List • f 0 rp v 1 ecaj LX i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 60 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron pol leta 3 krone 50 za četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. dvakrat 24 vin. > trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic* Ljubljani 24. januvarja 1902. po dejanjih in tako sodijo tudi Slovani Körberjevo nepristranost samo po vladnih dejanjih, ki pa so vse prej, kakor nepristranska. Toda, če tudi je Körber uveljavil nov sistem, Obletnica. ki se znatno razlikuje od Taaffejevega Taaffe je Minulo soboto, dne 18. t. m., je minulo dve leti, kar ima ministrstvo dr. plem. Körberja v rokah dr- žavno krmilo, a če pogledamo na uspehe dveletnega vladanja, se prepričamo, da so vseskoz negativni, da Körberjeva vlada ni dosegla realnih uspehov. Ko je Körber po Claryju in po pre kovnih naredb, tej nepozabni kapitulaciji obstrukcijo, sestavil novo uradniško, „nepristransko" nem vlado, živel je in ž njim so živeli tudi drugi v nadi, da se mu posreči, sanirati parlamentarne razmere, stal na stališču, da izvršitev narodne ravnopravnosti vender v smislu § 19. spada v področje eksekutive ni dosegel svojih namenov. Narodnostna nasprotja se niso čisto nič ublažila ampak zadobila po nekod še ostrejšo obliko, parla- mentarni položaj je pa tak, da je Körber nad njim obupal. Čehi se niso udali v svojo usodo, se niso sprijaznili z mislijo, da morajo molče in udano pretrpeti preklic jezikovnih naredb. Körber je poskusil z razpustom poslanske zbornice svojo srečo, pa tudi ublažiti narodnostna nasprotja, omogočiti redno in n* &ičesar opravil, kajti tudi novi parlament deluje mirno parlamentarno delovanje, zboljšati javne razmere, ter spraviti do določenega termina tudi nagodbo pod streho. samo mehanično, tudi v novem parlamentu, dasi je obstrukcija utihnila, je položaj nespremenjeno tak, kako so se te nadeje uresničile, kako je Körber izpolnil svojo nalogo? Körberjem je prišel do veljave sistem, da država ne sme Slovanom ničesar dati, v kar ne privolijo Nemci. Tudi druga uradniška ministrstva so se več ali manj po tem ravnala, ali šele Körberju bilo sojeno, da je to prakso povzdignil v načelo. „Leitmotiv" njegove politike je, da Slovani tudi tega ne smejo biti deležni, kar jim gre po zakonu, kar je kakor je bil v starem, kajti tudi v novem parlamentu ni prav nič upanja, da bi vlada zamogla dognati avstro-ogrsko nagodbo. Dr. Stransky je naravnost povedal, da začno Čehi pri nagodbi odločilni boj, da hočejo pri nagodbi uporabiti vsa sredstva v svrho, da si izvojuje svoje pravice. Ker že danes ni čisto nič upanja, da bi se takoimenovane češko-nemške spravne konference posrečile in rodile pozitiven sad, in ker čisto gotovo, da se češka opuzicija v parlamentu ne da premagati, je torej očitno, da tudi na njihova pripoznana resnica, čim se nemška obstruk- parlamentarno rešitev nagodbe ni računati. cija oglasi s svojim vetom. Po tem načelu se ravna To je pa glavna stvar pri presojevanju n uspehov * ministrstvo napram Slovanom, mej tem, ko uporablja ki jih je doseglo Körberjevo ministrstvo. Parlamen- vsa sredstva, kar jih ima eksekutiva na razpolaganje, tarni in politični položaj je tako obupen, da je Körber da utrjuje nadvlado nemškega življa in da pospešuje sam prišel do spoznanja, da s parlamentom ne bo vse nemške pretenzije, v tem ko meče na vse strani mogel uresničiti prevzetih nalog. Bankerot Körberjeve sladke besede in diplomatično zasukane obljube ter politike se vidi iz tega, da mora ministrski pred- hoče veljati kot vsem narodom jednako pravična, sednik sam oznanjati preznačilno vest, da s sedanjo nepristranska vlada. Toda narodi so prišli že davno ustavo ne zamore več izhajati, ter sam napovedovati, do