji v širšem slovenskem in evropskem okolju, saj ti pomembno vplivajo na naš razvoj. Tako je vzniklnila ideja, da oblikujemo neformalno skupino zainteresiranih Ptujča-nov, ki nas druži želja po sodelovanju pri razvoju našega mesta, in se poimenujemo Forum za Ptuj danes in jutri.
Prvi dogodek se je zgodil 9. marca na temo Vrednote pri Slovencih ter njihov vpliv na volitve in je vključeval rezultate raziskav o javnem mnenju Slovencev. Gost je bil redni profesor dr. Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Pogovor ste vodili vi.
Prvi korak, kako pritegniti Ptuj-čane, ki jih zanima, kaj se dogaja v našem okolju, je tudi organizacija vrste pogovorov z znanimi slovenskimi družboslovci in strokovnjaki o različnih vidikih sprememb v naši družbi. Prvi gost je bil znani slovenski sociolog, ki se med drugim ukvarja s problematiko proučevanja sprememb sistemov in vrednot, dr. Ivan Bernik. Pred kratkim je s skupino kolegov objavil rezultate raziskave o spremembah vrednot pri Slovencih v petnajstih letih po osamosvojitvi. Pri tem so uporabili rezultate raziskav slovenskega javnega mnenja, ki ga že več kot trideset let izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede pod vodstvom dr. Nika Toša. Primerjali so podatke o vrednotah
Slovencev pred petnajstimi leti in danes ter se povprašali, ali so mogoče spremembe vrednot vplivale na zadnje državne volitve, ko je prišlo v Sloveniji do radikalnih političnih sprememb.
društva, različni klubi in druge oblike delovanja občanov, prostovoljno delo občanov na različnih področjih od kulture, športa, medsebojne pomoči.Računam, da bo tematski sklop tudi revitalizacija mestnega jedra. Seveda pa bomo govorili tudi o dogajanjih na trgu dela, problemih zaposlovanja in
Prvi gost Jožeta Glazerja (desno) je bil dr. Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede. 9. marec, hotel Mitra.
Kako bi na kratko predstavili vašega prvega gosta in njegove reference?
Dr. Ivan Bernik, redni profesor Fakutete za družbene vede, sociolog, predava predmeta obča sociologija in teoretska sociologija. Njegovo temeljno raziskovanje je usmerjeno na nekatere vidike sodobnih socioloških teorij, zlasti na obravnavo družbenih sprememb v teorijah družbenih sistemov. S te teoretske perspektive preučuje zlasti spremembe v postsocialističnih družbah. Poleg tega se ukvarja z empiričnim raziskovanjem spolnega vedenja mladostnikov.
Dr. Bernik je tudi veliki prijatelj Ptuja (in nekaterih Ptujčanov) ter vinski strokovnjak, ki svoje vinogradniške in enološke sposobnosti preizkuša v svojem vinogradu in vinski kleti v Hrastovcu v Halozah.
Katere teme bodo uvrščene na srečanja?
Dotaknili se bomo tem, ki vplivajo na kvaliteto življenja ljudi, čeprav jim običajno vsaj uradna politika namenja manj pozornosti, ali pa vsaj manj denarja, če pogledamo razpoložljiva sredstva v mestnem proračunu. Govorili bomo o vlogi nevladnih skupin in organizacij, ki jih predstavljajo
možnostih zaposlovanja mlajših in starejših pri nas in v svetu.
Napovedujete zveneča imena.
Sodelovanje so že obljubili dr. Zinka Kolarič, dr. Niko Toš, dr. Igor Lukšič, dr. Ivan Svetlik,
seveda pa je imen potencialnih sogovornikov še kar nekaj.
Posredno je organizator teh tematskih večerov politična stranka SD. Ali ne obstaja nevarnost, da bi prišlo do vsiljevanja določenih idej političnih struj in njihovih ideologij?
Ljudje, ki jih bomo vabili na pogovore, so predvsem strokovnjaki in znanstveniki, z njimi bomo govorili o rezultatih znanstvenih raziskav in proučevanj, zato seveda politika ne bo središče našega zanimanja. Na pogovore vabimo tudi vse občane Ptuja ne glede na politično ali drugo pripadnost. Politično povezavo vidim le v tem, da bomo dobre predloge prenesli v mestni svet kot pobude preko svetniške skupine SD.
Kakšno pa je vaše osebno mnenje o povezovanju politike in kulture, o komuniciranju politike skozi kulturo in obratno?
Na žalost živimo v času, ko prihaja do velikega prepletanja politike in ostalih področij našega življenja. Dokler je to prepletanje
dopolnjevalno in usmerjeno v to, da politika gradi podporno okolje za razvoj in pozitivne spremembe, ostala področja pa skrbijo za razvoj s svojim strokovnim pristopom, pomagajo k razvoju gospodarstva, kulture in ostalih družbenih področij, je to prepletanje pozitivno. Bojim pa se, da je danes ta meja, ki je sicer res zelo tanka, že prestopljena, saj se politika neposredno vmeša v vse, zlasti pri kadrovanju je pomemben kriterij politične pripadnosti vladajoči koaliciji in ne strokovne kompetence, kar ne bo pozitivno vplivalo na naš nadaljnji razvoj.
Koga želite s temi tematskimi večeri nagovoriti?
Na tematske večere kot na poznejše posvete o alternativah razvoja občine Ptuj vabimo vse, ki jih problemi, o katerih teče beseda, zanimajo in ki jim ni vseeno, kakšna je kvaliteta našega živeljenja v našem mestu danes in kakšna bo v prihodnosti.
Kako ocenjujete dosedanje delo mestnega sveta, saj ste tudi vi eden novih svetnikov v njegovi sestavi?
Zdi se mi, da preveč časa porabimo za manj pomembne zadeve, premalo je volje in želje po razpravi o tem, kako dvigniti kvaliteto življenja občanov, ki ni le v tem, da zgradiš pločnike, ceste, krožišča ali trgovske centre. Za razpravo o življenju Ptujča-nov nam po pravilu zmanjkuje časa, neusmiljeno pa ga trošimo za formalnosti, kot so sprejemanje dnevnega reda ali replike na replike ... Priznam, da tudi z vodenjem sej nisem ravno najbolj zadovoljen, vendar verjamem, da se bodo zadeve sčasoma le izboljšale.
Postali ste tajnik Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Kako se počutite v novi službi?
Spremembe običajno pozitivno vplivajo na človeka - sam menjavo službe jemljem kot novo priložnost za strokovno rast in seveda priložnost, da uresničim določene strokovne ideje. Moje novo delovno okolje je drugačno od gospodarstva in negospodarstva, kjer sem do sedaj delal, tako da spet z veseljem hodim v službo.
ä^k^r/M 13
26. MAREC/SUSEC 2007
KULTURA
Ptujska knjižnica uspešno vstopila v leto 2007!
V Knjižnici Ivana Potrča se pospešeno pripravljajo na prevzem vloge ene vodilnih kulturnih institucij v
nastajajoči regiji Spodnje Podravje
Delo knjižnice v preteklem letu ter načrte za v prihodnje so v slavnostni dvorani 1. marca predstavili direktor knjižnice mag. Matjaž Neudauer, predsednik sveta zavoda in ptujski podžupan Mirko Kekec, bibliotekarka Božena Kmetec - Friedel, vodja mladinskega oddelka, višja knjižničarka Liljana Klemenčič, vodja študijskega oddelka, bibliotekar Vladimir Kajzovar in vodja službe za razvoj mreže, bibliotekarka Milena Doberšek, ki je zbranim predstavila tudi novo spletno stran.
Bronja Habjanič
Foto:
Knjižnica 2006 v številkah
V	letu 2006 je knjižnica beležila najvišji prirast gradiva doslej - kar 16.766 enot, kar pomeni 242 enot gradiva na 1.000 prebivalcev. Odrasli bralci so si na dom izposodili 282.070 enot gradiva, mladi do 15 let pa 132.355 enot. Od skupnega števila 414.425 enot gradiva so v knjižnici izposodili 182.338 enot leposlovja in največ, kar 232.087 enot, strokovne literature, kar znaša 56 %. Za primerjavo: pred desetimi leti je delež izposoje strokovne literature znašal 45 %. Trendu obrata v smer povečevanja izposoje in povpraševanja po strokovni literaturi skušajo slediti tudi z nabavno politiko.
Zavidljiva številka 4.469 obiskovalcev različnih prireditev
V	letu 2006 so v knjižnici pripravili številne priložnostne razstave po oddelkih ter več prireditev in literarnih večerov, ki so privabili številne obiskovalce. Projekti kot so Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja, Pravljice z jogo, Bralna značka za odrasle, razstava National Geographic, Anton Sovre in druge, so projekti, ki knjižnico uvrščajo med smelejše slovenske knjižnice.
Delo sveta zavoda
Svet zavoda, njegovo delo je predstavil predsednik Mirko Kekec, je bil konstituiran 11. marca 2004, člani pa so bili imenovani za dobo petih let. Sestavljajo ga po dva predstavnika Mestne
Bronja Habjanič, Rado Škrjanec
občine Ptuj, dva predstavnika občin na desnem bregu Drave in ena predstavnica občin na levem bregu Drave.
V letu 2006 se je svet sestal na štirih sejah, obravnaval in sprejel pa je revizijsko poročilo, zaključni račun in poslovno poročilo za leto 2005, program dela za leto 2006, se seznanil s primopredajo poslov ob nastopu mandata novega direktorja, potrdil vsebino in obseg posebnih nalog osrednje območne knjižnice za leto 2006, sprejel stališče do ponujenih prostorov v nekdanji vojašnici, obravnaval poročilo direktorja za čas od februarja do konca septembra, sprejel program dela knjižnice za leto 2007, člani sveta pa so bili redno seznanjeni tudi s tekočimi zadevami v zvezi z delom in poslovanjem zavoda.
Svet zavoda knjižnice je ocenil, da je knjižnica uspela izpeljati vse dejavnosti, ki so ji z zakonom naložene, še več, opaziti je očiten napredek in rast na številnih področjih delovanja. Uspešni so bili pri pridobivanju finančnih sredstev - tako na Ministrstvu za kulturo in na Mestni občini Ptuj kakor tudi pri številnih sponzorjih. Direktor mag. Matjaž Neudauer je podpisal tudi pogodbe o sofinanciranju knjižnične dejavnosti z občinami soustanoviteljicami in z občinami pogodbenicami, pri tem pa je z župani navezal tudi osebni kontakt.
Mag. Matjaž Neudauer je na čelu knjižnice že dobro leto dni, funkcijo je nastopil s prvim februarjem lansko leto. Delo knjižnice in direktorja v prvem letu po nastopu funkcije je svet
Na tiskovni konferenci z leve sedijo: Liljana Klemenčič, vodja mladinskega oddelka, Milena Doberšek, vodja službe za razvoj, Mirko Kekec, predsednik sveta zavoda, mag. Matjaž Neudauer, direktor knjižnice, Božena Kmetec - Friedel, bibliotekarka, in Vladimir Kajzovar, vodja študijskega oddelka.
zavoda ocenil kot zelo uspešno, rezultati, ki jih knjižnica dosega, pa še dodatno potrjujejo pravilnost odločitve o izboru novega direktorja. Mag. Neudauer je lani decembra opravil tudi strokovni bibliotekarski izpit.
Prioritetna naloga v programu dela za leto 2007: zaposlitev novih delavcev
Čeprav zaposlenim pomaga kar sedem udeležencev preko programa javnih del, pa to vendarle ni ustrezna zamenjava za redno zaposlene, saj se javni delavci prehitro menjujejo, zaposleni pa morajo nove javne delavce uvajati v delo vsakih nekaj mesecev, kar pomeni, da so zraven svojega dela dodatno obremenjeni. Skupno je v knjižnici sicer zaposlenih 25 delavcev, ki prihajajo iz devetih občin ustanoviteljic ali pogodbenic, s svojo dejavnostjo pa pokrivajo 16 občin. Knjižnica Ivana Potrča je tudi osrednja območna knjižnica za področje Ormoža, Središča in Miklavža pri Ormožu.
Največje pomanjkanje zaposlenih je v Oddelku nabave in obdelave, kajti nabava novega gradiva se iz leta v leto veča in
ji zato obdelava le s težavo sledi. Poleg tega imajo v knjižnici še veliko starih, t. i. OLD-zapisov, ki so potrebni popravila. Dodatno imajo v knjižnici še veliko gradiva (osebne zapuščine in odkupljene knjige iz osebne knjižnice Ivana Potrča, Iva Arharja in dr. Štefke Cobelj), ki zaradi pomanjkanja kadra čaka na obdelavo. Seveda so zaradi tega tudi nedostopne za uporabnike.
Naslednja velika vrzel je v Domoznanskem oddelku, kjer je kljub temu da je to eden najbogatejših oddelkov v Sloveniji, obdelana le peščica vsega gradiva. Bralcem je gradivo sicer dostopno v čitalnici oddelka, za vse uporabnike sistema COBISS pa je neznano.
V največjem - Študijskem oddelku bi potrebovali bibliotekar-ja-informatorja, kajti sedaj lahko v študijskih čitalnicah ponudijo kvalitetne informacije samo v eni izmeni, oddelek pa bi zraven bibliotekarja potreboval še tudi tri redno zaposlene manipulante.
Ptujska knjižnica na medmrežju
Naj vas virtualna pot popelje na www. knjiznica-ptuj.si!
Zraven bogate slikovne pred-
14
MESTNI SVET
stavitve spletna stran ponuja številne informacije o knjižnici, knjižničnem gradivu, o knjižnič-no-informacijskih in biblio-pe-dagoških dejavnostih, ki jih iz-vajajajo. Odraslim in mladini, ki radi posegajo po dobrih knjigah, so nanizali nekaj namigov za dobro branje. Za tiste, ki za potrebe izobraževanja ali raziskovanja iščejo informacije tudi preko elektronskih virov, so zbrali povezave do številnih knjig, časopisov, enciklopedij, slovarjev in drugih baz podatkov v elektronski obliki. Članom knjižnice v spletnem okolju Moja knjižnica ponujajo možnost online pregleda nad izposojenim gradivom, preko spleta lahko podaljšajo rok izposoje, rezervirajo želeno gradivo ali pošljejo zahtevek za medknjižnično izposojo. Na spletni strani pa bo knjižnica svoje uporabnike tudi sproti obveščala o novostih in prireditvah. Pri oblikovanju spletne strani pa niso pozabili niti na najmlajše, saj so jim namenili posebno pozornost: na enem mestu so jim na preprost način napisali vse, kar morajo vedeti, da se bodo v knjižnici dobro počutili in vanjo radi zahajali.
