382
Književnost.
šolske knjige, zato je sestavil in 1. 1864. natisnil na Reki prvi zvezek z nadpisom : „Ogledalo književne poviesti j\igoslavenske za podučavanje mla-deži". Drugi del je izdal 1. 1869. Ob tem času je bila zasnovana tudi Jugoslovanska akademija v Zagrebu in med prvimi 16 akademiki je bil tudi Ljubic. L. 187 1. so ga imenovali ravnateljem na arheološkem muzeju v Zagrebu in tako je dospel na svoje idealno mesto. Tukaj je izdajal svoja „Monumenta Slavorum meridionalium" ili „Listine
0   odnošajih južnoga Slovenstva i mletačke republike", v desetih zvezkih od leta 960—1469, potem tri zvezke Commissiones et relationes od 1. 1433. do
1 571. — Statut mesta Budve, Skradina in otoka Hvara itd. Ako povemo, da je Ljubic sam nabral preko polovice vseh spominikov, katere je izdala v več nego 30 letih, akademija, moramo se čuditi njegovi vstrajnosti in marljivosti. Znani ruski učenjak Vladimir Lamanski ga je imenoval hrvaškega Mura-torija.
Pa tudi kot arheolog je bil neumoren. Sad njegovega proučanja je bilo znamenito delo: »Opis jugoslavenskih novaca", Zagreb 1875. Zato delo je bil od več stranij odlikovan. To delo je prvo te vrste v hrvaškem in sploh v jugoslovanskem slovstvu in bo še dolgo ostalo. Kot ravnatelj arheološkega muzeja je izdajal „Viestnik arkeologičkoga društva" 1879—1893. Osem desetin vseh sestavkov je njegovih.
To je v kratkem popisano njegovo delovanje, in te vrstice naj kažejo, kako zaslužen je bil za Hrvate in sploh za Jugoslovane Sime Ljubic. Zadnja leta svojega življenja je bival v svojem rojstvenem mestu Hvaru, kjer je imel lepo posestvo. Umrl je dne   19. vinotoka minulega leta.
Druge književnosti.
Deutsche Einfliisse auf die Anfange dez bohmischen Romantik. Mit einem Anhang: Kolldr in Jena und beim Wartburgfest. Von dr. Mathias Murko. Gra^. Verlags-Buchhandlung „Styria". l8qj. — Objavivši v glasilu dunajske cesarske akademije znanosti) leta 1890. razpravo „Die Geschichte von den sieben Weisen bei den Slaven", iskal si je dr. Murko, tako pripoveduje v predgovoru naše knjige sam, primerne tvarine v novejši slovstveni zgodovini za spis, s katerim bi se nastanil kot docent na vseučilišču. Zanimal ga je zlasti preporod slovanskih narodov v našem stoletju. Se kot vseučiliški dijak, baveč se največ z lingvistiko pa s slovansko in germansko filo-logijo, je bil iz predavanj prof. E. Schmidta razbral, da je na ta preporod mnogo vplivala nemška romantika. Najmanj so zapazili, pravi g pisec, ta vpliv Jugoslovani, ki so glede na slovstveno  zgo-
dovino sploh zelo na slabem. V posebnem spisu o Stanku Vrazu je sklenil torej dr. M. pokazati, kako so vplivali Nemci na jednega izmej najbolj simpatiških zastopnikov slovanske romantike. Priznava tudi, da ga je St. Vraz zanimal še tudi zato, ker je bil mladostni prijatelj Miklošičev. Ob jednem je hotel torej tudi pokazati, kako je Miklošič, največji slovanski jezikoslovec, občeval v mladih letih s pesniki, romantiki jugoslovanskimi, prav kakor njegov vzornik, Nemec Jakob Grimm, ter zlagal v mladosti celo pesmice. A na St. Vraza niso vplivali Nemci le naravnost, ampak tudi posredno, zlasti po Čehih, Hanki, Čelakovskem, Šafafiku, Kollarju in Erbenu. Govoriti je hotel torej v uvodu v ono razpravo, kako so vplivali Nemci na omenjene češke slovstvenike pa tudi poljske in ruske, in kako so le-ti dalje na Stanka Vraza. Toda tvarina mu je rastla pod roko in narastla tako, da se je odločil pisati o nemškem vplivu na severne Slovane v posebni razpravi, a tudi ta bi bila preobširna, zato se je omejil najprej le na Cehe in na vpliv, ki so ga prejeli od Nemcev. In ta razprava, ki je pa kar cela knjiga, obsegajoča 373 stranij, zagledala je pod prej omenjenim naslovom beli dan. Zdi se, da je gospod pisatelj, vspodbujen po predavanjih prof. Schmidta, našel zlato žilo, s katero res lepo bogati slovstveno zgodovino vseh slovanskih narodov. In kar vidi se mu: čim globlje koplje, tem večji zakladi se mu odpirajo. Slovencem je že podal nekaj tega najdenega blaga, ko je v Letopisu Matice Slovenske za 1. 