spoznanja, da je soditi vlade ne po besedah, nego da se ustava odpravi in uvede absolutizem. Stran 32. i Letnik LX To so uspehi dveletnega Körberjevega vladanja. Balkanu, da bila pomočnica Avstrije tudi v politiki, Ob koncu druge obletnice mora načelnik tiste vlade, ki je hotela sanirati parlamentarne razmere in je obetala strogo ustavno vladanje, ki se je celo direktno izrekla zoper uporabo § 14. in utesnila poprej običajno aadeva srbski narod v obče, zlasti pa Bosno in Hecegovino. Najprej je dunajsko časopisje začelo vojsko proti kraljici Dragi in ker to ni nič pomagalo, se je lotilo kralja samega. V tem mu pomagajo ne le nekdanji Milanovi pristaši, ampak tudi Avstrija se odločila Karagjorgjevici. Sploh se kaže, da naredbeno pravico eksekutive, sam naznaniti, da v podpirati Karagjorgjeviće proti Obrenovičem, vsled tega tudi tem okviru ne more izhajati in da hoče odpraviti ustavo in uvesti absolutizem. Vse okolnosti kažejo, da se ta razširjajo vesti, da postane Karagjorgjević vsaj prestolonaslednik, če bi se kralj že ne odpovedal. Vojna v južni Afriki. Razprave v angleškem parla-prorokovanja mentu tekom zadnjih dni so očividno pokazale, da je Angleška tudi uresničijo in da se odpravi ustava, gotovo pa pripravljena nadaljevati vojno z vso brezobzirnostjo. Nizozemski je tudi, da preti od tega večja nevarnost državi, kakor Slovanom. ministrski predsednik je bil poskusil posredovati med Angleži in med Buri, toda ta poskus se ni obnesel in sicer kaže vse. da so Buri odklonili njegove predloge, ker hočejo odložiti Politični pregled» Državni zbor. V začetku je bilo projektirano, da se snide državni zbor okrog 20. januvarja, toda vladi to ni orožje samo, če se jim prizna popolna neodvisnost. bojišča ni bilo zadnje dni nikacib posebnih novic. Čuj e se le, da so morali Angleži vsled trajnega deževja za sedaj ustaviti svoje operacije. ugajalo, ker želi, da bi proračunski odsek prej dognal svoja posvetovanja. Zato se sklicanje državnega zbora odložilo. febru- Po sedanjih dispozicijah se snide državni zbor dne varja. Najprej mora rešiti še troje nujnih predlogov, potem ^^^^^^^^ se bo mogel posvetiti razpravi o proračunu. Proračunski odsek. Razprave o proračunu tečejo dosti hitro in mirno. Samo te dni je bil nastal konflikt in sicer zaradi mitnic. Kakor znano, je že davno sklenjen zakon, Rudniški promet v Avstriji. Ministrstvo za rudništvo in poljedelstvo je te da se mitnice odpravijo, toda ministrstvo tega zakona neče dni priobčilo statistiko rudniške produkcije v Avstriji predložiti v sankcijo, češ, da dohodkov od mitnic ne more pogrešati. V odseku poslanec Schraffl predlagal, naj se mej letom 1901. dovoli kredit za mitnice samo za pol leta, hoteč s tem vlado prvem delu tega poročila je govora o veli- prisiliti, da odpravi mitnice s 1. julijem. Finančni minister kanskih stavkah delavcev v avstrijskih premogovnikih, zagrozil, da odstopi, če se ta predlog sprejme. Taki grožnji Nenavadno dolga doba teh ätrajkov je seveda močno se je odsekova večina seveda udala in Schraiflov predlog zavrgla. Avstrija in Rusija. Veliko zanimanja vzbujajo v zadnjem času vesti glede skupnega postopanja Avstrije in Rusije v obrambo gospodarskih interesov. Povod tem poga- vplivala na prospeh rudniškega prometa, in sicer ne samo v oziru množine rudniških proizvodov pre- moga se je vsled tega manj nakopalo in izvozilo 673 milijonov meter skih stoto v marveč je tudi janjem je dal nemški carinski tarif, ki je tako gospodarstvu podražilo ceno kamenenega in rujavega premoga za naše države, kakor gospodarstvu Rusije skrajno nevaren. Vsled tega se ti državi dogovarjata zaradi skupnega postopanja in Želeti, da bi ti dogovori imeli uspeh povprečno 8 9 vin. pri meterskem stotu. Pa