Predstavljeni so tudi vsi delavci knjižnice, pa zgodovina knjižnice in knjižničarstva vse do utripa današnjih dni. Objavljen je tudi odpiralni čas in urnik vožnje bi-bliobusa. Če kljub vsemu kakšne informacije, ki vas zanima, ne boste našli, lahko v vseslovenskem servisu Vprašaj knjižničarja v spletnem klepetu ali po elektronski pošti povprašate za nasvet dežurnega knjižničarja.
Predstavljene so še dejavnosti, ki jih knjižnica izvaja za vzpodbujanje bralne kulture: pogovori z literarnimi ustvarjalci, predstavitve knjig, vodeni ogledi knjižnice, pravljice z jogo, bralna značka za odrasle, glasovanje za naj knjigo.
Novo spletno stran je na tiskovni konferenci predstavila vodja službe za razvoj mreže Milena Doberšek. Županu dr. Štefanu Čelanu je pripadla čast "prvega klika".
Deluje tudi Digitalizirano domoznansko gradivo - v Sloveniji je bil v letu 2006 vzpostavljen portal Digitalna knjižnica Slovenije, ki je namenjen pred-
26. MAREC/SUSEC 2007
stavitvi digitalizirane slovenske kulturne dediščine. Skrbnik portala je Narodna in univerzitetna knjižnica, digitalne vsebine pa lahko vanj prispevajo vse slovenske knjižnice. Domoznansko gradivo, ki ga digitalizirajo v Knjižnici Ivana Potrča, je brez prostorskih in časovnih omejitev prosto dostopno na omenjenem portalu.
Tudi v letu 2007 v knjižnici nadaljujejo z bralno značko za odrasle in s pravljicami z jogo
Pravljice z jogo in bralna značka za odrasle sta izvirni, avtorski biblio-pedagoški dejavnosti, ki zraven splošnih knjižničnih ciljev izpolnjujeta tudi širok spekter kulturnega zavedanja. Obe
Pravljice z jogo so namenjene cicibanom in učencem prve triade devetletke, so brezplačne in potekajo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 17. uri. Bralno značko za odrasle izvajata bibliotekarka študijskega oddelka Jožica Sajko in knjižničarka Liljana Klemenčič. Z izbranim bralnim seznamom, ta letos zajema 14 knjig, projekt uspešno privablja odraslo bralno publiko. Akcijo s knjižnimi nagradami podpirata tudi založbi Mladinska knjiga in družba Piano iz Ljubljane. V letošnjem letu je akcija stekla na svetovni dan poezije (21. marca) in bo zaključena, kakor minulo leto, z literarnim večerom v leposlovni dvorani ptujske knjižnice na dan splošnih knjižnic (20. novembra).
Obe dejavnosti sta uspešni
Poslopje knjižnice z atrijem v starem mestnem jedru.
dejavnosti segata tudi čez knjižnični prostor lokalne skupnosti, saj sta deležni strokovne, medijske in druge pozornosti tudi v celotnem slovenskem prostoru.
Pravljice z jogo izvajata v pravljični sobici mladinskega oddelka zunanja sodelavka knjižnice Sonja Trplan, specialna pedagoginja Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, inštruktorica joge, članica društva Joga v vsakdanjem življenju, in Lilja-na Klemenčič, knjižničarka in pravljičarka v knjižnici. Prvi del ure je namenjen pripovedovanju izbrane pravljice, drugi pa vadbi joge. Urico zaključuje druženje s knjigami in "knjigricami".
tudi zaradi sodelovanja šolskih knjižničarjev našega območja ter knjižnice Šolskega centra Ptuj, posebej pa velja omeniti tudi knji-goljube iz osnovnih šol Videm, Hajdina, Kidričevo, Destrnik, Ormož, Tomaž pri Ormožu, Cir-kovce, Društvo žena Hajdina ter vzgojiteljice iz vrtcev.
Postavili bodo posebno zbirko Ivana Potrča (1913-1993)
Posebna zbirka Ivana Potrča je ena od treh zbirk, ki so bile pridobljene konec prejšnjega stoletja z darovi in odkupi - gre za zbirke Ivana Potrča, dr. Štefke Cobelj in prof. Iva
Arharja, slednja med njimi je tudi najštevilčnejša. Knjižno zbirko Ivana Potrča je 1. oktobra 1998 knjižnici podarila njegova soproga Branka Jurca. Vladimir Kajzovar in Danilo Skok sta tedaj pripeljala v prostore knjižnice le del njegove bogate zapuščine. Do predaje celotnega gradiva pa kasneje ni prišlo. Zbirka šteje 2.900 enot, tretjina je periodike, ostalo so monografske publikacije; vsebina pa je večinoma leposlovna, vmes je nekaj strokovne literature.
Zbirka bo postavljena v drugem nadstropju knjižnice, v prostorih čitalnice, umeščena pa bo na police, ki bodo zastekljene in zaklenjene. Dostopna bo za študente in druge uporabnike za nadaljnje proučevanje, vendar samo ob prisotnosti strokovnega sodelavca.
Konec avgusta prvič inventura v študijskem oddelku
Inventura knjižnega in neknjiž-nega gradiva bo v času med 27. avgustom in 2. septembrom. Priprave na inventuro so se pričele že januarja z izločanjem poškodovanega in zastarelega gradiva ter prestavitvijo določenih knjižnih zbirk. Zanimivo je to, da inventura v tem oddelku še nikoli ni bila opravljena, v sedanjem času pa se le-ta opravlja na elektronski način s čitalci črtnih kod. Pri inventuri bodo sodelovali vsi zaposleni v oddelku, pa tudi iz drugih oddelkov, pri delu v računalniški bazi pa še oddelek nabave in obdelave ter služba za razvoj. Delo bo potekalo po skupinah, v dveh izmenah, v času med 7. in 19. uro. Številčno je potrebno pregledati okrog 180.000 enot gradiva v kletnem depoju, depoju pritličja ter na prostem pristopu v čitalnici, v dvorani z leposlovjem in strokovno gradivo v dveh nadstropjih. V pomoč pri izvedbi inventure bodo knjižničarjem zagotovo izkušnje iz opravljenih inventur v Oddelku potujoče knjižnice in v Mladinskem oddelku, ki sta bili opravljeni v letu 2006.
¿^kpr/M 15
26. MAREC/SUSEC 2007
KULTURA
Pogovor z Davidom Bedračem - prejemnikom oljenke za vsestransko delo na področju literature
Ob slovenskem kulturnem prazniku je župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan zaslužnim na področju kulturnega ustvarjanja podelil oljenke. Najmlajši izmed letošnjih treh prejemnikov oljenk je pesnik David Be-drač, profesor slovenskega jezika in književnosti na Osnovni šoli Ljudski vrt, avtor treh pesniških zbirk, vodja literarnega kluba in stalni sodelavec rubrike Literarno kolo v Štajerskem tedniku. Je tudi lektor, sodeluje pri bralni znački, različnih literarnih kvizih in literarnih večerih. V okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti kot mentor in predavatelj sodeluje na številnih literarnih delavnicah po Sloveniji. O njem je Nataša Petrovič, vodja ptujskega Območnega sklada za kulturne dejavnosti, zapisala naslednje besede: »David Bedrač je eden tistih mladih ustvarjalcev, ki je že pomembno zaznamoval sodobno slovensko poezijo«.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Glede na to, da vas večina Ptujčanov pozna po izjemno uspešnem delu na literarnem področju in kot avtorja treh pesniških zbirk, pa je v medijih o vas osebno bolj malo zapisanega. Kako bi torej opisali samega sebe?
Težko je opisovati sebe. Pravzaprav zelo niham - po eni strani sem bolj individualist, ki potrebuje svoj ustvarjalni mir, po drugi strani pa mi družba ljudi veliko pomeni. Veliko mi pomenita družina in prijatelji, oboje je največ, kar lahko človek ima, pa moji učenci in sodelavci, na katere sem prav tako zelo ponosen. Sem odprt in komunikativen, morda včasih delujem zelo resen, a takrat se mi običajno po glavi plete kakšen verz.
Se spomnite, kdaj se vas je polotila želja po pisanju poezije? Ste takrat občutili kakšen notranji nemir?
Ja. In to zelo dobro, ker zvezek s prvo pesmijo še vedno hranim. Zelo zgodaj sem pričel brati in pisati in moja prva pesem je nastala pri šestih letih. Njen naslov je bil Pevski zbor. Notranji nemir? Seveda in temu je sledilo vznemirjenje, ki ga le težko opišem z besedami. To so občutki, ki se me držijo tudi danes, dvaindvajset let kasneje, kadar pišem pesmi.
Je bila vaša prva pesem namenjena točno določeni osebi ali ste jo zapisali preprosto zato, ker ste tako začutili?
Nikoli ne namenjam pesmi, jih
pa posvetim komu, čeprav tudi tega ne počnem velikokrat. Pesem mora preseči okvire zgolj enega in preiti v univerzalni jezik, ki lahko nagovori vsakogar. Pesmi ne začutiš, pesem začuti tebe. Sledi ti in te spremlja. Bila so obdobja, ko sem se samemu sebi zdel prav brezzvezen in sem se spraševal, zakaj pa sploh pišem, kaj mi pa je, a sem prav v takih trenutkih potem največkrat napisal mnogo dobrih verzov.
Svoji prvi pesniški zbirki, izdani v samozaložbi, ste »nadeli« naslov Neskončnost. Kako dolgo je nastajala in kaj ste želeli sporočiti bralcu?
Neskončnost so moja dijaška in študentska leta. So leta eksperimenta in intenzivnega iskanja. V njih je še marsikaj nedorečenega, a saj to je bistvo neskončnosti - ni konca. S poezijo težko kaj sporočiš. Morda sem želel opozoriti na to, da je to začetek neke zanimive ustvarjalne poti. Z njo sem si zarisal startno črto, teči sem začel šele sedaj. Kaj me čaka na tej stezi, pa ne vem. Vem le, da hočem pri ustvarjanju uživati, dajati in dobivati energijo. Ko tega enkratnega fluida več ne bo, se bom postavil na nov start in pričel s čim novim, saj življenje ponuja toliko različnih poti.
Vaša druga pesniška zbirka Poezija pomolov je bila v letu, ko je bila izdana pri založbi Litera, ena vidnejših pesniških zbirk pri nas. Podobno vprašanje, kot zgornje: kako bi opisali
David Bedrač: »Vem le, da hočem pri ustvarjanju uživati, dajati in dobivati energijo. Ko tega enkratnega fluida več ne bo, se bom postavil na nov start in pričel s čim novim, saj življenje ponuja toliko različnih poti.«
to pesniško zbirko? Zaznavate kakšen odklon od svoje prve pesniške zbirke?
To je zbirka ljubezni, narave, erotike. Gre za raziskovanje novih področij, najlepših energij, ki ljudi povezujejo, približujejo, oddaljujejo, celo ubijajo v svoji silni strasti in lepoti. Erotika je igra približevanja in oddaljevanja, je pesem, ki leži nekje med telesnostjo in metafiziko. Sem pa v primerjavi z Neskončnostjo gotovo pesniško zelo napredoval, jezik je postal bolj barvit in sočen, zunanja oblika pesmi premišljena in skladna, tudi moja osebna kritika se je močno povzdignila in zaostrila - včasih celo do te mere, da so mi bile »dobre« le redke lastne pesmi.
V Poeziji pomolov ste zapisali: »Nekdo mi je rekel, da sem lahko ptica, da lahko pozabim dihati, da pa se ne smem pozabiti ljubiti.« Koliko ljubezen -srečna ali pa nesrečna - vpliva na vaše pesmi?
Meni se zdi, da nesrečna ljubezen sploh ne obstaja. To je domena ljudi, ki hočejo biti po
vsej sili z nekom. Opažam, da je veliko ljudi takih, da skačejo iz ene veze v drugo, da so kar nekako kronično odvisni od partnerjev, pa četudi na silo. Tudi neuresničena ljubezen je lahko lepa, saj se uresniči v drugih oblikah - morda v prijateljstvu. Sploh pa je težava tudi, da je sodobni človek preveč omejil pojem ljubezen; večina takoj pomisli na partnersko ljubezen, na dva, ki sedita v soju sveč in srkata vino, kar je sicer tudi lepo, a ljubezen je mnogo bolj univerzalna. V tem verzu sem mislil na ljubezen kot vesoljno energijo, ki se kaže v vseh oblikah spoštovanja sočloveka, narave in vsega nasploh. In ta energija je pri mojem ustvarjanju ključna.
Lansko leto je izšla že vaša tretja pesniška zbirka Pesmi iz šipe. V njej je recenzent Borut Gombač zapisal, da nadgrajujete svojo poetiko in da so vaše pesmi zapisane v subtilnem pesniškem jeziku. Kakšen jezik je to in kaj sporočate s svojo zadnjo pesniško zbirko? Pesmi iz šipe so zelo osebne.
16
Sferi
YffW/t
KULTURA
26. MAREC/SUŠEC 2007
V njej sem obračunal z mnogimi osebnimi preobrati - smrt babice, ki sem jo takrat in jo še vedno zelo pogrešam, srečal sem se z nekaterimi krutimi usodami tega sveta. Stvari za šipo, ki se je nenadoma zlomila, da sem videl, česar prej nisem. Morda sem presegel neki lastni ustvarjalni egoizem. A kolikor me je ta svet sprva pretresel in prestrašil, sem nato tudi v njem našel veliko zanimivega. Odprla so se nova poglavja mojega življenja in od takrat je zame vsak dan bivanja darilo, pa naj se sliši še tako nenavadno. Poezija v tej zbirki je zelo umirjena, tako je zapisala tudi kritika, čeprav niha od različnih tem in motivov - obravnava samoto, ljubezen, samomore med mladimi in družbo z njenega ne preveč lepega zornega kota. A tudi v najhujših stvareh, kot je recimo samomor
mladega človeka, te pesmi žarijo in poskušajo povedati, da je vse to življenje in da je lahko celo tako skrajna stvar lepa.
Ali so vaše pesmi vezane le na nek dogodek, na določeno obdobje vašega življenjskega ciklusa ali se kdaj pri pisanju povsem prepustite zgolj fantazijam?
Vse, kar ste dejali in še veliko drugega. Pesem je zmes, ki se nazadnje poveže v eno. Včasih je prav posrečena, drugič spet ni najbolj. Kar se fantazij tiče, pa vanje ne verjamem. Menim, da so sanje in fantazije vhodi v vzporedne svetove, v katerih najbrž tudi živimo, a v oblikah, ki jih zaenkrat naš omejeni um ne razume. Naš svetovno znani filozof dr. Slavoj Žižek je povedal, da so fantazije najbrž še bolj resnične od tega, kar živimo tukaj in zdaj. Ta misel mi je zelo všeč.
Se boste kdaj v prihodnje poizkusili tudi v pisanju proze ali poezija še nadalje ostaja vaša »največja ljubezen«?