1894. spisal razpravo: Jan Kolldr (str. 62—137)- A tedaj je objavil le prvi del razprave. Čudno se nam je zdelo, zakaj prvemu delu ni sledil niti 1. 1895. niti 1. 1896. drugi del. Spis gotovo nima ostati „torso", marveč vzrok slutimo sedaj ta, da se je gospodu pisatelju med spisovanjem Kollarjevega življenja in delovanja razširilo obzorje tako, da je videl isti nemški vpliv kakor na Kollarju tudi na drugih zastopnikih češkega preporodnega slovstva: Čelakovskem, Kamarytu idr., Palackem in Šafafiku. Sedaj Šele pride najbrže v naš Letopis tudi drugi del razprave o J. Kollarju. Nemški vpliv na Čehe in Slovane v obče je bil deloma negativen, deloma pozitiven. Negativen je bil v tem, da so se n. pr. Čehi prav tako izkušali otresti nemškega pritiska, nemškega jezika v šolah in uradih, kakoi Nemci francoskega po slavnih bojih zoper Napoleona. Pozitivno pa so vplivali nemški romantiki (Avgust in Friderik Schlegel, Ludovik Tieck, Karol Brentano, Fouque idr.) s tem, da so nasproti klasicizmu poudarjali ljubezen do narodnosti in povrat v katoliški srednji vek Ljubezen do narodnosti, do domovine, so sprejeli Češki romantiki brez premi-njevanja, toda povrat v srednji vek so si prikrojili po svoje, zakaj njih srednji vek nosi v sebi ideje Husove, krivoverske nauke »čeških bratov", in prvi češki romantiki so bili skoro sami protestantje ali potomci  „čeških bratov", kakor  Palacky,  Safafik,
Književnost.                                                                       383
Kollar. (Z narodnostjo se je torej v začetku našega stoletja v Čehih ;;preporodilo" tudi staro husistvo, in tako si lahko razlagamo novejše husitsko gibanje.) V četrtem poglavju knjige (str. 33-—52) zvemo, kako je nastal zelenogorski in kraljedvorski rokopis. Prebiraje knjigo čuditi se moramo vedno in vedno, kako so naše slovanske brate na severu navdihovali z raznimi idejami ter jim vdihnili celo »grozno" idejo strašnega panslavizma. Tako n. pr. se je 1. 1818 prvič zapisala beseda „slovanstvi" (= slovanstvo), narejena po nemški Deutschheit. Oče nemških „turnarjev", Turnvater L. Jahn je 1. 1810 prvi rabil besedo „Volksthum", po njem je naredil najbrže Jungmann češko »narodnost", ki jo sedaj vsi rabimo. Od Herderja se je navzel Celakovsky nepopisnega navdušenja za narodno blago, zlasti narodne pesmi. Obožaval je tudi Gotheja, ki je mnogo vplival nanj. Gothe je dal jednemu izmej svojih del napis: Dichtung und Wahrheit, Čelakovsky" pa svojemu najboljšemu umotvoru „Ruže stolista" kot drugi naslov: Basžn a pravda. Z romantiki vred je ljubil katoliško cerkev ter prevel v češčino sv. Avguština 22 knjig „De civitate Dei". — Naravnost iz nemške Jene pa sta prinesla navdušenje za slovanstvo ter delovala v tem zmislu na rojake Safaffk in Kollar, ki sta oba študirala na jenskem vseučilišču. V Jeni je zasnoval Safaffk svoje slavno delo: „Geschichte der slavischen Sprache und Literatur nach allen Mundarten", tam si je začel nabirati zemljepisno in zgodovinsko gradivo za „Slovanske starožitnosti" in „Narodopis slovanski" s slovanskim zemljevidom, dela, ki so napravila na vse Slovane velikanski utisek. V nazorih o starih Slovanih mu je bil učitelj Herder s slovečim 4. pogl IV. dela svojih „Ideen zur Philosophie der Geschichte der Mensch-heit." Žal, da mu je bil framason Herder učitelj tudi v verskih nazorih s svojo „humaniteto". Nemec W. v. Humboldt mu je kazal pot v jezikoslovju. Od nemškega profesorja v Jeni je dobil Kollar veselje do sonetov, ki jih je v „Hčeri Slave" naredil 645 ter zanesel sonetovanje tudi k drugim Slovanom. Njegovi najlepši sonetje so nastali v Jeni. V njih opeva ljubezen in domovino, prav kakor mlajši romantiki in Riickert (str. 207). Kdo se ne spominja tu Prešerna? Leta 1828. je rabil Kollar prvi izraz „vzajemnost slovanska". Pa tudi v tem ni bil izviren. Naredil je pojem „Slavie" po „Teutonie" in „Germanie", Vsčslavie pa po „AUdeutschland" nemških dijakov v Jeni. Soneti njegove „Slavy Dcery" pa so, rekli bi, v poezijo prevedeno 4. poglavje prej omenjenih Herderjevih „ldeen". Po tem umotvoru Kollarjevem, „Slavy Dcera", je vplival Herder na vse Slovane. Panslavizem, ki Nemce tako brez potrebe v oči bode, je njih lastno dete. „Die Geister, die ichrief!" Zanimiv je Kollarjev popis o bivanju v Jeni, ki gaje dr. M. prevel v  nemščino   —  Gospod pisatelj