tudi v splošnem so ti veliki štrajki močno vplivali na trgo- Vsenemci med sabo. Wolfova zmaga v Trutnovu vino z rudniškimi produkti, k večjemu se ne more pomeni mej drugim tudi občuten poraz samodržca Schönererja. trditi tega glede prometa z železom, pri katerem se Ta ie po ovinkih spravil v javnost tisto spomenico profesorja cena celo zvišala. Železa se je lansko leto v Avstriji izpečalo za 169 milijonov meterskih stotov več od leta 1899, a cena se je železu zvišala za 1*5 vin. pri meterskem stotu« Jednako se je pomnožila pro- Seidla, s katero se je razkril ves Wolfov škandal in se je sploh trudil ugnonobiti Wolfa. Ker se mu ni posrečilo, je javno razglasil, da noče več hoditi roko v roki z Wolfom, da se hoče od njega ločiti. Ker ima Wolf mnogo pristašev in pri volilcih absolutno zaslombo, se utegne zgoditi, da se vse- dukcij* surovega železa, ki je znašala več 38 213 me- nemški klub razbije. Hrvatska. — Po dolgih pogajanjih se je dosegla v strankarski organizaciji na Hrvatskem prememba, ki utegne postati za javno življenje na Hrvatskem velicega pomena. Združili sta se neodvisna narodna stranka (Obzoraši) in tisti del terskih stotov ob povišku cene za 42 vin. pri me- terskem stotu navadnega surovega blaga in 88 vin pri surovem vlitem železu. celi Avstriji je bilo 1, 1900 180 podjetij na stranke prava katere glasilo je Hrvatska". Vodstvo je prevzel klub poslancev teh dveh strank, pomnožen po nekaterih odposlancih. Nova stranka se za sedaj imenuje „Hrvatska • • opozicija u a bižčas si nadene ime „stranka prava u Srbija zadnjem času krožijo po listih vesti, da produkciji železa, od katerih je bilo zares delujočih 38. Pri vseh podjetjih je bilo v delu 5412 moških, 57 žensk in 161 dečkov, a nič otrok, skupaj delavnih močij 5630. Skupna produkcija železa, katera je bila se srbski kralj odpove prestolu in da postane njegov naslednik jednako v prejšnjih letih v privatnih podjetjih, znašala 141etni Jurij Karagjorgjević verjame in se to smatra splošno kot hujskanje proti dinastiji Obrenovićev. Avstrija, tako sodijo v Srbiji, je prišla do spo- Srbiji tega seveda nihče ne je lansko leto 18,944 582 meterskih stotov v vrednosti 11,092,997 kron, torej v poprečni ceni po 58 kron znanja, da sedanji kralj ne bo vodil take politike, kakor jo želijo na Dunaju. Avstriji je na tem, da Srbija ostala tudi po Milanovi smrti v obsežju avstrijskih interesov na 55 vin. meterski stot. Za nabavo surovega železa je bilo 56 rudniških podjetij, od katerih je bilo v delavnosti le 33 s 6096 moškimi delavci, 80 ženskami in Letnik LX. NOVICE Stran 33. 181 dečki, skupaj 6357 delavcev. Vsa podjetja so primeri s produkcijo železa in premoga se je vzdrževala 74 plavže v, katerih je stalo v aktivnosti drugih rudnin razmerno le jako malo dobilo, tako da 50 skozi 2369 tednov dan in noč). teh pod- se zamore reči: zlata, srebra, bakra, zinka, svinca, jetjih se je produciralo 8 791, 318 meterskih stotov antimona itd. se je nabavilo le kakih 12 % mimo čistega železa v vrednosti 70,947.218 ter > 210.749 premogove in železne produkcije. Gori omenjene sta- met. stotov vlitega železa v vrednosti 11,356.787 kron, tistične številke pa kažejo, da je Avstrija glede rud- vsa produkcija surovega železa je torej bilo niätva vender-le na 4 stopinji mej državami. 