Poezija je gotovo še vedno največja ljubezen, a ona ni ljubosumna ljubica, ki mi ne bi kdaj pa kdaj pustila, da se približam še kateri drugi literarni vrsti, recimo prozi. Z njo sem se že nekajkrat spopadel, nekaj sem tudi objavil, a za romane je še čas, saj potrebujem še več življenjskih izkušenj. Se pa ukvarjam trenutno s kratkimi zgodbami, nekaj jih že čaka na objavo v raznih uredništvih in pišem radijsko igro.
Kultura je nekako v našem prostoru še zmeraj odrinjena bolj na »stranski tir«, kar dokazujejo tudi razmišljanja številnih kulturnih ustvarjalcev. Kakšno pa je vaše mnenje o tem? Se kulturi tako v medijih
kot tudi nasploh, namenja premalo pozornosti in ali menite, da bi morala imeti večjo veljavo v sodobni družbi?
Na prireditvi v počastitev slovenskemu kulturnemu prazniku na Ptuju je bilo prav užitek gledati, koliko gledalcev se je zbralo v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. In to vseh mogočih starosti, tako da me za kulturo sploh ne skrbi. Sam tudi vidim, ker sem učitelj, da mlade lahko motiviraš in jim prikažeš kulturo in ožje literaturo kot nekaj zanimivega in ne nujno dolgočasnega in resnega. Kasneje pa učenci sami povežejo, kaj je kultura in kolikšen je njen pomen. Drugače je z mediji in financami, kjer kultura pogosto precej izvisi. A dobra kultura se vselej prebije izza ozadja in stopi na oder sveta v vsej svoji veličini.
IZ MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ
Zadnja predstava v okviru otroškega abonmaja
Rok Vilčnik
Fotoarhiv MGP
Pred nami je že zadnja predstava v okviru otroškega abonmaja Modro pišče. To je zgodba izpod peresa igralke in tekstopi-ske Maje Aduše Vidmar, ki pripoveduje o nesrečni kokoši, ki izvali pametnega piščančka. Dogodek razburi ves kokošnjak, saj se še nikoli ni zgodilo, da bi pišče več vedelo od koklje. Pišče ni podobno nikomur in ker se tudi nenavadno oglaša, petelin zahteva, da se ga znebijo. Vsi
se strinjajo, razen koklje, ki je pripravljena trpeti, samo da bo pišče imelo mamo. Takrat pa se pojavi sova, ki išče svojega mladiča. Seveda ga prepozna v modrem piščetu.
Kot vedno bomo veliko gostovali. Najprej naj se pohvalimo z vabilom za predstavo Bdenje v Ljubljanski drami in zanimivim gostovanjem v s Ptujem pobratenim Varaždinom. Tam jih bo obiskala Micka, ki bo prav tako gostovala še nekajkrat v Ljubljani.

17
26. MAREC/SUSEC 2007
KULTURA
Jubilejna razstava ob 10-letnici Likovne sekcije DU Ptuj
Vse do 13. marca si je bilo mogoče v novi ptujski galeriji v Salonu umetnosti v Prešernovi ulici ogledati jubilejno, že 30. skupinsko razstavo članov Likovne sekcije Drušva upokojencev Ptuj, ki letos tudi praznuje okrogel jubilej, 10-letnico delovanja.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Likovna sekcija Drušva upokojencev Ptuj šteje 22 članov, na tokratni jubilejni razstavi jih je razstavljajo 17, na ogled pa so postavili 51 del. Izbor del so opravili Rozina Šebetic, Jože Foltin in Franc Simonič. Razstavljali so Branko Gorjup (predsednik Likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj, vodi jo že od njene ustanovitve), Vojislav Veličkovič (predsednik Društva upokojencev Ptuj), Emil Stöger, Milivoj Radin, Anton Š0men, Marija Gregore, Bogomir Jur-
tela, Franc Simonič, Rozina Šebetič, Elfrida Brenčič, Vilma Kac, Oto Mesarič, Mirko Jau-šovec, Jože Ekart, Mihaela Omladič, Marjana Tkalčec in Jože Špicar.
Likovna sekcija Društva upokojencev je bila ustanovljena 6. decembra 1996 in je ob ustanovitvi štela le deset članov. Pogled na številko 22, kolikor jih sekcija šteje danes, pove vse o njenem uspešnem delu. V njej se združujejo ljudje tretjega življenjskega obdobja, so zapisali v knjižici,
ki so jo izdali ob svoji 10-letnici delovanja. Skupaj povezani so aktivnejši, duhovno bogatejši in tudi srečnejši. Srečni so v bogastvu barv, pokrajin in likov, srečni, ker lahko vse to tudi javno razkažejo ter tako bogatijo duha in misel slehernega obiskovalca svojih razstav.
Že vse od začetka je mentorica sekcije likovna pedagoginja Rozina Šebetič, v preteklem obdobju ji je veliko pomagal profesor likovne umetnosti Franc Simonič. Tudi profesor likovne umetnosti Jože Foltin je članom zmeraj priskočil na pomoč s številnimi nasveti.
Mnogi člani sekcije so se izobraževali tudi samostojno izven sekcije, v številnih kolonijah, slikarskih delavnicah in ex-tempo-rih. Zveza društev upokojencev
Slovenije vsako leto organizira likovno delavnico v hotelu Delfin v Izoli.
Statistični podatki govorijo o več kot 300 razstavah posameznih članov sekcije na Ptuju, v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem. Svoja dela redno razstavljajo tudi v Mercatorjevi blagovnici na Ptuju, galeriji Magistrat, v prostorih Nove KBM na Ptuju, v gostiščih Pri pošti in Lužnik. Razstavljali so v osnovni šoli v Juršincih, v domu upokojencev na Ptuju in v domu starostnikov v Novem mestu. Udeleževali so se tudi slikarskih kolonij in razstav na Pokljuki, Rogli, v Mariboru, Žetalah, Destrniku, Kogu, Ormožu, Markovcih. Razstavljali so pri slovenski manjšini v Budimpešti ter v galeriji Lipa v Monoštru na Madžarskem.
Slikarski svet Rozine Sebetič
Ob jubilejni razstavi Rozine Šebetič v Miheličevi galeriji
Leto 2007 bo v Pokrajinskem muzeju Ptuj v razstavno-galerijskem smislu leto jubilejev, saj se bomo spomnili na pomembne življenjske jubileje slovenskih umetnikov, ki so tesno povezani s Ptujem, njegovo okolico, ljudmi, zgodovino in kulturno dediščino našega prostora. S projekti in razstavami, ki jih bomo pripravili tudi ob pomoči zunanjih sodelavcev, bomo počastili življenje in delo umetnikov, ki so v določenem trenutku zaznamovali ptujski čas in prostor.
Stanka Gačnik
Niz ptujskih likovnih jubilantov smo začeli s pregledno razstavo slikarke Rozine Sebetič. Slavnostno odprtje, katerega se je udeležilo izredno število ljubiteljev umetnosti in Rozine Sebetič, je bilo 15. februarja. Razstavo je odprl župan dr. Štefan Čelan, slavljenki v čast so zapeli člani ptujskega Moškega komornega zbora tokrat pod »starim« vodstvom Franca Lačna, na harmoniko pa je zaigral še slikarkin vnuk Aljaž Kotnik. Slikarski svet Rozine Sebetič in samo razstavo je predstavila kustodinja galeristka Stanka Gačnik.
Rozino Sebetič zaradi izjemnega dela in ustvarjanja na likovnem področju, ki je v ptujskem prostoru domena skorajda izključno moških ustvarjalcev, še toliko bolj upravičeno štejemo za eno
izmed najplodnejših ustvarjalk v našem okolju, saj ji slikarstvo in z njim povezan ritem življenja kljub številnim trdim življenjskim preizkušnjam in visokim letom pomeni nenehni navdih in vir za vedno nove stvaritve in neumrljivo voljo do življenja in vsega lepega.
Rozina Sebetič riše in slika, odkar pomni. Tudi izobrazbo in kasneje službo je posvetila in podredila svoji veliki ljubezni. Veliko ustvarja, se izpopolnjuje, sodeluje na številnih likovnih kolonijah in srečanjih po Sloveniji in v tujini, dobiva nagrade in priznanja ... Svoja likovna dela, kjer prevladujejo dovršeni akvareli in platna, polni motivov, vzetih iz narave, tudi razstavlja. Do sedaj je bilo skupinskih razstav in 67 samostojnih. 68. samostojna
Številne obiskovalce v Miheličevi galeriji je pozdravil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, slikarstvo Rozine Šebetič pa je predstavila kustodinja Stanka Gačnik.
razstava pa je nekaj posebnega, saj je posvečena slikarkinemu visokemu jubileju - osemdesetletnici. V Miheličevi galeriji smo jo zastavili tako, da smo postavili na ogled njena najboljša dela iz dolgoletnega in izredno plodnega ustvarjanja, s poudarkom na najzgodnejšem in zelo kvalitetnem obdobju, ko se je slikarka likovno izobraževala na Šoli za umetno obrt v Ljubljani, kjer so bili njeni profesorji priznani slovenski likovni ustvarjalci (Zoran Didek, Nikolaj Omersa, Karel Putrih, Božo Pengov, Marijan Pogačnik)
in ko je nosila še dekliški priimek Borko. Tako ima gledalec priložnost videti in doživeti izredno zanimiv kalejdoskop motivov, stilov in pristopov v slikarski poetiki Rozine Sebetič. Prav zaradi tega smo se tudi odločili, da v razstavni katalog uvrstimo več zapisov različnih umetnostnih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov.
S spoštovanjem do Rozine Se-betič in umetnosti nasploh vas vabimo v njen v slikarski svet, ki je v Miheličevi galeriji na ogled do 8. aprila.
18
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
26. MAREC/SUSEC 2007
Koncert Varaždinskega kvarteta in informativni vpis v
Zasebno glasbeno šolo
Varaždinski kvartet (Marko Jerbic - 1. violina, Andelko Ilčic - 2. violina, Ana Trnjar - viola, Davor Gluhak - violončelo) smo pred slabim letom na Ptuju že slišali. S kvartetoma W. A. Mozarta in A. Dvožaka so nas popeljali v Mozartovo leto ter v čudoviti svet komorne glasbe.
Veronika Emeršič
Kvartet je bil ustanovljen leta 1999, ko se je glasbenikom ob skupnem muziciranju v Varaž-dinskem komornem orkestru porodila ideja za ustanovitev te najžlahtnejše komorne zasedbe. V mestu z bogatim glasbenim izročilom je kvartet redno prisoten v glasbenem življenju; imajo celo lasten cikel koncertov. Koncertirajo po vsej Hrvaški, dvakrat so nastopili tudi na mariborskem festivalu Lent. Repertoar kvarteta obsega dela Beethovna, Borodina, Mozarta, Dvoraka, Haydna ter mnogih drugih avtorjev.
S tretjim koncertom iz cikla, ki spremlja ustanavljanje Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, so glasbeniki iz bogate zakladnice skladb, napisanih za godalni kvartet, postnemu času primerno izbrali Haydnovo delo Sedem poslednjih besed Odrešenika na križu, op. 51. Franz Joseph
Haydn (1732-1809); marljiv, preprost in pobožen velikan klasične glasbe je napisal čez 100 simfonij, lepo število koncertov, sonat, godalnih kvartetov, oper, maš, kantat in oratorijev, komornih skladb, vokalnih del ... Delo, ki smo mu v nedeljo lahko prisluhnili, je nastalo po naročilu španskega kanonika leta 1785 - med postnimi obredi v cerkvi v Cadizu naj bi glasba vzpodbudila cerkveno občestvu k meditaciji. Haydnova glasba je v zatemnjeni cerkvi, zgrajeni v jami, ter ob škofovi pridigi o poslednjih Kristusovih besedah na križu gotovo delovala pretresljivo. Skladatelju se je sicer sprva zadana naloga zdela težka. Sam je kasneje zapisal: »Naloga, da napišem sedem počasnih stavkov, ki bi morali trajati vsak po 10 minut, pa ne bi bili dolgočasni za poslušalce, ni ravno lahka. Hitro sem ugotovil, da se ne morem držati predpisanih pogojev.« Sedmim stavkom z oznako »adagio« je tako dodal
S koncerta Varaždinskega kvarteta v refektoriju minoritskega samostana.
uvod ter mračni zaključni stavek, ki ga je poimenoval »Potres« ter z njim pričaral dogajanje ob Kristusovi smrti. Haydn je kasneje delo priredil v oratorij, leta 1787 pa je pripravil različico za godalni kvartet.
Na nedeljskem koncertu v re-fektoriju minoritskega samostana na Ptuju je glasbo spremljala projekcija umetniških fotografij patra Branka Petauerja. Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla vabi k informativnemu vpisu. Prijavnice bodo od začetka aprila na razpolago v župnijskih uradih, v
samostanu sv. Petra in Pavla ter na internetni strani (http://www. zgs-ptuj.org), ki bo prav tako zaživela z začetkom aprila. Izpolnjene prijavnice pošljite na naslov: Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla, Minoritski trg 1, 2250 Ptuj. Informativni vpis bomo zaključili 5. maja z glasbeno pravljico S. Prokofjeva Peter in volk, ki jo bodo predstavili bodoči učitelji zasebne glasbene šole z gosti. Na ta koncert (ki bo izjemoma ob 17. uri) vabimo predvsem otroke.
Strašilo motovilo
Nataša Petrovič
Otroška gledališka predstava Mini teatra Zveze kulturnih društev Ptuj
Po nekajletnem premoru je pri tudi delo dramaturginje, poskr-
Foto: Langerholc
Kristina Kuča, Alja Lačen, Nataša Lačen, Neja Milošič in Lana Iva Korošec.
Zvezi kulturnih društev Ptuj spet začela z delom otroška gledališka skupina. Na oder so postavili zgodbo Jane Milčinski Strašilo motovilo v režiji Nataše Lačen. Predstava govori o strašilu, ki s prihodom zime ostane samo. A ne za dolgo, saj ga prijatelji (miška, medved in zajček) poiščejo in v družbi postane zima manj neprijazna. V vlogi strašila se je predstavila Neja Milošič, medveda je zaigrala Lana Iva Korošec, miška je bila Alja Lačen in zajec Kristina Kuča. Vse štiri so se prvič soočile z gledališkim odrom in so svojo nalogo odlično opravile. Nataša Lačen je poleg režije opravila
bela za glasbeno opremo, po njenih skicah so bili izdelani kostumi in scena, ki jo je izdelal Viktor Hotko in poskrbel še za luči. Predstava je primerna še posebej za otroke do 10. leta. Na premieri, ki je bila 7. marca v Stari steklarski delavnici, pa so uživali tudi odrasli. Mini teater je zastopal Mestno občino Ptuj tudi na območni reviji otroških gledaliških skupin, 13. marca v dvorani na Grajeni. Igralke z režiserko upajo, da jih bodo povabili tudi kam v goste, hkrati pa vabijo, da sem jim pridruži še kdo, ki ga zanima gledališka igra.