je moral predelati res ogromno gradivo, in kar je hotel dokazati, lahko rečemo, je dokazal: Duševni vpliv Nemcev na češko preporodno slovstvo. Podal je s tem svojim delom tudi bistven znak, ki ga ne sme zanemarjati nobena slovstvena zgodovina: vpliv sosednjih narodov. Pri nas se je ta okoliščina zanemarjala do Glaserjeve slovstvene zgodovine, ki ima prva v II. delu str. 116. nsl. „Upliv nemških romantikov, čeških in hrvatskih preporodnikov" scil. na slovenske pisatelje. Dokaz je pa ta razprava tudi za resnico, da so vsi narodi jedna velika družba, in da noben narod ne živi sam za-se, ne da bi vplival na druge. Res lepo se razvidi resničnost izreka A. Sterna, v uvodu knjige, str. VIII.: „dass trotz der lebensvollen Mannigfaltigkeit der einzelnen Erscheinungsformen die europaische Menschheit auch im neunzehnten Jahrhundert eine Gesellschaft bildet, die gleichsam dieselbe Luft politischer, wirtschaftlicher, kiinstleri-scher und wissenschaftlicher Ideen athmet." — Kakor kaže rimska Številka I, napisal bo veleučeni g. pisatelj še več knjigo „nemških vplivih na začetke slovanske romantike", in sicer najbrže bo II. o vplivih na poljsko, III. na rusko, IV. morda na jugoslo\ansko romantiko. Z veseljem pričakujemo nadaljevanja. Kdor hoče umevati slovstveno zgodovino, zlasti slovansko, seči mora nujno po tem temeljitem in marljivem delu; seže naj po delu pa tudi tisti, ki hoče umeti početek in bistvo narodnostnih prepirov v Avstriji. Zahteve, ki jih stavijo Čehi danes, stavili so že pred 1. 1816!  (Jos. Jungmann p. 28.)
—  Zunanja oprava knjige je jako lična. Cena 3 gld.
—   Letopis Mat. SI. se na str. 196 napačno navaja, 28 — 33 namesto 89 nsl. Kollarja imenuje n. pr. 254 svečenika, „Priester". Kolikor je meni znano, imenujejo se protestantovski duhovniki sami le „Pastoren", nikdar ne „Priester". P. 234 imenuje gospod pisec „pfaffische Angriffe"; tako piše „Arbeiterzeitung", ali naš „Delavec", ne pa znanstvena knjiga! Pag. 138 nsl.: Kollar se je pečal v poznejših letih s sanjarijami „Phantastereien" J. Gorresa in je zato nazadoval. Qui bene distinguit! Ako g. dr. Gorresovo „mystiko" imenuje „Phan-tasterei", ugovarjamo mu odločno. Sanjarija je to za tistega, ki ne priznava nadčutnega sveta. S tem delom je Gorres racijonalizem svoje dobe smrtno ranil, odtod zla volja proti njemu. Nemški romantiki so se po večini vedno odločneje bližali čistim katoliškim načelom. A gospod pisec pravi p. 274: Sie endeten im Dienste der Reaction. To je čisto navadna politiška psovka proti katoličanom, ki je v takem strogo znanstvenem delu tudi ne bi pričakovali. Naposled mislim, da bi gospod pisec ustregel marsikomu, ako bi morda v prihodnjem snopiču meritorično pojasnil bistvo romantike, iz nemške slovstvene zgodovine pa sestavil kratek pregled onih nemških pisateljev in njih del, ki so vplivali na Slovane.  Nemci seve bodo  sedaj
384
Razne stvari.
le še bolj bobnali v svet, da Slovani imamo vso omiko od njih; nasproti temu jih zavračamo na gori navedeni izrek Sternov in na dejstvo, da so oni pa od Angležev in Francozov prejeli jednakih vplivov, zakaj omika je kakor kolo, ki se vrti od vshoda   proti   zahodu   in  zopet nazaj,  da  velja   o
njej  mutatis  mutandis, kar ima Gundulič v prvem „pjevanju"   Osmanovem:
Kolo omike (tam: od sreče) u okoli
Vrteči se ne pristaje:
tko bi gori, eto je doli,
a tko doli, gori ustaje.