10,002.067 meterskih stotov v vrednosti 82,304.005 K. Srednja cena je bila za meterski stot surovega ne- izdelanega železa kron vin. in za surovo vlito železo kron 38 vin. meterski stot. Za vso produkcijo surovega železa je bilo Obrtnijske raznoterosti. Kranjska obrtna družba. Odkar je umrli baron Bom po- pristopil družbi in se je zgradila velika tovarna na trebno 30,839.137 meterskih stotov železne rude, v Pri Jesenicah, se je družbina kupčija močno razvila in 9 Ä A mm mm a • V m A A % m « m ^B m ^ ^ m Savi se vrednosti 29,558.890 kron in 196.302 meterska stota manganove rude v vrednosti 951.257 kron, skupaj bila tudi Se bolj razširila, da ni bilo ovire v železarskem kartelu. Ko se je kartel razbil in so se začela pogajanja zaradi njćga torej 21,035.439 meterskih stotov rude v vrednosti obnovitve, je družba stavila razne pogoje, ki naj jej omogočijo, 30,510.147 kron. Mej dobljenimi množinami železa je bilo 15,584.181 meterskih stotov ali 74*78 % avstrijskih rud v vrednosti 18.865 686 kron m 5,254.956 meterskih stotov inozemskih rud v vrednosti 10,693.204 krone. Inozemskih rud se je uvozilo največ iz Ogrskega in sicer: 3,061.024 meterskih stotov v vrednost 5,083.811 K 838.578 met. stotov rude v vrednosti 2,546.413 kron da razvije večjo delavnost, a naletela je na odpor. Velika podjetja bi najraje vse sama požrla. Praški sindikant, v katerem združenih šest največjih podjetij, se zoperstavlja zahtevam kranjske obrtne družbe, vsled katerih zahtev bi družba mogla svoja podjetja razširiti in bi bilo torej več zaslužka v deželi. Zahteve kraüjske industrijalne družbe in zahteve firme Albert Hahn v Boguminu so jedina ovira, da se kartel še ni obnovil, dočim se )e praški sindikant z ogrskim podjetjem v Rima Muranyi ie sporazumel. Sedaj še tečejo pogajanja s kranjsko * obrtno družbo, vendar razširja o njih praški sindikat jako obrtno iz Švedskega in 653.333 met. stotov za 1,176.541 kron iz Grškega. Ostalo se je uvozilo iz Bosne, Španije, sindikat na kranjsko obrtno pesimistične vesti ter namigava, da pride do boja s kranjsko družbo. „Deutsche Wochenschrift" poroča, da praški družbo spadajoče produkcijske kvote na noben način noče zvišati, nego da hoče družbo pod- pirati pri eksportu Čez Trst, ali pa celo podjetje kupiti, v katerem slučaju pa se savska tovarna ne razširi, kakor projektira družba, in se tudi opusti uporaba Radovne. če družba Bavarske itd. Kuriva se je za izdelovanje te množine železa potrebovalo 10,370.840 met. stotov. Koksa 705.223 kubičnih metrov ali 18.765 meterskih stotov lesenega ne sprejme ne jedne ne druge alternative, potem začno karte-oglja, 125.889 meterskih stotov rujavega premoga in lirana podjetja proti njej konkurenčni boj. „Deutsche Wochen- 19 metrov drva, skupaj za vrednost 37,556.409 kron. Jako zanimivo je gibanje v železni produkciji v schrift" mnenja, da se obrtna družba ne spusti v boj, ker ga dlje časa ne mogla prenašati, in da bode torej pred praškim sindikatom morala kapitulirati. To postopanje praškega posameznih kronovinah naše monarhije. Na Češkem sindikata je na veliko škodo kranjski industriji. Če se družbi se je ta produkcija od lani nasproti 1899 pomnožila za v slučaju obnovitve kartela ne prizna večja produkcijska kvota, 6*3% jednako tudi na Solnograškem in Tirolskem. Padla pa pIHH^PHPHHHPHM Koroškem 216°/ 0, na Nižjeavstrijskem 19 % in jed- produkcija in sicer na Sleskem za 22 2 %> na pač ne bo mogla svoje tovarne razširiti, kakor je v interesu prebivalstva in dežele želeti, če pa proda svojo tovarno praškemu sindikatu, potem se je bati, da se produkcija na Savi reducira ali celo popolnoma ustavi, kar bilo velikanska na škoda za celo deželo, zlasti pa za Gorenjsko. Glasom „Deutsche nako tudi na Kranjskem, v Trstu (Škedenj) in Moravskem. Premogovnikov je bilo v aktivnosti lansko Wochenschrift" se cela zadeva odloči še do dne 30. t. m. leto v Avstriji 808, manj 23 od prejšnjega leta 1899. Vsega premoga se je pridelalo 215,399.174 meterskih stotov; (rujavega za 112,633.477 kron v povprečni ceni 52 kron 66 vin. za meterski stot, vse drugo je antracit, lignit in črni premog). Od te množine pri- pada 6,983.831 meterskih stotov na erarske Varujte