19
26. MAREC/SUSEC 2007
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Obisk otroške vlade v mestnem svetu
V Mestni hiši je 7. marca potekala prva izredna seja v letošnjem letu, ki jo je župan dr. Štefan Čelan moral sklicati, ker Mestna občina Ptuj in Občina Markovci s projektom vitalizacije Ptujskega jezera (z ureditvijo pristanišča, vstopno-izstopnih mest ter plovbnih poti) kandidirata na razpisu za sofinanciranje projekta iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Še preden pa se je seja dodobra uradno začela, so štirje predstavniki otroške vlade predstavili svoja stališča o letošnji temi Naše mnenje o devetletki. Čeprav mestni svet ne more vplivati na šolski sistem, pa s svojimi odločitvami vpliva na pogoje za delo šol na Ptuju, zato je po mnenju organizatorjev otroškega parlamenta koristno, da se seznani z mnenji otrok, ki obiskujejo osnovne šole.
Bronja Habjanič
Na seji so svetniki in svetnice z zanimanjem prisluhnili predstavnikom osnovnih šol: Iris Kališnik (Osnovna šola Breg), Jasmini Kokol (Osnovna šola Olge Meglič), Marku Roškarju (Osnovna šola Mladika) in Romanu Krajncu (Osnovna šola Ljudski vrt), ko so ti spregovorili o prednostih in slabostih deve-tletke v primerjavi z osemletko ter o možnih izboljšavah. Prvo ptujsko otroško vlado poleg zgoraj naštetih, ki so obiskali mestne svetnike in svetnice na izredni seji, sestavljata še Matej Erjavec (Osnovna šola dr. Lju-devita Pivka) in Klara Bezjak (Osnovna šola Ljudski vrt, podružnica Grajena).
Koordinatorka otroškega parlamenta na ptujskem območju je Nevenka Gerl. Parlament, ki je letos že 17. po vrsti, je zasedal 22. novembra lani v Centru interesnih dejavnosti. Udeležili so se ga predstavniki vseh osnovnih šol v Mestni občini Ptuj, njihovi mentorji, pa tudi nekateri gostje. Medobčinski otroški parlament je zasedal 14. februarja, 19. marca pa je zasedal še nacionalni otroški parlament. Prvič doslej mu je predsedovala predstavnica iz Ptuja - Jasmina Kokol iz Osnovne šole Olge Meglič.
Ptujska občinska otroška vlada je svoje ugotovitve v zvezi z devetletko strnila. Prednosti devetletke v primerjavi z osemletko:
-	nivojski pouk je lahko prednost devetletke, saj je priložnost, da se pouk bolj prilagodi sposobnostim posameznika,
-	izbirne predmete lahko učenci izberejo sami, zato so ocene
pri teh predmetih boljše kot pri ostalih, prednost je, da so na nekaterih šolah izbirni predmeti organizirani tudi za manjše skupine (do deset učencev),
-	številčne ocene pri vzgojnih predmetih omogočajo boljši splošni učni uspeh,
-	vstop v osnovno šolo s šestim letom je finančna prednost za starše, saj jim ni treba več plačevati vrtca,
-	učbeniki za devetletko so zanimivejši.
Slabosti devetletke v primerjavi z osemletko:
-	obstajajo razlike v znanju pri posameznih nivojih, na šolah imajo različen pristop - ponekod je večina učencev v drugem, drugod v tretjem nivoju; tam, kjer je v skupini največ učencev, je kakovost pouka najnižja,
-	testi bi morali biti na vseh šolah enaki za vse tri nivoje, vendar ponekod niso, prav bi tudi bilo, da bi imeli učenci v vseh nivojih možnost dobiti enako dobro oceno,
-	na mnogih šolah je velik problem čas za kosilo - na eni izmed šol ga imajo na voljo le 10 minut,
-	slabost napovedanega spraševanja je, da podpira kampanjsko učenje, vendar je kljub temu večini zelo dobrodošlo, saj je pri velikem številu predmetov nemogoče biti vedno dobro pripravljen,
-	izbirni predmeti: navidezno je izbira sicer velika, vendar v praksi učenec pogosto ne more obiskovati želenega predmeta, ker se velikokrat zgodi, da
se za posamezni izbirni predmet prijavi premajhno število učencev,
-	hitre spremembe: sprememba ocenjevalnega sistema z ocen od 1 do 10 na sistem od 1 do 5 je vznemirila veliko učencev; nekateri menijo, da je v sistemu od 1 do 5 težje dobiti odlično oceno,
-	v prvem triletju je preveč učbenikov in premalo samostojnega šolskega dela otrok, ki imajo nato težave s prilagajanjem v četrtem razredu.
Priložnosti za izboljšave:
-	več bi moralo biti skupinskega dela, povezovanja med predmeti, ekskurzij, dela v naravi, praktičnega dela, več športnih dni,
-	učbeniki bi morali biti cenejši,
-	nacionalni preizkusi znanja: učenci bi želeli že na začetku šolskega leta izvedeti, kateri bo tretji predmet, ki ga bodo pisali,
-	ustno preverjanje znanja: napovedano spraševanje bi moralo biti omogočeno vsem, a ne kot stalna pravica, ampak kot dobra priložnost za lažje načrtovanje šolskega dela; kdor ne bi spoštoval dogovora o določenem terminu, ne bi imel več pravice do napovedanega spraševanja,
-	pisni preizkusi znanja bi morali biti bolj enakomerno porazdeljeni čez vse leto,
-	odnosi med učenci in učitelji bi morali biti čim bolj sproščeni,
-	želeli bi si manj ur šolskih obveznosti in več prostega časa; dolg urnik že na papirju vzbuja skomine po »špricanju«,
-	po izkušnjah vseh je šolsko delo najboljše takrat, ko poteka v manjših skupinah do 15 učencev - pri taki skupini ni pomembno, če so razdeljeni v nivoje ali ne, saj je komunikacija med učenci in učiteljem dobra, če so skupine velike, delo ne poteka nemoteno in ni dobre komunikacije, pa čeprav gre za nivojski pouk, delo tudi v tretjem nivoju ni kvalitetno, če je učencev v skupini veliko, za dvig kakovosti pouka je
tako boljša priložnost zmanjševanja velikosti skupin kot pa nivojski pouk,
-	statusi športnika in kulturnika: nekateri učenci jih zlorabljajo,
-	potrebno bi bilo načrtovati čas za prehrano vseh učencev, ne le za malico, ampak tudi za kosilo; na nekaterih šolah učencem, ki imajo pouk še pozno popoldan, zraven kosila ponujajo še možnost popoldanske malice.
Nevarnosti - kaj se bo zgodilo, če ne odpravimo slabosti?
-	Ker je delo v prvem triletju devetletke zelo igrivo in v veliki meri ne spominja na šolsko delo, imajo lahko otroci ob prehodu v 4. razred težave. Otroci v prvem triletju z veseljem sprejmejo opisno oceno »dobro«, zato ne razumejo, zakaj je v 4. razredu z oceno »dobro - 3« drugače. Če se ta prehod ne bo omehčal, bodo imeli učenci v 4. razredu slabši učni uspeh.
-	Slabši učni uspeh lahko prinese tudi prehod na ocenjevanje od 1 do 5, saj je v tem sistemu zaradi visokih kriterijev težje dobiti odlično oceno, česar se bojijo predvsem letošnji de-vetošolci zaradi vpisa v srednje šole.
-	Nivojski pouk pri delu otrok spodbuja pasivnost - marsikdo si izbere nižji nivo od tistega, za katerega je sposoben, saj mu ni do naprezanja, to pa pomeni nižanje nivoja znanja nasploh.
-	Nacionalni preizkus znanja vzbuja pomisleke in strahove pri devetošolcih, predvsem zaradi negotovosti o tretjem predmetu in o kriterijih za vpis v srednje šole; uspeh na »ekster-cih« bi moral biti samo povratna informacija učencem, učiteljem in staršem o kakovosti usvojenega znanja, ne pa merilo vpisa v srednje šole.
Mladi so mestnemu svetu podali tudi pobudo o stalnem letnem obisku, kjer bi svetnicam in svetnikom predstavili temo in svoje ugotovitve. Svetniki so pobudo mladih sprejeli. Po predstavitvi otroške vlade, ki je poživila dogajanje v sejni sobi ptujske občine in s svojo mladostjo v
20
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
26. MAREC/SUŠEC 2007
razpravno dvorano vnesla nekoliko bolj sproščeno vzdušje, se je seja začela zares.
Svetniki so brez daljše razprave potrdili predlog odloka o medobčinskem lokacijskem načrtu za del območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za del območja Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja Jezero v Občini Markovci. Sprejet odlok je namreč osnova za izdajo gradbenega dovoljenja, dovoljenje pa eden izmed sestavnih delov dokumentov prijave na razpis. Z vitalizacijo Ptujskega
jezera se bodo uredila pristanišča, vstopno-izstopna mesta in plovne poti. Predvidena je izgradnja štirih mest za pristajanje - torej vstopno-izstopnih mest - ki bodo pri toplicah, pri gostilni Ribič ter v Zabovih in Markovcih, na lokaciji Brodarskega društva Ranca v Budini bo privez ter pristanišče za spust in dvig čolnov; na jezeru pa je predvidena tudi gradnja veslaške proge. MO Ptuj in sosednja Občina Markovci s tem odlokom urejata pomembno območje, za katerega si pristojni že nekaj časa prizadevajo, da bi doživelo turistični razcvet. Investicijo bo vodila MO Ptuj. Začela naj bi se
najpozneje prvega junija.
Sprejet in objavljen medobčinski lokacijski načrt za del območja jezera in del reke Drave je osnova za izdajo gradbenega dovoljenja, ki je sestavni del dokumentov prijave na razpis.
Druga točka izredne seje se je nanašala na volitve in imenovanja. Svetniki so brez daljše razprave podali pozitivno mnenje prijavljeni kandidatki Boženi Bratuž k imenovanju za ravnateljico Javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Ptuj. V razpisnem roku se je prijavila le ena kandidatka, in sicer dosedanja ravnateljica. Svetniki in svetnice so pozitivno mnenje na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja podali tudi mag. Kristini Dokl za direktorico Doma upokojencev Ptuj. Izmed treh prijav na javni razpis je edino Doklova izpolnjevala vse pogoje. Ob koncu izredne seje so svetniki in svetnice sprejeli še posamezni program prodaje stvarnega in finančnega premoženja ter predlog sklepa o prodaji poslovnih prostorov, stanovanj in parcel, ki so v lasti Mestne občine Ptuj, soglašali pa so tudi s prodajo 1694 delnic Cestnega podjetja Ptuj, d. d.
Regijsko tekmovanje LegoBum 2007 na Poklicni in tehniški
elektro šoli Ptuj
Učenci lahko pridobljeno znanje pokažejo na različne načine. Eden izmed zanimivejših načinov je sodelovanje na tekmovanju vrstnikov, ki je sočasno tudi zabavno druženje.
Franc Vrbančič, koordinator tekmovanja LegoBum
Na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj se skupaj z osnovnimi šolami trudimo pridobivati praktična znanja in veščine na zabaven in poučen način. Da smo pri tem kar uspešni, dokazuje regijsko tekmovanje LegoBum, ki postaja tradicionalno. Letos smo skupaj s 14 osnovnimi šolami izvedli že drugo regijsko tekmovanje, ki je bilo 17. marca. Učenci so tekmovali v vožnji z mobilnimi roboti, ki so jih pod vodstvom mentorjev sestavljali preteklih nekaj mesecev. Zgolj sestava robota ni bila dovolj, saj je mirujoč robot le kup plastike in kovine. Učenci so morali robota »oživiti« s pomočjo programa - da robot opravi delo, za katerega je bil programiran. V našem primeru je moral vsak robot čim hitreje prevoziti progo v obliki črne vijugaste črte na beli podlagi, dolgo štiri metre. Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip, v katerih je sodelovalo 48 tekmovalcev - osnovnošolcev. Pohvalno je, da so se letošnjega tekmovanja udeležili tudi starši
in ostali zainteresirani, ki so z navdušenjem navijali za svoje nadobudneže.
Prvo mesto med devetošolci so zasedli tekmovalci iz OŠ Olge Meglič Ptuj, drugo mesto iz OŠ Gorišnica in tretje iz OŠ Mladika Ptuj. Med osmošolci so prvo mesto zasedli tekmovalci iz OŠ Majšperk, drugo mesto iz OŠ Olge Meglič Ptuj in tretje iz OŠ NH Rajka Hrastnik. Podrobneje o tekmovanju na spletnih straneh http://www. ro.feri. uni-mb.si/ tekma/, kjer so na razpolago pisna, slikovna in video gradiva s tekmovanja.
Vsi tekmovalci in mentorji so prejeli majice z ličnim motivom robota. Prve tri ekipe pa še praktične nagrade, ki sta jih prispevala podjetje PCS Ptuj ter elektro šola. Prvih pet ekip se je uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo v četrtek, 10. maja 2007, v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.
Strokovnjaki Pedagoške fakulteta iz Ljubljane pod vodstvom izrednega profesorja Slavka Ko-
Pod budnim očesom tekmovalcev in sodnikov.
cijančiča so popestrili tekmovanje s predavanjem in praktičnimi demonstracijami o gradnji nizkocenovnih robotov. Če bo izraženo zanimanje za gradnjo tovrstnih robotov, bomo naslednje leto priredili tekmovanje še v tej kategoriji.
Razstava Tehnika skozi čas
Sočasno smo skupaj s ptujskim Radio klubom organizirali in izvedli razstavo Radijska tehnika skozi čas, ki se je je udeležilo okrog 300 udeležencev, nekateri od njih so zbrali tudi dovolj poguma, da so se poskusili v praktični uporabi radijskih postaj.
Pri izvedbi tekmovanja in razstave so bili posebej dejavni učitelja elektro šole Bruno Lubec in Slavko Murko ter predsednik Radio kluba Anton Galun. Marjan Žargi je s svojimi izkušnjami in eksponati poskrbel, da je razstava pridobila na vrednosti. Nasploh so obiskovalci odšli s pozitivnimi izkušnjami in v upanju, da bo razstava postala tradicionalna.
Tovrstne razstave in tekmovanja podpirata tudi Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in FERI - Univerze v Mariboru, saj so pomemben prispevek k animaciji mladih za naravoslovne in tehnične poklice.