Dr. Jo\, Debevec.
Razne  stvari.
Barage risarski umetniški spominiki.
Gospa Emilija Seunigova je posodila uredništvu dva zvezka Baraginih risarskih del, oba lepo v usnje vezana, z zlato obrezo, jeden 14 X 11, drugi, manjši,   7X5*5 cm.
Prvi zvezek ima naslovni list, lepo pisan :
Dir, geliebte Amalie, zum Andenken von Deinem Friedrich.
Na drugem listu dedikacija:
Nimm es hiti, o liebe, theure Schwester, Dieses  Denkmal nimm aus meiner Hand,
Es kniipft inniger und enger, fester Unser schones, zartes Liebesband.
Nato ima v oblikah krogov in ovalov 52 slik in sicer razne prizore iz prirodnega življenja: gradove, kmetiške domove in iz življenja na kmetih. Največ sličic je fino narisanih s čopičem in peresom, le malo jih je v barvah. Slike so pač deloma po prirodi, deloma po domišljiji. Nekatere so jako krasne in fine minijature. Drevje, hiša ali stolp, razvaline, voda, most, živina, ljudje v kmetiških nošah, s kratkimi hlačami, širokim klobukom, jopičem itd.  Ob koncu ima lepa cvetlica ta-le podpis :
Zartlich briiderliche Liebe Weihet diese Blumen Dir.
Zatem je lep venec naslikan s simboli štirih letnih  časov  in  podpisom:
Jede der vier Jahreszeiten Moge Freude Dir bereiten.
Na zadnjem listu pa je napisano:
Gezeichnet und gemahlt
von
Friedrich   Baraga
Horer der Rechte
an der hohen Schule zu   Wien,
im Jahre des Heils
1818.
Drugi  manjši zvezek ima nadpis: Kleinigkeiten aus dem Landschaftsfache, gezeichnet von F. G. B.
Na drugem listu se  začenja:
Widmung.
Bist du ewig fort geschvvommen,
Himmlische Vergangenheit? Wirst du  nimmer wieder kommen,
Nimmer wieder, schone Zeit? —
Durch die buntgeschmiickten Fluren, Folgend selbst gewahlten Spuren, Sang der Hirt der Herde nach;
Unschuld alles, was er dachte, Unschuld alles, was er machte, Unschuld alles, was er sprach.
Wo er immer hin gekommen, War er freundlich aufgenommen, War er unter Freundes Dach.
AUe liebt'  er ja wie Briider, Die Geliebten liebten wieder, Denn die Herzen waren eins.
Doch der nachtumflorten Raume Fiirst zerknickt die zarten Keime Dieses gottlichen Vereins.
Tiickisch fiihrte er den Milden Aus den duftenden  Gefilden Seines blumenreichen Hains.
Lehrte ihn nach Schatzen trachten, Zeigte ihm des Berges Schachten, Wo versteckt der Demant gliiht;
Liess ihn Gold und Perlen schauen,
Lehrte ihn Palaste bauen,
Und sieh da — die Unschuld flieht!
Nach der Flur zu ihren Lieben, Die allein noch treu geblieben, Sie aus Marmorsaien zieht.
Und in ihrer reinen Mitte, In der anspruchlosen Hutte, Wohnt sie, selber anspruchlos.
In der Stadte Dunstrevieren Lasst sie Sunden triumphieren, Ruht in   der Gefilde Schoss.
Den sie rein und wurdig findet, Sie mit reinster Lust umwindet, Die aus ihrem Fiillhorn  floss.'
Und auch Dich hat sie umschlungen, Dir auch ist ihr Ruf erklungen, Dich auch sie im Arme halt.
D'rum hab' ich die Heimath-Scenen Dieser Hehren, dieser Schonen, Dir zum Denkmahl auservvahlt,
Nimm sie hin die Heimath-Scenen Dieser Hehren, dieser Schonen, Die Dich fest im Arme   halt.
Potem se vrste jako male, ljubke sličice, osem po številu,  iz  domačega  življenja.
Velikost slik 6X5 cm, manjših 3 X 2'5 cm. Da spoznajo bralci slavnega Baraga tudi s te strani, podajemo jim nekaj natančnih posnetkov njegovih slik.