svoje prijatelje. državne premogovnike in 208,415.243 meterskih stotov na privatna podjetja. Prepogosto čujem po kmetih pritožbe zoper razne neljube goste na polju, na vrtu, v gozdu, v Premogovnikov na kameni premog je 328, od vinogradu: poljske miši, gosenice, hrošče, ušice in dr. katerih je aktivnih 148. Pri vseh premogovnikih Dokazuje se ogromna škoda, ki jo napravljajo » in bilo v delu 67.461 delavcev, kjer se je nabavilo svetuje se cela vrsta sredstev k pokončevanju. vsega skupaj 12,279.183 meterskih stotov v vrednosti Toda vsak razumen gospodar mi da prav, ako 22,738.849 kron v povprečni ceni 85 kron 18 vin. me- trdim, da teh škodljivcev nikdar ne zatremo z umet- terskih stotov. Vsega skupaj na premogu in železu nimi sredstvi, ampak prepustimo to se je produciralo za 2334 milijonov kron, torej za sama nas oprosti teh škodljivcev. prirodi > ona 251 milijonov kron več nego leta 1899. „Varujte živali in ptice"! « * Stran 34. Letnik LX. dokaz temu, evo par zgledov iz sosedne Rusije o varstvu ptic. Podnebje južnozapadne Rusije je po večini enako onemu v Avstriji in tudi živalstvo je zelo enoisto. Pa zakaj se pri nas ne nahaja toliko živali, kakor na Ruskem? Odgovor je lahek: „ker je uničujemo in preganjamo" Kdor je imel priložnost bivati na Ruskem, gotovo je vsakega pozornost obrnilo velikansko gnezdo t na poslopji ruskega gospodarja gnezdo štorklje, čaplje. Tega ptiča ima ruski gospodar za svojega čislanega gosta, z ničemur mu ne škoduje, tako da je čaplja pri njem tako domača, da hodi po dvorišču med drugo perutnino. Škodovati ptici, bi imela vsa greh, zakaj prepričana je o njeni družina za velik veliki koristi. Spomladi po povrnitvi iz toplega juga poišče čaplja svoj stari stan gnezdo, kjer je imela lani mladiče in skrbi za nov zarod; to se po navija dolgo vrsto let, dokler se dotično poslopje kako ne spremeni in ne zadene čaplje skupna usoda smrt. In v tem slučaju podeduje gnezdo druga. Družina težko pričakuje čaplje z juga, pozdravlja jo z ljubeznjivimi besedami, podaja BJ1 na dvorišče hrane, pri čemur jo ogleduje, je li v resnici njihova Isto velja o vpijatih pticah; če ta ali oni škodljivec zaduši kakega mladega zajca ali jerebico, za to se na Ruskem ne brigajo. Koristnih ptic, slavcev, škrjančkov in podobnih, pa ni pri nas nikjer toliko, kot na Ruskem. Ni ga vrta in gaja, da bi ne bilo slišati meseca majnika velikih slavčjih koncertov cele noči in po dnevu žvrgolenja najraznejših krilatcev. In kako taka množina ptic uniči vsako golazen, dokazuje na pr. sledeči slučaj. Na obširnem gospodarstvu je vrtnar, kateri oskrbuje okrog 60 desjatin vrtov in sadovnjakov, v pomoč ima samo dva pomagača. Ko ga pri obisku vprašam, kako more s tako malo pomočjo izhajati v tako razsežnem prostoru, mi odvrne z nasmehom: „Ako bi služil kje v Avstriji in imel v oskrbi tako velikanske vrtove, si niti predstavljati ne morem, koliko bi moral imeti pomočnikov za obiranje gosenic in prstenčarjev, tukaj pa sem s tem delom gotov v par dneh; to delo oskrbujejo največ ptice". Za obiranje gosenic se na Ruskem malo kdo poprime, pa vender o takih škodah po gosenicah, kakor pri nas, ni čuti. In vzrok temu? živalstva". Ruski gospodar ima do ptice nekako spoštovanje Gotovo le „varstvo ptic in čaplja, kateri so na jesen privezali rudeč trakec, v in žaliti jo, bi imel priprosti ruski mužik za greh dokaz, se li vrne nazaj. Zanimivo je življenje te ptice, kako skrbi za svoje mlade. Zgodaj zjutraj do pozne noči leta po polju in travnikih, išče, kje kak gospodar dela na polju in kje bi našla največ ličink in golazni in da taka ptica potrebuje precej, da napolni želodec, ni treba posebej omenjati. Par. korakov za oračem stopa po brazdi cela tropa čapelj in drugih ptic, in