21
26. MAREC/SUŠEC 2007
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Bogdan Žorž, priznan psiholog in psihoterapevt: Razvajenost - rak sodobne vzgoje - II. del
Temeljno vzgojno poslanstvo je usposobiti otroka za samostojno, odraslo življenje. Zdrava vzgoja je tista, pri kateri otroka sprejmemo kot samostojno osebnost, ki pa potrebuje našo vzgojo na fizičnem, čustvenem, intelektualnem, socialnem in duhovnem področju. Združuje pozitivne prvine, tako avtoritarne kot permisivne vzgoje. Permisivna vzgoja se je nenazadnje pojavila kot zdrav odpor proti togi, avtoritarni vzgoji in je prinesla tudi nekaj pozitivnih spoznanj; morda so najbolj dragocena tista o spoštovanju otrokove osebnosti, enkratnosti in neponovljivosti.
Bronja Habjanič
Zdrava vzgoja je zato vzgoja, pri kateri otroka brezpogojno sprejemamo kot samostojno osebnost, vendar pa moramo pri tem vedeti, da takšna osebnost še ni izoblikovana in da se izoblikuje, potrebuje vzgojo odraslih in pomoč na vseh področjih odraščanja.
»Otroka moramo izpostavljati tudi raznim obremenitvam, s katerimi si bo krepil svoj imunski sistem, saj če ga preveč ščitimo in ga držimo v nekem sterilnem okolju, potem postaja čedalje manj odporen in njegov fizični razvoj je daleč od tega, da bi bil zdrav. Če otroka na fizičnem področju ne bomo obremenjevali, da bi torej obremenjeval tudi svoje mišice in ne samo razuma, bo vse to zakrnelo. Lahko ga sicer hranimo z uravnoteženo hrano, bogato z minerali in vitamini, a vendarle bo fizično zakrnel, če se ne bo gibal. Če ga ne izpostavljamo raznim vremenskim obremenitvam, mikrobom, virusom in podobno, njegov obrambni sistem še bolj zakrneva in postaja čedalje manj odporen, čedalje bolj občutljiv. Skrb za zdrav fizični razvoj pa nikakor ne pomeni to, da bomo najbolje za otroka poskrbeli tako, če ga damo odraščati v inkubator,« poudarja Žorž.
Vzgoja za svobodo
Svoboda je ena najvišjih vrednot, zasvojenost pa je skrajna oblika odvisnosti, torej nesvoboda. Zasvojenci praviloma govorijo: »Jaz sem svoboden, delam, kar hočem!« Vendar zasvojenost v svojem bistvu pomeni nesvobodo, pomeni skrajno obliko odvisnosti od nekoga ali nečesa. Preventiva zasvojenosti
pa je vzgoja za svobodo. Otrok ne zapade v zasvojenost, če v sebi izoblikuje svobodno držo. Zavedati se je potrebno, da svoboda ni v tem, da delamo, kar hočemo. Primer: če boste sedaj odložili Ptujčana in se odločili, da greste k prijateljici na kavo. Ker ta prijateljica živi nekoliko dlje od vašega domovanja, se k njej odpeljete z avtom. Po cesti ne boste vozili po levi, ker imamo pravilo, da vozimo po desni. Če je na semaforju rdeča luč, se boste morali ustaviti, pa čeprav se vam neznansko mudi, ker je vaša prijateljica kavo medtem že skuhala. Torej je »delam, kar hočem«, pravzaprav iluzija. Bistvo svobode je v tem, da lahko izbiramo med različnimi možnostmi; svoboda je torej možnost izbire. Kaj pa se zgodi, ko človek izbere? »Ko govorimo o izbiri, mislimo na izbiro med dobrim in slabim. Ta izbira je stvar kriterijev. Če vem, kaj je dobro in kaj slabo, pa kljub temu izberem slabo, potem to ne pomeni, da nisem svoboden, pač pa neumen,« pravi Žorž. Ni torej bistvo v izbiri med dobrim in slabim, marveč med dobrim in dobrim. Primer: v trgovino se odpravim z namenom, da si kupim novo jopico. Ugotovim, da imajo dvajset jopic in mi je ena bolj všeč kakor druga. Marsikdo bi rekel, da je potemtakem zelo težko izbrati. A je res tako, se sprašuje Žorž. Izbira po njegovem sploh ni problematična in težka. Kar koli bom izbrala, bo v redu, saj so vse jopice lepe. Problematično je zavedanje! V trenutku, ko izmed dvajsetih jopic, ki so mi vse zelo všeč, izberem eno jopico, se moram ostalim devetnajstim
odreči. Tisti, ki tega ne zmorejo, bodo sicer eno jopico kupili, a se bodo že trenutek kasneje spraševali, če so izbrali pravo in blagajničarko spraševali, če jo lahko slučajno pridejo zamenjat. Potem se ne veselijo jopice, ki so jo kupili, niso srečni ob novi pridobitvi garderobe, ampak se obremenjujejo z ostalimi devetnajstimi, ki jih niso kupili. Bistvo svobodne izbire ni v izbiri sami, ampak v odrekanju. Resnično svobodni postanemo šele takrat, če smo se zmožni odrekati. Če hočemo otroka vzgajati v svobodno osebnost, ga moramo vzgajati za odrekanje. A marsikdo tu že postavi vprašanje, kako? Danes srečujemo starše, ki pravijo, da hočejo svoje otroke vzgojiti v takšne osebnosti, ki bodo zmožne odrekanja, odpovedovanja in jim zato doma ne dovolijo gledati televizije ali imeti računalnika, češ da se bodo tako naučili odrekanja in tega, da v življenju ne morejo imeti vsega. Ti otroci se seveda na takšen način odrekanja ne bodo naučili, le prikrajšani bodo za vse tisto dobro in koristno, kar npr. televizija prinaša, meni B. Žorž. Vzgoja za odrekanje torej ni prikrajševanje. Ločiti moramo dva pojma: kaj pomeni prikrajšati otroka za nekaj in kaj pomeni vzgoja za odrekanje. In še en ugovor sodobnih staršev: kako naj danes v tem izobilju, ogromni ponudbi na trgu otroka sploh vzgajamo za odrekanje? Žorž pravi takole: »Jaz se ne sprašujem, kako vzgajati za odrekanje danes. Jaz se sprašujem, kako so lahko naši predniki pred sto leti vzgajali za odrekanje, ko se pravzaprav niso imeli čemu odrekati. Ko so imeli komaj tisti minimum, da so preživeli. Mi se danes hudujemo nad našo potrošniško družbo in blagostanjem, ki da nam kvari in zastruplja mladino, a hkrati lahko ugotovimo, da tako ugodnih pogojev za vzgojo odrekanja, kot nam jih nudi družba blagostanja, v človeški zgodovini še ni bilo.« Otroka moramo postavljati pred izbire (seveda tiste, ki jih zmore razumeti in v okviru katerih se
zmore v okviru lastnih izkušenj tudi odločati), pri katerih je jasno, da izbira ene možnosti pomeni odpoved ostalim možnostim. Primer: otroka peljemo v slaščičarno na tortico. Tortico naj si izbere sam, četudi je šele predšolski otrok, saj se bo le tako naučil izbirati med različnimi možnostmi. V trenutku, ko bo npr. izbral kremšnito, ne bo mogel izbrati jagodne tortice. In če izbere jagodno tortico, ne bo mogel izbrati čokoladne, ki mu je tudi všeč itn. Zavedati se mora, da ni pred izbiro postavljen zato, ker mu mama noče kupiti dveh tortic ali ker mu slaščičarka dveh ne bi dala. Bistvo je v tem, da lahko izbere katero koli, a ker si je sam izbral eno, se je hkrati odrekel vsem ostalim.
Vzgoja za svobodo pomeni tudi vzgojo za odgovornost; svobode pa ni brez odgovornosti. Svoboda brez odgovornosti je anarhija. Odgovornost pa pomeni pripravljenost za sprejem posledic. Ko otrok izbere eno tortico, mora sprejeti posledice svoje izbire. Posledice njegove izbire so, da npr. nima jagodne tortice, ki mu je tudi všeč.
Vzgoje za svobodo ni brez postavljanja meja in meje so nekaj, kar postavlja pred otroka, ki odrašča, okolje. Meje najprej postavljajo starši, potem vzgojiteljice v vrtcu, učitelji in učiteljice, profesorji in profesorice, širše okolje. Meje pa morajo biti postavljene čim bolj jasno. V zadnjih letih se v šolstvu pojavljajo burne razprave o tem, kako se spopadati s problematiko neprimernega vedenja v šoli, nespoštovanja pravil itn. Šolski pravilniki po Žorževem mnenju niso birokratski, ampak smo jih takšne naredili sami. Naši šolski pravilniki so pravilniki o pravicah in dolžnostih, kar je narobe. Žorž pravi, da v njih ni odgovornosti in da je najprej potrebno opredeliti ravno odgovornost, zatem postaviti dolžnosti, meje za uveljavljanje oz. doseganje skupnih ciljev, za spoštovanje odgovornosti in šele potem opredeliti pravice, ki izhajajo iz spoštovanja.
22
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
26. MAREC/SUSEC 2007
v
OS Ljudski vrt je praznovala Letna konferenca Strojnega 49. dan šole	krožka Posestnik
Na največji osnovni šoli na Ptuju je bilo 16. marca še posebej slovesno. Dan šole so učenci in tamkajšnji učitelji proslavili kar z dvournim programom, ki se je odvijal na treh različnih lokacijah znotraj šole - v učilnicah, telovadnici in prireditvenem prostoru. Prireditev ob dnevu šole so poimenovali Niti kulture nas šivajo.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
V učilnicah so si starši otrok, pa tudi drugi obiskovalci lahko ogledali zanimive razstave. Učenci in učenke so na ogled postavili umetnine, ki so jih skozi šolsko leto ustvarili iz lesa, prikazali so življenje na srednjeveškem gradu, predstavili, kako so se naučili svojih prvih besed
Učenki med ogledom razstave predmetov iz drugih predelov sveta
v angleščini, pripravili so po-grinjke, ki jih na mizo postavimo ob različnih priložnostih ter tako obiskovalce popeljali skozi kulturo prehranjevanja nekoč in danes. Zanimiv projekt, ki združuje različne znanosti - od fizike, umetnosti, astronomije, matematike in vse do športa - so poimenovali FUŠaM. V eni izmed učilnic so bile na ogled različne šolske publikacije. Učenci drugih razredov so »potovali« v svet pravljic, tretješolčki so za-rajali z otroki sveta, četrtošolčki
TOM TELEFON
080-1234
TOM telefon za otroke in mladostnike v stiski
(vsak dan od 12. do 20. ure). Klic je brezplačen!
Na redni letni konferenci se je februarja sestal Strojni krožek Posestnik. To stanovsko in interesno združenje v svojih vrstah združuje napredne gospodarje, ki na svojih kmetijskih gospodarstvih koristijo in nudijo mnoge vrste storitev s kmetijsko mehanizacijo.
Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
pa so ugotavljali, kako drugačna je bila preteklost.
V telovadnici sta zapela otroški in mladinski pevski zbor, tam se je tudi plesalo. Poučen je bil kviz o poznavanju slovenskega jezika, lutkovni krožek pa se je predstavil z odlično igrico Žabica Nagica.
Osnovna šola Ljudski vrt je ptujska šola z največjim številom učencev. Matično šolo obiskuje 620 učencev, podružnično na Grajeni pa 180. Učenci in delavci OŠ Ljudski vrt skupaj z ravnateljico Tatjano Vaupotič, ki šolo uspešno vodi že deseto leto, so še enkrat dokazali, kako raznolika in bogata je lahko otroška ustvarjalnost in da se tudi obšolske dejavnosti lahko še kako uspešno vključujejo v delokrog šole.
V uradnem delu so v poročilih najprej posvetili pozornost opravljenemu delu v preteklem letu. Ugotovili so, da je za njimi uspešno leto, da so dejavnosti potekale v skladu z lani sprejetim planom dela. Finančno je krožek v preteklem letu posloval pozitivno, kandidirali so na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dodelitev finančne podpore interesnemu in stanovskemu združevanju. Izvedli so dve strokovni ekskurziji v tujino, in sicer v Švico ter na Hrvaško in Srbijo, sodelovali na državnem tekmovanju oračev v Sobetincih, na prikazih in demonstracijah kmetijske mehanizacije, priredili strokovna predavanja, pridobili različna potrdila in izjave (Varnost in zdravje pri delu ...).
Medse so povabili ugledne goste, a se jih je nekaj opravičilo, saj so bili zadržani iz različnih razlogov. Drago Grabar iz italijanskega podjetja MaterMacc je nato v nadaljevanju nazorno predstavil program setvenih priključkov, univerzalnih setvenih strojev, ki jih proizvajajo v Italiji. Le-te odlikuje univerzalnost in natančnost setve, bistvo teh priključkov pa je v hitrem in enostavnem menjavanju setvenih elementov, ki omogočajo setev domala vseh vrst semena. Na voljo je široka paleta opreme in izvedb izdelave, po besedah D. Grabarja pa vsak priključek izdelajo individualno, po željah in potrebah ter zahtevah kupca. Sejalnico bo mogoče videti tudi na demonstracijskem prikazu 27. marca na posestvu Srednje kmetijske šole Ptuj v Turnišču. Strojni krožek omogoča članom cenejšo izvedbo tehničnih pregledov za traktorje v sodelovanju s PA - Petovia avtom Ptuj. 25. in 26. aprila bo v Slovenski Bistrici organiziran obnovitveni
izobraževalni tečaj za EU standard Varnost in zdravje pri delu, 15. in 16. oktobra pa bo enak tečaj potekal še v Lenartu. Pregled škropilnih naprav bo tudi letos organiziran v sodelovanju s Srednjo kmetijsko šolo Ptuj po terminskem planu, ki ga bo na krajevno običajen način v medijih objavil izvajalec testiranj. Za svoje člane strojni krožek še naprej sprejema naročila za nabavo zaščitne delovne opreme - kombinezonov. Popuste lahko člani s člansko izkaznico uveljavljajo tudi pri podjetjih Agro-center Kranjc, TEVE, Kmetijstvo Polanec .
V	okviru plana dela za letošnje leto v strojnem krožku načrtujejo strokovno ekskurzijo v Avstrijo, kjer bi si med drugim radi ogledali tudi elektrarno na bioplin.
V	maju pa nameravajo odriniti na še eno strokovno ekskurzijo, in sicer na Nizozemsko. V poletnem obdobju, izven delovnih konic, želijo izvesti še družabno srečanje s športnimi igrami s strojnim krožkom Ormož, saj s slednjim vzorno sodelujejo, kar nenazadnje potrjuje tudi redna, izmenična prisotnost predstavnikov na letnih konferencah. Beseda je tekla še o finančnih nadomestilih iz naslova Tovarne sladkorja Ormož, tekoči problematiki in predlogih za boljše in uspešnejše delovanje strojnega krožka Posestnik.