gorje ogercu ali miški, katero plug izorje, bistremu ptičjemu vidu nič ne uide. Zanimivo je opazovati. čapljo po letu, kadar se žanje žito; v tem času izpeljava čaplja svoje mlade, do iz vsakega gnezda. tropah priletavajo na polje, vedoč, da dobijo tu dosti za pod kljun. In da bi njim izpod kose ali srpa pač nič ne ušlo, približajo se tako blizu, da jih je moči z roko prijeti; kakor hitro se pokaže na pr. miš, žaba, gaščerica, hop! jo že ima v dolgem kljunu. To se godi celi dan, dokler so delavci na polju; kakor hitro pa leti odidejo, leti tadi čaplja domu, zadovoljna z dnevnim dobičkom. Najboljši dokaz tega spoštovanja je „praznik ptic in živalstva", Moskvi in ki ga imajo vsako leto v staroslavni kateremu prihajajo nebrojni prodajalci in kupci ptic. Vsak nakupi ptic po možnosti, bogatini jih nakupijo velike množine pa ne zato, da bi jih vzeli domov, ampak da bi jim dali prostost; izpuščajo jih koj na mestu iz kletke, opominjajoč i naj se v drugo ne dajo več ujeti! In podobnih zgledov o varstvu ptic na Ruskem je mnogo. In pri nas? Vpi j ate ptice in živali se zatirajo vseobčno, tudi postava to dovoljuje, in to samo zato, ker uničujejo divje zajce, jerebice, divje peteline, fazane in dr. za gospodo važno zver; a dovoljujem si vprašati n ji 0 Ali mar vrana in kragulj živita samo o jerebicah in zajcih" ? Vsak gospodar mi odkimava in ako bi nam zveri pojedle tudi vse jerebice in zajce, ne bode to kmeta toliko bolelo, kakor če mu miši uničijo celo letino! Zato svetujem slovenskim kmetovalcem: » Ne izmišljujte si preveč umetnih sredstev za pokonče Naj omenim nekoliko še o drugem živalstvu, vanje raznih škodljivcev, zakaj le malo pomagajo Na Ruskem je v resnici mnogo ptic in živali, ro- pustite to prirodi, ona najbolje za nas poskrbi, pa parskih in koristnih in to zato, ker se ropne pre- v slučaju, ako jo tudi vi podpirate, ako varujete ganjajo malo, koristne čisto nič. Lisica, jež, krt, vidra, ptice in živali sploh, v prvi vrsti pa koristne orel, kanja, vrane se prištevajo med škodljive živali. _ Vprašajte pa ruskega kmeta, ali lisica davi vedno domačo kuretnino? Odgovori vam, da se lisica po leti hrani z mišmi in da se najlažje dobi lisica tam, Kmetijske raznoterosti. Vlačljivost vina. ni dolgo, kar so mi postregli kjer je največ poljskih miši; tam se lisice shajajo, gostoljubni Slovenci v neki vasi z vinom, ki je bilo podobno tam jih po noči pričakujte! olju, to se pravi, da se je vleklo kakor olje če tako vino NOVICE Stran 35. ostane dalje časa v posodi, ne da bi ga pretočili ali zdravili, postaja vedno bolj gosto,, tako da ga nazadnje ni moči več pretočiti; po okusu se ne spremeni. To se navadno zgodi takemu vinu, ki je pripravljeno iz grozdja, katero ima malo tanina (čreslovine) in kisline, kakor n. pr. iz zelenčiča (Syl-vaner) žlahtnine (Grutedel). To prikazen opazujemo kmalo po vrenju ali pa v teku jednega leta. Ta bolezen se navadno prikaže le pri belih vinih, ki leže dolgo na drožah. Tudi vino iz gnilega grozdja je podvrženo tej bolezni. Taka vina imajo še dokaj nepovrelega sladkorja, ker je bilo vrenje dotičnega mošta nepopolno. Krive so tudi vlačljive glivice (Schleimhefe), katere spremenijo sladkor v vlačljivo podobo. Da se obvarujemo te bolezni, moramo takšno grozdje zmastiti ter nekaj časa pustiti, da se tanin in kislina izvlečeta iz jagodnih kožic. Ako hočemo vlečno vino popraviti, treba je, da storimo to takoj, ko se je pričela bolezen. Prvo, kar nam je v tej reči storiti, je to, da vino pretočimo skoz cedilo ali lij navadne vrtne škropilnice. Skoz tako pripravo teče vino v mnogih drobnih curkih ter se pomeša i zrakom. Sod se mora seveda žvepljati. Ker nedostaje vlečnim vinom čreslovine (tanina), kakor sem že omenil, treba mu je iste dodati. Na 1 hI se vzame 10 do 15 gr. Tanin se v vodi razstopi ter se vlije v bolno vino in se nekaj ur meša. Najbolj priporočljivo pa je, da se tako vino, ko se je pretočilo, zmeša s kakim kiselim in vino se gotovo popravi. Dobro sredstvo je tudi vinski kamen, katerega se dene na hI 100 gr. Upam, da sem s tem ustregel marsikateremu vinorejcu. Mah na travnikih moraš odpraviti. To je eden najhujših sovražnikov na travnikih. Če se hitro ne odpravi, iz-sesa tla in zaduši vse boljše trave in najboljši travnik vniči. Živina pa se ga tudi ne dotakne. S posebno brano za travnike ali pa tudi z navadno, če si one ne moreš kupiti, prav močno povleči in razdrapaj one dele, kjer se je prijel mah. To se zgodi v pozni jeseni ali pa zgodaj v spomladi. Tudi to pomaga, če pred zimo potrosiš mahovino s peskom do šest centimetrov na debelo. Poleg tega pa moraš tak travnik kakor hitro mogoče z močnim kompostom dobro pognojiti. Ovsena krma za krave je jako dobra, posebno za dojnice. Ovsena slama ima v sebi več takih snovi, ki se potrebujejo za mleko, kakor slame kake druge vrste. Krave jo tudi rade jedo in lahko prebavljajo, če je bila o pravem času požeta in dobro spravljena. Ovsena slama je boljša kakor ječmenova, ker ta se od ležanja in mokrote prej pokvari. Še boljše je, če se ovsena slama rabi kot rezanica. Ni res, da bi zavoljo ovsene krme mleko dobilo kak neprijeten okus. Slama seveda ne sme biti gnila ali plesniva. Ako je bil oves smetljiv, naj se taka slama zreže, s kropom popari in primešajo otrobi in druge reči. Tudi je boljša z roko zmlačena slama kakor pa s strojem. Podrezavanje konjskega repa — je velika neumnost. Poprej so rezali repove gosposkim konjem, da so bili kakor zajci, zdaj pa že tudi nekateri kmetj posnemajo to nespametno šego. Konj ni zato nič lepši, če ima kratek rep, ampak ravno nasprotno, dolg in košat rep je konju kinč. Z repom se konj brani muh in obadov, če mu ga odrežeš, pa mu še to orožje vzameš. če že torej režejo repe gosposkim konjem, ki so samo za parado, naj že bo, ti imajo itak navadno mrežo na sebi zoper muhe, konjem pa, ki morajo težko delati, pusti rasti, kar jim je narava dala, da ne bodo od muh še več trpeli. Kako je čistiti sobna tla. S ščetjo (krtačo) je drgati le po dolgosti, ne pa po širokosti lesa, ker se na ta način tla ne kvarijo in postanejo bolj bela. S čim je čistiti sobni pod. Naše gospodinje umivajo lesena sobna tla z milom. To pa ni prav. V ta namen je boljša mešanica, katera sestoji iz enega dela živega apna in iz treh delov drobnega peska. Ta način snaženja je cenejši, očisti pod bolj natanko, in umori slednjič morebitne mrčese v razpokah. Mokra ščet se namoči v gori naznačeno mešanico, pod se dobro odrga (oriba) ter se izplahne naposled s čisto vodo. 1 Za prevažanje živine in mesa na avstrijskih državnih železnicah je izdala železniška uprava poseben „Cours-Buch", veljaven za zimsko dobo 1901/1902. V tej knjigi, ki bo odslej ledno izhajala v maju in oktobru ter se dobivala pri tvrdki O Maass' Söhne, Dunaj I, Wallfischgasse 10, za ceno 1.20 kron, sta dva oddelka. V prvem se nahajajo vse določbe za transport živine in mesa, v drugem pa vozni red onih vlakov, ki so najpripravneji za prevažanje živine. Izkopavanje divjakov. Izkopavanje divjakov naj se začne kolikor mogoče pozno v jeseni, ker divjaki na spomlad začnejo zgodaj gnati. Ako imajo divjaki v jeseni dovolj korenin in imajo debelost svinčnika, presadimo jo lahko na pomlad v drevesnico, kjer se cepijo. Slatiejše pa posadimo zopet na prejšnje mesto, kjer se do druzega leta okrepčajo. V jeseni izkopani divjaki se pokopljejo na nepremrzlem kraju v zemljo, pa ni potrebno vezati jih, temveč v vrsti jeden za drugim. Korenine moramo dobro zakopati. Kakšna