Ker bo naslednje leto volilno leto za funkcije in imenovanja v strojnem krožku, je predsednik Anton Zemljak vse prisotne pozval, da v obdobju do naslednjega občnega zbora razmislijo o primernih kandidatih, tudi za predsednika, saj da je, tako Zemljak, po nekaj mandatih pod njegovim vodstvom, čas za spremembo tudi na mestu predsednika.
23
26. MAREC/SUŠEC 2007
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/
MLADI ZA MLADE
PREJELI SMO
Odziv na članek Otvoritev vrtca Zvonček na Bregu
Z velikim veseljem smo starši otrok, ki so vključeni v vrtec Zvonček, pričeli prebirati članek dopisnice Staše Cafuta o otvoritvi vrtca Zvonček v zadnji številki Ptujčana. A veselje je kmalu usahnilo, saj avtorica članek končuje z nepomembnimi in žaljivimi opazkami na račun organizatorja, ki so v tem primeru, po vabilu sodeč bili vrtec, Mestna občina Ptuj in Marles, in izvedbe prireditve.
Starši smo ogorčeni, da se lahko v tako, za prihodnost predšolske vzgoje in otrok, pomembnem in težko pričakovanem dogodku opazi nekaj slabega in se to celo napiše in objavi. Prireditev je po našem mnenju potekala v zadovoljnem vzdušju, polnem pričakovanj. Starši in stari starši otrok (bilo nas je okrog 200) smo videli prireditev, kljub temu da so nam pogled na naše otroke zastirali novinarji, ki so se postavili pred njih. Prireditev se nam je zdela prej prekratka kot predolga, saj so nastopali naši otroci, pred vodstvom svojih vzgojiteljic, ki so v svoj nastop vložili veliko svoje energije, mnogo svojega truda in sposobnosti.
Želela bi še enkrat poudariti, da gre za zelo pomembno prireditev- po 33 letih, ki predstavlja dragocen vložek v prihodnost otrok. In pri vsem lepem ni najpomembnejše negativno ocenjevanje prireditve nekaterih posameznikov, ki za ocenjevanje prireditev sploh nimajo potrebnih kompetenc, temveč sreča, zadovoljstvo in navdušenje otrok in njihovih staršev, kar pa v članku sploh ni bilo omenjeno. Zato pa se lahko zahvalimo predvsem ravnateljici, gospe Boženi Bratuž, ki je nepopustljivo, vztrajno in požrtvovalno tlakovala poti do novega vrtca Zvonček. V imenu staršev vas pozdravljam in vam želim mnogo pozitivnega duha.
Mateja Lobenwein
Mladi forum na naših ulicah
Jana Skaza
Mladi forum SD Ptuj je kot že nekaj let za 8. marec delil rože pred Blagovnico na Ptuju, v znak spoštovanja tega praznika, v znak politični, družbeni in ekonomski enakopravnosti žensk z moškimi. Mimoidoče so bile pozitivno presenečene in
so z velikim veseljem sprejele simbolično priznanje njihovega praznika.
Tudi v času pusta se je Mladi forum odločil, da pozdravi dolgoletno tradicijo kurentovanja
in pustovanja na Ptuju s prav posebnim prispevkom. 17. februarja je Mladi forum SD Ptuj v sodelovanju s Socialnimi demokrati Ptuj kot že tradicionalno organiziral projekt ob otroški povorki: deljenje krofov, kuhanega vina in čaja. Ob njihovi stojnici so se z veseljem ustavili in okrepčali prav vsi, tako otroci
kot odrasli. Predsednica Mladega foruma Patricija Babosek je
akcijo ocenila kot zelo uspešno in med drugim povedala, da so razdelili več kot 300 krofov.
Razdelili so več kot 300 krofov.
»Zakrijmo si lica, odkrijmo obraz!«
Lea Kralj, OŠ Olge Meglič Ptuj
In kdo si je na Olgici tokrat zakrival lice in odkrival obraz? Vsi učenci v šoli, učitelji podaljšanega bivanja, razrednega pouka in predmetne stopnje ter starši, ki so se aktivno vključili v popoldanske pustne likovne in etnografske delavnice, plesne urice, kuharske delavnice. Veliko prostega časa je bilo vloženega tudi v pripravo za sodelovanje v popoldanskem pustnem programu pred Mestno hišo, za sobotno otroško karnevalsko povorko, v nedeljskem karnevalu. V priprave za sodelovanje v karnevalskem delu programa sta z učenci vložili veliko prostega časa Tatjana Širec Jovanovic in
Vida Lačen. Nekatere delavnice so potekale tudi pod vodstvom staršev, ki so s svojo ustvarjalnostjo in znanjem obogatili in popestrili naše delo. Delo v vseh delavnicah je ponovno pokazalo, da otroška ustvarjalnost ne pozna meja.
Šolsko razstavo smo v praznično pustnem vzdušju in ob veseli spremljavi harmonikarjev odprli 13. februarja v popoldanskih urah. Po ogledu razstave smo se vsi; učenci, starši, delavci šole in naši gostje, še dolgo družili ob klepetu in sladkanju s pustnimi krofi.
Razstavo smo postavili v vseh prostorih šole. Na pročelju šole
sta mimoidoče pozdravljala največji kurent v karnevalskem mestu ter njegova spremljevalka rusa. V notranjosti je bila razstava razdeljena na etnografski del, katerega mentorici sta bili Alenka Štrafela in Jožica Pilinger. V likovnih delavnicah so učenci pod vodstvom razrednih učiteljev in učiteljic ter učiteljic podaljšanega bivanja na več različnih načinov in v različnih tehnikah upodobili lik kurenta. Izdelke, s katerimi so učenci predstavili maškare in fantazijske maske in so nastajali v popoldanskih delavnicah pod vodstvom likovne pedagoginje Leje Kralj, ki je bila tudi vodja celotnega projekta, in starša Janka Mariniča, so učenci razstavili v novem delu
šole. Likovne upodobitve so bile izdelane v različnih tehnikah, od lepljenk, tempere, gvaša, pastelov, montažnih kompozicij, kaširanja in oblikovanja iz gline. Izdelki otrok so bili razstavljeni tudi v izložbah ptujskih trgovin, bili so del skupne razstave mestnih šol v Mestni hiši, bili pa so tudi prispevek k pustni ureditvi mnogih ptujskih gostinskih lokalov. Za to so nam na samem karnevalu izrekli priznanje kot šoli, ki je v letošnjem pustnem času največ prispevala s svojim delom k ureditvi mesta. Upamo, da je ob ogledu razstave maškar in pustnih mask marsikdo dobil idejo, kako si bo zakril lice in odkril obraz.
24
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
26. MAREC/SUSEC 2007
Dobrodelni koncert članic kluba Soroptimist za
Mojco Sagadin
V slavnostni dvorani ptujskega gradu so članice kluba Soroptimist, ki mu predseduje Lijana Valentin, 8. marca organizirale dobrodelni koncert. K sodelovanju so povabile veliko glasbenikov in likovnih umetnikov, po koncertu pa je sledila še prodajna razstava slik, ki jo je pripravila umetnostna zgodovinarka Simona Menoni. Svoja dela so, da bi lahko pomagali Mojci pri njenem zdravljenju, darovali Branko Gorjup, Bogomir Jurtela, Jože Foltin, Rozina Šebetič, Andrej Božič, Franc Simonič, Elfrida Brenčič, Anton Šomen, Maks Menoni, Jerica Vanga, Davor Petak in Marija Čukelj.
Bronja Habjanič
Nastopili so ženski pevski zbor Vrtca Ptuj, baletke Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, duet Mili Korpar in Valerija Rižnar ob spremljavi Tomija Valenka, saksofonistka Nina Rogina, Zvezdana Novakovič z vokalno skupino Na Ye, tolkalisti Džem-basi, godalni kvartet mariborske opere s koncertno mojstrico Vito
Gregorc, plesalca Daniela Pekič in Jernej Brenholc ter akademski igralec Nešo Tokalič.
Vsa sredstva, zbrana z dona-cijami in prodajo vstopnic, so ptujske soroptimistke namenile Mojci Sagadin, ki ji bodo na kliniki v Ameriki vgradili črpalko za intratekalno dovajanje zdravilnih tekočin, kar bo pripo-
moglo pri zdravljenju mitohon-drijske encefalopatije, bolezni, s katero se Mojca spopada že dobrih dvanajst let in je v svetu slabo raziskana.
Mojca obiskuje 9. razred osnovne šole Gustava Šiliha v Mariboru, z boleznijo pa se spopada že vse od svojega četrtega leta. Zdravili so jo že na Ptuju, v Mariboru, Ljubljani. Od osmega leta je priklenjena na invalidski voziček. Po vseh preiskavah biopsije mišic, magnetne resonance, CT glave, ki niso pokazale ničesar, so se zdravniki odločili za še eno biopsijo mišic. Šele lani poleti so zdravniki v Milanu ugotovili, da Mojca boleha za mitohondrijsko encefalopatijo. Mojčin nevrolog v Pediatrični
kliniki v Ljubljani se je lani srečal s priznanim ameriškim zdravnikom, ki zdravi takšne bolnike, kot je Mojca. Upanje, da bi s pomočjo črpalke za in-tratekalno dovajanje zdravilnih tekočin lahko ponovno shodila, tako njej kot njeni družini vliva ponovno upanje.
Verjamemo, da je tudi nova akcija članic kluba Soroptimist, potem ko so v začetku letošnjega leta že poskrbele za ureditev prehodnega doma, lani pa za opremo varnega stanovanja, dosegla svoj namen in da dobrodelnost še zmeraj najde pot do srca; Mojci pa želimo čimprejšnji odhod v Ameriko in da bo zdravljenje uspešno!
Potujoča svetopisemska knjižnica
Humanitarno društvo Slovenije, osnovni namen je pomagati ljudem v stiski, bo odslej poleg telesne hrane skrbelo tudi za duhovne potrebe in širjenje Svetega pisma. Naš novi projekt je podprl tudi predsednik republike dr. Janez Drnovšek.
Miran Šic
Za projekt Potujoča svetopisemska knjižnica smo se odločili predvsem zato, ker je leto 2007 tudi v katoliški cerkvi leto Svetega pisma. Sveto pismo in druge od Boga navdihnjene knjige bomo s kombijem pripeljali do ljudi, ki nekako nočejo ali ne morejo iz svojih hiš, ker so starejši, bolni ali invalidni. Zato jim bomo želeno literaturo pripeljali v izposojo naravnost v njihov dom. Približali se bomo tudi tistim, ki jim je morda nerodno, da bi vstopili v kakšno institucijo in zaprosili za knjigo o božji besedi. Vozilo bomo opremili tako, da bomo s seboj lahko vzeli čim več koristnega in poučnega branja za duhovno rast in razvoj otrok, mladine in odraslih ljudi. Naša želja je, da se skozi svetopisemsko branje in poučevanje ter na podlagi pridobljenih vrednot v našo slovensko družbo spet vrnejo mir, sreča, radost, veselje in zadovoljstvo,
da bi vsak dojel in dobil občutek, kaj pomeni ljubiti in biti ljubljen, da bi znal pomoč sprejemati in se zanjo tudi zahvaliti, pa tudi da bi v sebi vzgojil občutek in željo pomagati tudi drugim ljudem.
S projektom Potujoče svetopisemske knjižnice želimo vsem ljudem, še posebej starejšim, olepšati vsakdan, tako da bodo spet čutili notranje zadovoljstvo in se zavedali, da niso povsem pozabljeni, ne od oblasti in ne od Boga. Tudi otrokom in mladini želimo s Svetim pismom in božjo besedo, z nasveti o zdravju in o božji modrostih usmeriti smisel življenja. Želimo jim pokazati, da obstaja tudi boljši, koristnejši in prijaznejši način preživljanja prostega časa in tako želimo njihove misli preusmeriti od alkohola, nikotina, kofeina in drog, ki so dandanes nekakšen del satanovega načrta. Zato bomo tudi otrokom nudili v izposojo otroške svetopisemske
knjige, razne zgodbe, avdio in video kasete, DVD-je ipd. Kajti pri otroku je treba začeti in mu privzgojiti zdrav odnos do življenja in soljudi ter do Boga, do vsega lepega in dobrega, nesebičnega in poštenega. Naš projekt je podprl tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek, ki nam je v pismu podpore zapisal: »Dragoceno je vaše zavedanje, da smo vsi povezani na tem svetu, da moramo zato skrbeti za soljudi in pomagati šibkejšim, bolnim, revnim, lačnim. Pomagati ljudem v stiski, zlasti otrokom, je eno najple-menitejših dejanj. Več kot nas je, ki želimo pomagati, narediti nekaj dobrega za druge, boljši bo tudi ta svet. Cenim vaša humanitarna prizadevanja in vas podpiram pri projektu Potujoča svetopisemska knjižnica. Prepričan sem, da bodo vašemu vzoru nesebične in odgovorne skrbi za soljudi in otroke v stiski sledili
po celi Sloveniji. Želim vam še naprej uspešno delo in vas lepo pozdravljam.«
Naj dodam, da smo izbrali za uraden pričetek delovanja Potujoče svetopisemske knjižnice datum, ko smo prejeli to predsednikovo pisno podporo, to pa je 2. februar 2007. Naš naslov je Humanitarno društvo Slovenije, p. p. 311, Ptuj.
E-naslov: info@humanitar-no-drustvo-slovenije.si, naslov spletne strani: www.humanitar-no-drustvo-slovenije.si, tel.: 02 796 01 27, ali gsm: 031 411 990. Naj dodam, da imamo za pokritje stroškov prevoza za Potujočo svetopisemsko knjižnico letno članarino 5 evrov za otroke in 7 za odrasle. Ob vpisu prejme vsak član brezplačno Sveto pismo Nove zaveze. Če pa kdo nima denarja za članarino, pa lahko Sveto pismo prejme tudi brezplačno.
25
26. MAREC/SUSEC 2007
KULTURA
Dosedanji uspehi Koronarnega društva Ptuj vzpodbuda za
nadaljnje aktivnosti
Za nami je še eno leto uspešnega delovanja Koronarnega društva Ptuj, ki je bilo ustanovljeno leta 2003 in je povezano v Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije. Od lanskega leta deluje društvo prek sekcije Ormož tudi na ormoškem območju. Poslanstvo našega društva tako kot vseh tovrstnih društev v Sloveniji je, da pomagamo koronarnim bolnikom pri psihofizični rehabilitaciji in preprečevanju nastanka koronarne bolezni. Prav zaradi tega ima Koronarno društvo Ptuj status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva in uresničuje projekt Vseživljenjske rehabilitacije. V okviru tega projekta izvajamo osem programov.
Franci Golob
Foto: Janez Krajnc
dvoma, da s takšnim delovanjem podaljšujemo življenje in kar je še bolj pomembno: dokazano je, da z vseživljenjsko rehabilitacijo izboljšamo njegovo kvaliteto!
Da smo lahko v lanskem letu in vse od ustanovitve uspešno delovali, gre posebna zahvala Javnemu zavodu Zdravstvenemu domu Ptuj, ki nam brezplačno nudi prostore in tudi sedež društva na Potrčevi 19a.
Za kvalitetno izvajanje naših programov v okviru projekta
Vseživljenjska rehabilitacija smo hvaležni tudi vsem zdravnikom, medicinskim sestram in drugim, ki nam s svojim strokovnim znanjem pomagajo pri izvajanju naše dejavnosti. Zahvaljujem se Mestni občini Ptuj in vsem donatorjem, ki z denarnimi prispevki podpirajo izvajanje društvenih nalog, tudi Večeru, Videoprodukciji Tinček Ivanuša - TV Ptuj, Radiu Tednik Ptuj, Radiu Maribor, Radiu Slovenija in uredništvu Ptujčana, ki imajo
Na prvo mesto uvrščamo nadzorovano telesno vadbo in druge gibalne aktivnosti. Veliko pozornost namenjamo zdravstveni vzgoji, kamor sodijo zdravstvena predavanja, svetovanja in pogovori. Veliko delamo tudi na področju sprememb prehrambenih navad. V ta namen prirejamo delavnice zdrave prehrane, kjer praktično prikažemo pripravo zdrave hrane. Udeleženci dobijo tudi recepte, literaturo ter koristne in uporabne nasvete, kako naj se čim bolj zdravo prehranjujejo. Telesno gibanje in zdrava prehrana sta pri zdravljenju in ohranitvi zdravja koronarnih bolnikov najbolj pomembna. Temu sledi psihično sproščanje, redno merjenje krvnega tlaka in občasno tudi holesterola. Veliko zanimanje je vselej tudi za tečaje oživljanja v primeru zastoja srca, za nordijsko hojo, izlete in družabne prireditve. O tem nekaj podatkov v nadaljevanju tega poročila.
Nekaj podatkov o tem, kaj smo v društvu naredili v letu 2006
Redno je telovadilo 31 članov - v dveh skupinah, dvakrat tedensko. V druge gibalne dejavnosti jih je bilo vključenih 19. Zdravstvena predavanja je obiskovalo 64 članov. V šestih delavnicah zdrave prehrane jih je sodelovalo 85, šolo zdravega življenja je obiskovalo 24. Merjenja krvnega tlaka, ki ga opravljamo pred in po nadzorovani telesni vadbi, se redno udeležuje 40 članov. Med njimi je tudi
Člani Koronarnega društva Ptuj na jesenskem izletu v Kozjanskem parku.
nekaj takih, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo telovaditi. 19 jih je opravilo tečaj oživljanja v primeru zastoja srca. 108 jih je bilo na izletih na Koroškem, v Kozjanskem parku in na slovenski obali. 54 se nas je zbralo na kostanjevem pikniku v Ormožu in 67 na družabnem srečanju ob koncu leta, ki je bilo v Cvet-kovcih.
Ob teh konkretnih podatkih želimo še izpostaviti, da je Koronarno društvo Ptuj z rehabilitacijskimi dejavnostmi veliko prispevalo k zmanjšanju dejavnikov tveganja in k boljšemu zdravstvenemu počutju naših članov. Ob tem ni nobenega
Kaj je koronarna bolezen? O koronarni bolezni govorimo, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Koronarne arterije so žile, ki srcu dovajajo kri. Delna zapora teh žil povzroča prsno bolečino (tiščanje v prsih), kar imenujemo angina pektoris. Popolna zapora koronarnih arterij pa vodi v odmrtje dela miokarda (srčne mišice), kar imenujemo miokardni infarkt (srčnomišični infarkt, srčna kap).
Med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek koronarne bolezni spada poleg visokega krvnega tlaka, povečane vrednosti holesterola, prevelike telesne mase, sladkorne bolezni, kajenja, telesne nedejavnosti in dednosti tudi depresija. V Koronarnem društvu Ptuj si v kar največji meri prizadevamo zmanjšati dejavnike za nastanek koronarne bolezni. Bolnikom, ki jih je ta bolezen že doletela, pa pomagamo izboljšati kvaliteto življenja in ga podaljšati.
26

•fffrff/t
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
veliko zaslug za obveščanje širše javnosti o našem delu.
Doseženi uspehi v lanskem letu so društvu velika vzpodbuda za aktivnosti v letošnjem letu
Januarja se je 25 naših članov udeležilo šole zdravega načina življenja, ki jo je vodila in pripravila diplomirana medicinska sestra Anka Moro. V februarja je 42 članov sodelovalo na predavanju Angina pektoris, njene posledice in zdravljenje. O tem sta zbranim spregovorila kardiologa Julija Tepeš dr. med. iz Splošne bolnišnice Dr. Jožeta Potrča Ptuj in Mirko Bombek dr. med. iz Splošne bolnišnice Maribor. Sedaj je na vrsti tečaj oživljanja v primeru zastoja srca, delavnica psihičnega sproščanja in delavnica zdrave prehrane ter zdravstveno predavanje Zdrav-
26. MAREC/SUSEC 2007
ljenje bolezni srca in ožilja. Veliko pozornosti v društvu namenjamo tudi druženju članov, ki prispeva k boljšemu zdravju in počutju koronarnih bolnikov. Tako za maj načrtujemo izlet v Belo krajino in junija družabno srečanje.
Poleg zdravstvene vzgoje v Koronarnem društvu Ptuj dvakrat v tednu poteka nadzorovana telesna vadba, nordijska hoja in druge gibalne aktivnosti, v katere je na Ptuju in v sekciji Ormož vključenih več kot 60 koronarnih bolnikov. Vsakokrat pred in po telovadbi merimo krvni tlak.
Vse, ki se zdravijo zaradi srč-no-žilne bolezni ali si prizadevajo, da do nje ne bi prišlo, vabim, da se včlanijo v Koronarno društvo Ptuj. Potrebne informacije dobite na številki 041 723 403.
Aero klub Ptuj
Matjaž Horvat
V Domu Franca Krambergerja na Čučkovi je sredi februarja potekala skupščina Aerokluba Ptuj. Pozdravni govor je imel predsednik kluba Zlatko Čuš. Posebej je pozdravil najstarejšega člana z veljavno pilotsko licenco Miho Trabeja, ki je letos dopolnil 83 let. V uvodnem govoru je predstavil poslovanje kluba v preteklem letu. Seznanil nas je z zelo zanimivim planom o izgradnji velikega letalskega muzeja, za katerega lokacijo se potegujejo Ajdovščina, Nova Gorica in naši občini Gorišnica in Dornava.
Sledila so poročila po sekcijah (motorna, jadralna, padalska in modelarska) ter razprava o različnih temah, vezanih na klub
in sekcije. Seznanjeni smo bili tudi s finančnim poslovanjem kluba ter z rezultati tekmovanj. Doseženih je bilo osem prvih, pet drugih in pet tretjih mest ter
n.cv ' x
S5§
Predsedstvo skupščine AK Ptuj
seveda kar nekaj ostalih dobrih uvrstitev. Prednjačili so padalci, saj so bili izredno uspešni in osvojili vseh osem prvih mest ter številna ostale dobre rezultate. Na koncu so izpostavili pereče probleme, ki vplivajo na delovanje kluba in podali predloge za rešitev le-teh.
POKLIČI NAS
ČE POTREBUJEŠ: • POMOČ, • POGOVOR,
•	INFORMACIJE,
•	ali SVETOVANJE
031 519 902
- svetovanje in pomoč odvisnikom, staršem, osip-nikom, žrtvam nasilja in zlorab, dolgotrajno brezposelnim in vsem drugim družbeno izključenim posameznikom... -
DRUŠTVO ARS VITAE
društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog
ŠPORTNE PRIREDITVE april
ŠPORTNA DVORANA CENTER
Nedelja, 1. 4. 8.00 - 17.00	Namizni tenis, državno prvenstvo za mladinke in mladince.
Petek, 13. 4. 20.00	Rokomet, člani, 2. DRL, MRK Ptuj : Cerklje
Nedelja, 15. 4. 18.00	Tradicionalni dobrodelni koncert SONČEK, Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož
Sobota, 21. 4. 8.00-17.00 19.00	Odbojka, rekreativni turnir - Kurentov pokal, OK Kurent Ptuj Rokomet, prvenstvena tekma, članice, 1. A DRL, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : ŽRK Europrodukt Brežice
DVORANA GIMNAZIJA	
Nedelja, 22. 4. 9.00 - 14.00	Odbojka, državna liga, st. deklice, OK Kurent Ptuj
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 21. 4. 8.00 - 20.00	Namizni tenis, 4. Regijski turnir Namiznoteniški klub Ptuj
MESTNI STADION PTUJ - glavno nogom. igrišče	
Sreda, 4. 4. 16.00	Nogomet - člani, 1. Liga Telekom Slovenije, NK Drava Ptuj : NK Bela krajina (Črnomelj)
Sreda, 11. 4. 16.00	Nogomet - člani, 1. Liga Telekom Slovenije, NK Drava Ptuj : NK Domžale
Nedelja, 15. 4. 17.00	Nogomet - člani, 1. Liga Telekom Slovenije, NK Drava Ptuj : NK Maribor
Sreda, 29. 4. 17.00	Nogomet - člani, 1. Liga Telekom Slovenije, NK Drava Ptuj : NK Primorje (Ajdovščina)
27
26. MAREC/SUSEC 2007
KULTURA
Atletika: pregled dvoranske sezone
Drevenšek odkritje zimske sezone
Mark Drevenšek, odkritje letošnje zimske sezone, skupaj s trenerjem Alešem Bezjakom.
Uroš Esih
Atletski klub Keor Ptuj je na zimskih dvoranskih državnih prvenstvih skupno osvojil deset kolajn, izmed katerih velja posebej izdvojiti dva državna naslova z državnima rekordoma Marka Drevenška in naslov Žive Sabo v mnogoboju. Dre-venšek, ki tekmuje v kategoriji U12 je najprej zmagal v teku na 60 metrov z državnim rekordom, ki sedaj znaša 8,77 sekunde. Ob koncu sezone pa je enak podvig ponovil še v četveroboju, kjer je nanizal naslednje rezultate: 60 metrov je pretekel v 8,86 sekunde, v daljino je skočil 4,39 metra, 2-kilogramsko žogo je sunil 9,32 metra in 300 metrov zmogel v 50,76 sekunde. V skupnem seštevku rezultatov je enajstletni Mark zbral 1382 točk, kar mu je prineslo zmago in državni rekord v konkurenci dvajsetih mnogobojcev.
Poleg tega veseli dejstvo, da je Mark leto dni mlajši od konkurence in bo imel pravico nastopa v tej kategoriji še na-
slednje leto. Markov dosežek je rezultat in potrditev kvalitetnega dela v Atletski šoli Mirka Vin-diša. Sabova je naslov državne prvakinje osvojila v peteroboju za mlajše mladinke. V vseh petih disciplinah je tekmovala brez nihanj in napak, kar je v skupnem seštevku na koncu pomenilo zanesljivo zmago z 2799 točkami. 60 metrov z ovirami je pretekla v 9,86 sekundah, v višino je skočila 1,46 metra, v daljino je
njen skok meril 4,91 metra, 3-ki-logramsko kroglo je sunila 10,73 metra, v zadnji disciplini na 800 metrov pa so se ure ustavile pri 2 minutah in 29,29 sekundah. Na zmagovalni oder je dvakrat stopil tudi Rok Grdina. Vsestransko nadarjeni mladi atlet je v konkurenci mlajših mladincev osvojil dve kolajni: srebrno v skoku v višino in bronasto v teku na 60 metrov z ovirami. V tej disciplini je izboljšal tudi svoj
osebni rekord (8,44 sekunde), v skoku v višino je tokrat premagal 188 centimetrov (letos osebni rekord 190 centimetrov). Na dvoranskem državnem prvenstvu v suvanju krogle pri članih je Dejan Dokl osvojil tretje mesto s sunkom natančno 14 metrov in dokazal, da še vedno lahko meša štrene pri vrhu. Veteranska sekcija Atletskega kluba Keor Ptuj, ki sta jo zastopala njena najaktivnejša člana Miki Prstec in Dušan Koren, je zbrala štiri kolajne. V svoji starostni kategoriji M50 (od 50 do 55 let) je Prstec v skoku v višino zmagal pred Korenom, na 60 metrov je bil Prstec drugi, Koren pa tretji v skoku v daljino. Za konec še omenimo dosežke in napredek trenutno najhitrejšega Ptujčana Mitja Horvata, ki je za las zgrešil kolajne v prestižni disciplini teka na 60 metrov - četrto mesto pri mlajših mladincih in šesto mesto pri starejših mladincih. V formuli ena dvoranske atletike je osebni rekord izboljšal na obetavnih 7,13 sekunde.
Aikido: Matjaž in Nejc postala mojstra
Polonca Zorman
Matjaž Horvat se z borilnimi veščinami ukvarja od mladih let. Najprej je vadil judo v Judo klubu Drava Ptuj (od 1975 do 1979), nato še jiu jidsu v JK Bežigrad v Ljubljani (od 1979 do 1983) ter obe veščini tudi v JK Akademac Beograd (od 1983 do 1987). Po vrnitvi na Ptuj je treniral kung fu wing tchung (od 1995 do 1997) v Kung fu klubu Ptuj. Na ABV je začel vaditi leta 1999. Nastopil je tudi na mnogih
Foto: Silvester Vogrinec
demonstracijah borilnih veščin v izvedbi ABV Ptuj.
Nejc Ciglar je na akademiji začel trenirati l. 2000. Lani je osvojil juniorski črni pas v kara-teju, letos v aikidu. Prav tako je mojstrski kandidat v iai-doju, v kendu in ken-jutsu pa ima modri pas. Tekmoval je na državnih prvenstvih v karateju, iai-doju in kendu ter osvojil več medalj. Nastopal je tudi na demonstracijah borilnih veščin.
Na ABV Ptuj vadimo tomeru hoko ryu aikido (kar pomeni »preprečiti spopad na aikido način«). To šolo je sistematiziral sensei Tadashi Inazuma (9. DAN).
Od leta 1989 pa do danes se je na akademiji izšolalo 30 mojstrov borilnih veščin, in sicer v karateju (15), aikidu (10), kendu (3) in iai-doju (2).
Stopnje v borilnih športih: 8.-1. KYU - šolske stopnje (barvni pasovi: beli, rumeni, oranžni, zeleni, modri, rjavi) 1.-10. DAN - mojstrske stopnje (črni pasovi). Juniorski pasovi in stopnje (do 18. leta), seniorski pasovi in stopnje (nad 18 let). Inštruktorski nazivi: RENSHI ( 5.-6. DAN), KYOSHI (7.-8. DAN), HANSHI (9.-10. DAN)
Nejc Ciglar in Matjaž Horvat (z leve) sta postala mojstra aikida.