toplota naj bo v hlevih? „Gorkota v hlevih je pol hrane za živino", pravi star pregovor. Resnica je, da v mrzlih hlevih žival potrebuje veliko več krme, da se ohrani, nego v primeroma gorkih. Toda mera za gorkoto hleva je pri raznih vrstah živali jako različna. Najhujši mraz dobro prenesejo ovce, ker imajo debel volneni kožuh, pod katerim že pri 8° R. dobro vspevajo. Nasproti temu potrebujejo žrebeta veliko več gorkote, namreč okoli 14° R Goveda je navajena bolj srednje gorkote od 10 — 12°. Svinje pa, če nimajo dovolj toplega hleva in dosti suhega nastilja, ponašajo se slabo, kakor na rast, tako tudi na vago. Vzroki, da svinje žro svoje mlade. Da svinje žr<5 svoje mladiče, se dostikrat zgodi. Vzrokov za to je več, vendar pa sta dva, vsled katerih se to najpogosteje zgodi. Prvi vzrok je nekak strah, katerega žival itak vsled slabosti ima v sebi, pa če vrhu tega še količkaj vidi ali sliši plašnega, je naenkrat vsa divja in ne vć, kaj bi počela. Radi tega je treba okoli hleva take živali skrbeti za mir, posebno če se iz tega hleva kaj vzame za zaklati, treba to živinče tihoma odgnati v stran, da se ne sliši v hlevu cviljenje ali pasje lajanje. Zgodilo *»e je namreč že, da je doječa svinja, ravno ko je to slišala, kmalu podavila celo gnjezdo mladičev. Enako treba varovati take svinie vsakega drugega ropota, kar jim razburja živce, da so popolnoma plašne in divje. Drugi vzrok za to je nepravilna klaja brejim svinjam. Nek amerikanski svinjerejec je opazoval, da svinje, ki so navajene na težko prebavljivo hrano, veliko preje se lotijo praset, nego one, ki so se hranile z zelenjavo in drugo lahko krmo. Tako je dajati brejim svinjam za hrano zelenjad, ali če te ni, kake buče, korenje itd., nikakor pa ne krompir, ker ta je težko prebavljiv. Treba je še paziti, da v takem času, ko ima svinja povreči, se ne sme prestavljati iz jednega hleva v drugega, ker v novem hlevu je še veliko bolj nepokojna. Ker je ta žival tako rahla glede zdravja, pa ima primeroma največ vrednosti glede cene in se najlažje spravlja v denar, treba je, da jo kmet vsestransko čuva in jo oskrbuje. Madjari za italijanska vina. Ker je na italijanska vina postavljena v Avstriji premajhna uvozna carina (colnina), zato prihaja k nam veliko italijanskega vina, naša vina pa se ne morejo prodati ali le za majhno ceno. Upravičeno zahtevajo vsled tega avstrijski vinogradniki, naj se carina zviša. Italijani so zelo hudi na to zahtevo in trdijo, da ne bodo več sklenili zveze z našo državo. No, nam je za polentarje malo mar, pač pa se Madjari zavzemajo za Italijane. Madjarski politiki zahtevajo, naj carina ostane kakor dozdaj, sicer zgubimo prijateljstvo Lahov. Bati se je treba, da bodo zmagali Madjari, ne pa avstrijski vinogradniki s svojimi željami. « Stran 36. Uvoz živine. Zaradi rudečice pri svinjah je prepovedano uvažati svinje na Ogrsko iz političnih okrajev Hartberg in Ptuj, zaradi svinjske kuge pa iz političnega okraja Ptuj. — Zaradi svinjske kuge je prepovedano uvažati svinje iz občin Nemški Podčetrtek, Donavic okraja Ljubno, Marenberg in Gorenji Feising okraja Slovenji Gradec in obmejnega okraja Ptuj. Zaradi rudečice pri svinjah je prepovedano uvažati svinje iz občine Hopfau okraja Hartberg, Hochtregist okraja Vojčberg in obmejnega okraja Celje. Ta prepoved se razteza na imenoma navedene občine in njih sosedne občine. Gnojenje sadnega drevja. Dobro pognojeno sadno drevo nima samo moči, razvijati sadja, temveč tudi, da se prihodnje leto drevo dobro obrasfe. Dobro in jednakomerno pognojena drevesa se tudi z večjo lahkoto zoperstavljajo raznim škodljivcem, kakor nepognojena. Gnojenje pa se lahko vrši: 1. S hlevskim gnojem, ki ne sme biti svež. Za jedno razvito drevo je treba 100 —150 &