28
MESTNI SVET
26. MAREC/SUSEC 2007
Z gibanjem začutite svoje telo
Ženske telesno niso tako aktivne kot moški, razlog za to je kronično pomanjkanje časa
V splošnem velja, da redna telesna vadba poleg zdravstvenih prednosti, ki jih daje, učinkovito omilili težave, ki jih imajo ženske zaradi hormonskih sprememb. Po nedavnih raziskavah so ženske športno veliko manj dejavne kot moški. Po podatkih raziskave je namreč več kot 60 odstotkov slovenskih žensk neaktivnih in le manj kot dvajset odstotkov se jih z rekreacijo ukvarja redno, kar pomeni najmanj trikrat na teden. Razlogi za neaktivnost žensk? Za rekreacijo nežnemu spolu pogosto zmanjka časa, številne obveznosti doma in v službi jim onemogočajo, da bi se redno ukvarjale s športom, čeravno v primerjavi z moškimi dajo več na svojo zunanjo podobo.
Ivo Komik
Mnogim ženskam je najtežje začeti. Po besedah Suzane Mal-tar, profesorice telesne vzgoje, ženske nimajo volje za rekreacijo, ta je zanje zgolj hobi in ne nujna obveznost. »Z drugimi besedami: veliko žensk se ne zaveda pomena telovadbe. Žal je to v nasprotju z njihovim splošnim prepričanjem, da morajo biti urejene in lepe.«
Vadba doma ali v fitnes centru
Priporočila, kako začeti, so različna. Vsekakor so si strokovnjaki edini, da je treba začeti postopoma, z majhnimi koraki, kar pomeni, da je najbolje začeti s počasno hojo ali lahkotnim kolesarjenjem, to pa čez čas zamenjamo z zmernim tekom. »Tek počasi stopnjujemo. S tem bo rekreacija postala sestavni del življenja in ne odvečna obveznost. Pomembno je tudi, da imamo dovolj volje in potrpežljivosti za vadbo. Brez volje se namreč hitro utegne zgoditi, da bi rekreacijo opustili, brez potrpežljivosti pa bi utrujene kmalu ugotovile, da je šport vse prej kot prijeten del življenja,« opozarja Maltarjeva.
Vsak program vadbe koristi le, če je uresničljiv. Zato je treba najprej ugotoviti, kaj ustreza vašemu načinu življenja, kaj ugaja vašemu okusu in kaj je za vaše telo še posebno ugodno. Le tako vam namreč ne bo zmanjkalo volje in motivacije za vadbo in se ne boste dolgočasile. Najprej razmislite, katera vadba vam
Fotoarhiv Zavoda za šport
najbolj ustreza. Če ste radi na svežem zraku, najbrž ne boste dolgo vzdržali med štirimi stenami, na primer v fitnes centru ali dvorani za aerobiko. Če imate doma in v službi polne roke dela in zelo malo prostega časa, vam je na kožo pisana vadba, ki jo je mogoče izvajati doma in vam ne bo vzela preveč časa. Če pa ste ljubiteljica druženja in vam motivacijo dajejo ljudje, ki vas obdajajo, sodite v fitnes center, kjer potekajo skupinske vaje. Dejstvo je, da se rekreacija, primerna za ženske, razlikuje od vadbe za moške. Zdravniki priporočajo, naj ženske vadijo vsaj 20 minut, in to vsak dan ali vsaj trikrat na teden.
Zdravstveni učinki so številni, v ospredju pa je zlasti preventiva pred debelostjo, ki je tudi med slovenskimi ženskami vse večji problem, in pred boleznimi, povezanimi z odvečnimi kilogrami. Z redno vadbo se zmanjša obolelost za boleznimi srčno-žilnega sistema, manj je tudi sladkorne bolezni in raka na dojkah.
Nosečnost ni izgovor
Na splošno je telesna aktivnost pri ženskah velikega pomena. »Fizična aktivnost namreč poleg drugih zdravstvenih prednosti, ki jih daje, učinkovito omili težave, ki jih imajo ženske zaradi hormonskih sprememb. Številne raziskave dokazujejo, da ženske, ki se redno ukvarjajo s telovadno in se zdravo prehranjujejo, veliko lažje prenašajo hormonske spremembe, so manj napihnjene
Priljubljena skupinska telovadba za ženske je aerobika.
in imajo manjše težave s krči med menstruacijo,« svetuje Suzana Maltar.
Skrb za telesno aktivnost bi se morala začeti že v mladosti. »Naloga profesorjev je, da poskušajo deklicam prijazno povedati, da jim z oproščanjem od telovadbe zaradi menstruacije delajo medvedjo uslugo. Za odraščajoča dekleta je namreč redna telesna dejavnost izredno velikega pomena in veliko boljša metoda uravnavanja telesne teže kot omejevanje vnosa kalorij. Odraščajoči organizem namreč potrebuje hrano za uspešno telesno in tudi duševno dozorevanje. Skrb zbujajoče je tudi, da prav dekleta odklanjajo ure telesne vzgoje. Zanje je ta predmet med najbolj nepriljubljenimi. Da ne bi telovadile, si izmišljujejo najrazličnejše izgovore, potuho pa jim, žal, dajejo tudi starši, ki pišejo opravičila, čeprav hčerke nimajo resnih zdravstvenih težav. Pravzaprav se starši ne zavedajo, da s tovrstnim početjem delajo veliko škodo svojemu otroku. Namesto da bi ga spodbujali k temu, da bi se ukvarjal s športom, zagovarjajo neaktivnost,« vzpodbuja Maltarjeva.
Napor naj bo zmeren. Tiste, ki imajo zadovoljivo telesno kondi-cijo, pa lahko telovadijo tudi bolj aktivno. Vsekakor redna telesna aktivnost pomaga predstavnici
nežnejšega spola, da je lažje kos sodobnemu načinu življenja. Z redno telesno aktivnostjo postaja ženska odpornejša, spet začuti svoje telo in obudi gibalne užitke. »Da šport ni užitek, je napačno mišljenje. V rekreaciji je mogoče najti tisto potrebno sprostitev, ki je ne ponuja le-narjenje ali kak drug hobi,« je prepričana Maltarjeva.
Tudi nosečnost ni ovira za telesno dejavnost, vendar je treba izbrati takšno obliko vadbe, ki ne vključuje skakanja ali poskakovanja. »Zahtevnost vadbe prilagodimo telesni pripravljenosti in prisluhnimo svojemu telesu. Vezivno tkivo je med nosečnostjo namreč mehkejše in bolj ohlapno, maternica in prsi pa so težje. Enostavnejše oblike vadbe, na primer zmerna hoja, preprečujejo nastanek celulita, pokanje žilic in poznejšo inkontinenco ter so dobra naložba v zdravje in lepoto za čas po nosečnosti.«
Çfyporn 29
26. MAREC/SUSEC 2007
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM april
tfP
¿Mcttw (¡¡leda/tiče "Ptuj
02 749 32 50; info@mgp.si, www.mgp.si
INFORMACIJE: na telefonu 02 749 32 50; elektronski pošti: info@mgp.si, spletni strani www.mgp.si
ZA OTROKE		
7. 4. ob 10.00 za		
abonma Lutka in	Maja Aduša Vidmar: MODRO PISCE,	
izven in ob 11. 30	Stara steklarska Ptuj	
za abonma Račka		
NA GOSTOVANJU
4., 5. in 13. 4. ob 20.00 20. 4. ob 19.30
14. 4. ob 11.00 24. 4. ob 19.30
T. Linhart: MICKA, gostovanje v GOML Ljubljana Gostovanje v Varaždinu, Hrvaška
Rokgre: KOKOLOREK, gostovanje v Kopru Morris Panych: Bdenje, gostovanje v Drami Ljubljana
Klub
Ponedeljek, 2. aprila, ob 18. uri Odprtje razstave o mladinskem taboru v Veržeju
Razstavo je pripravilo Društvo Hopla. Na njej bodo strnili utrinke taborov, ki so v zadnjih letih navdušili množico mladih, in predstavili svoje načrte za letošnje poletje.
Petek, 13. aprila, ob 20. uri Koncert meseca: Essaouira project
Glasbeni projekt, ki ga vodi glasbeni pedagog in eden redkih instrumen-talistov, ki obvladajo arabsko lutnjo, Marko Korošec, bo zaobjel izročilo dežel arabskega sveta in tistega dela evropskega prostora, ki so se ga skozi zgodovino dotikali orientalski vplivi. Gostja projekta je mednarodno priznana makedonska glasbenica Bajsa Arifovska. Tudi drugi člani zasedbe so odlični glasbeniki: tolkalista Damir Mazrek in Andrej Hrvatin ter jaz-zovski kontrabasist Herman Gaiser. Vstopnina:5 EUR, dijaki in študentje
4 EUR.
Sreda, 18. aprila, ob 18. uri Potopisno predavanje: Malezija, Borneo, Brunei
Svoje potovanje v nam zelo geografsko in kulturno oddaljene dežele, v katerih življenje poteka v povsem različnem ritmu, bo predstavil popotnik Senad Osmanaj. Od vrhunske tehnologije do življenja v haremu! Vstop-
Petek, 20. aprila, ob 19. uri Literarni večer ob zaključku literarnega natečaja za srednješolce
Literarna skupina CID bo z mentorico Kristino Kočan, mlado pesnico in prevajalko iz Maribora, pripravila predstavitev najuspešnejših del, ki so prispela na natečaj, in srečanje z vsemi, ki so na njem sodelovali. Druženje z besedami, a ne samo z besedami!
Sreda, 25. aprila, ob 18. uri Odprtje razstave tečaja risanja
Udeleženci tečaja risanja bodo razstavili svoje izdelke, ki so jih ustvarili na tečaju pod vodstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca.
Neformalno izobraževanje Pomoč pri učenju slovnice za srednješolce
Ob sredah poteka program brezplačne pomoči pri učenju slovenske slovnice za srednješolce, ki ga izvaja mlada profesorica slovenskega jezika Vojka Havlas. Za udeležbo se je treba predhodno prijaviti na 040 417 476 ali vojka.havlas@gmail.com
C^D
PTUJ
Program v aprilu
V	teku: tečaj kitare, elektro delavnica, novinarska skupina, literarna skupina,
nemška literarna skupina, tečaj risanja, tečaj kaligrafije
Prostovoljstvo 31. marec in 1. april Usposabljanje mladih prostovoljcev
Sodelavci Slovenske filantropije bodo na Ptuju izvedli dvodnevno usposabljanje za vse mlade, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom in si želijo spoznati vse možnosti in priložnosti na tem področju. Udeležba je brezplačna.
Petek, 6. aprila, ob 17. uri Velikonočna ustvarjalna delavnica
Mentorici Lea Kolednik in Nuša Topolovec bosta udeležence vodili skozi ustvarjanje unikatnih velikonočnih pisank. Udeležba je brezplačna, potrebne pa so predhodne prijave, ki jih sprejemamo do zapolnitve mest.
Sreda, 18. aprila, ob 13. uri Okrogla miza o etičnem kodeksu prostovoljstva
Na okroglo mizo so vabljeni vsi, ki se na Ptuju ukvarjajo s prostovoljnim delom. Etični kodeks bo predstavila Tereza Novak s Slovenske filantropije.
Skupnostni programi
V teku: okoljski natečaj Moj pogled, natečaj Sveta Evrope Evropa v šoli
1. Globalni teden varnosti na cestah - od 23. do 29. aprila
Mladim je v okviru projekta namenjena spletna stran www.premlad.si, na kateri lahko sami aktivno sodelujejo. Stran opozarja na to, da je vsak premlad, da bi v prometni nesreči izgubil prijatelja, sorodnika, sošolca, svoje zdravje ali celo svoje življenje. Sodelujte! Možnost zabav za skupine mladih
V	CID lahko povabiš prijatelje na rojstni dan, seveda če si pripravljen organi-
zirati zabavo brez drog, kamor sodijo tudi cigarete in alkohol.
Namizni tenis Vsak dan od 9. do 18. ure, kadar v klubu ni drugih programov! Mladinski informativno svetovalni center Brezplačna uporaba spleta in elektronske pošte, tiskane informacije, popustne kartice za prenočevanje v mladinskih hotelih po Evropi in svetu in popustne kartice EURO<26 za različne popuste na potovanjih po Evropi, indeks Nefiks
itn.
CID je odprt za javnost vsak delovni dan od 9. do 18. ure. Za mlade in mladinske organizacije smo odprti tudi izven tega časa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
30 tffy™
MEDNARODNO SODELOVANJE/
OBVESTILA
26. MAREC/SUSEC 2007
Koranti iz Spuhlje gostovali na 29. karnevalu v Arlonu
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Skoraj lahko rečemo, da imajo koranti iz Spuhlje rezervirano gostovanje na karnevalu v Ar-lonu v Belgiji. Tudi letos so nastopali v karnevalski paradi, ki je potekla v nedeljo, 11. marca, ko je pustovanje doseglo svoj vrhunec. Tokrat se je predstavilo kar štiriinpetdeset skupin, ki so skupaj štele preko tisoč sedemsto nastopajočih iz šestih držav: Svice, Nemčije, Nizozemske, Luksemburga, Slovenije ter iz različnih belgijskih regij. V soboto zvečer so se po skupni večerji gostujoče skupine vključno s švicarskimi godbami na pihala
sprehodile po mestnih ulicah, od lokala do lokala pa vse do šotora v središču mesta, kjer so bučno igrale. Med koranti iz Spuhlje in organizatorji iz Arlona so po vseh letih sodelovanja nastale številne prijateljske vezi. Kljub temu da Arlonci (žal) govorijo in razumejo samo francosko in je karneval mednarodni, pa organizatorji niso pripravljeni pripraviti osnovnih informacij o karnevalu v katerem izmed jezikov gostujočih skupin, npr. v nemščini ali angleščini. Organizatorji kuren-tovanja so, kar se tiče slednjega, v veliki prednosti.
Les Pierrots D^Arlon so zelo številčna skupinska maska Arlona, njihova značilnost je rdeče-bela kombinacija kostuma.
18 korantov iz Spuhlje pred cerkvijo Svetega Martina v Arlonu.
MlJJSKA MILVCIJft	I V
T V spored Ptujsko kroniko
Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
ftegi TV
Sreda 20.00
Ptujska kronika
Petek 18.D0, 20.00 Sobota 12.00
MISEL MESECA
»Demokracija ni nič manj dovzetna za demagogijo kakor pa tiranija.«
\
Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od četrtega meseca do petega leta starosti), ki poteka v Termah Ptuj. Vadba se bo pričela 10. aprila. Informacije in prijave sprejemamo na telefon 051 220 984! Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! www.plavanje-dojenckov.com,plavanjedojenckov@email.si
Foto arhiv PZS
¿^kpr/M	31