4. štov. Novo ineHto 15. februarja 11)07. Will, letnik. Izhajnjo 1, in 15. VHaettga meseca. Cena jim je 9 poštoino vred za celo letyO nsprttj 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za NVmčiju, BuflQu in druge evropsbe države znaša Z K 50 ti, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urfdiiik, naročnino in i)/.iinnila tiskalna J Krajec nasi, v Novem mestn, GOSPODARSTVO. Pozeba in spomladna režnja trt. Kakor poroča ravnatelj deželne vinarske aole v Mariboru v enem nemškem listu, zmrznilo je tam v nočeli 0(1 21, na 22, in od 22. na 23. januarja pri mrazu 22 do 30" C pod nlÈlo, zlasti v nizkih legah na trtali mnogo očes. Preiskovanje je dognalo, da je od 100 oČcs zmrznilo ; od Hiirte: frankinjft InŇki Tizliok iiiDslavina ponufTHlka dilvttnťc zastavica ćini buigundec muHkatelec rudeći vili beli bUTj^undec zeleni velilinec tramineo V nizki; 100 100 100 99 99 99 98 »8 91 84 ni preiskano 70 v vimtki legi; 48 46 26 95 60 ni preiskano 64 ni nič požehlo ni preiiikano 4)i srednji legi ni niČ pozi^blo Iz tega je razvideti ne Bamo, daje škoda velika, ampak vidi 8b tudi, katere sorte so bolj, katere manj občutljive. Tudi iz Nižjeavstrijskega se Čujejo enake pritožbe. Dasi nismu na Dolenjskem imeli ta-cega mraza — vsaj v novomeški okolici ne — kajti najnižja toplota v Novem mestu je bila 18"Rtojetorej 22-5^:1 in v vin<>gradskili legali, ki so mnogo višje, ni bilo gotovo niti toliko mraza, vendar-le je opravičena Bumnja, da je tudi pri nas, zlasti v slabših legah, na burji in pri občutljivih sortah fn.pr, kraljevini, portugalki itd.) mnogo očes pozeblo in je torej tudi našim vinogradnikom treba previdnosti pri obrezovanju trt, da ne zgubé večji del letos pri-ědkovane trgatve. Kako naj torej delajo, da se obvarujejo škode? Pred vsem je treba preiskati, ali je res in v koliko je hudi, zimski mraz raznim sortam domov. Doma z ostrim nožem prerežemo po dolgem (od špice do lesa) vsako oko na polovico in pogledamo, kako zgleda v prerezu. Na zraven stoječi sliki vidimo povečan prerez trt-nega očesa ali popka. Na sredi je glavno oko, pod njim spodnje in nad njim zgornje stransko oko. Glavno oko sestoji, kakor vidimo, iz majlmega stožca (kegljičkaj, ki je razdeljen v več členov in na vsakem z njih najdemo malo, litskini podobno kožico, pod katero dobimo zopet majlina stranska očesa. Na dveh krajih vidimo celo majhne grozdiČke. Stožič ni nič druzega, kakor bodoča trtna mladika, katera se ima tekom pidetja razviti. Iz členov stožca se razvijejo členi mladike, iz kožice listi ali peresa, iz grozdičkov pravi grf^zdi itd. Videti je torej, da v trtnem očesu ali popku spi cela prihodnja mladika z grozdjem, listi, ročicami, stranskimi očesi itd. vred. Podobni, samo bol) nepopolni, sta obe stranski očesi. Ako se razvije glavno oko v močno mladiko, stranski očesi ne odženeta navadno nič ali prav malo. Ako pa glavno oko ne odžene, razvije se mesto njega navadno ono stransko oko, katcrti je bidj močno. Ako sedaj pogledamo kak prerezan tttni popek Htiuptaw^e Zífttrujf Mrituxhj olv H) (llil) Tmubr tjrožd « imteresNehennuge xjwthiJ'' ftniiinko oAvi IJia^ira^ma mrnm fflTi latt hi mili/n VI >t kurja Prerez trtnega koléiiĚka s popkom. na mladiki, ki smo jo prinesli iz vinograda domov, bomo prav laliko spoznali, ali je oko zdravtf ali ne. škodil. To se zgodi na sledeči način : Najprvo odrežemo Ako je namreč stožič ali kegljiček lepo zelen, je oko od vsake sorte po tri mladike iz vsake lege in jih vzamemo zdravo, ako je ruja v ali črn, je zmrznjeno in ne more odjjnati. Dostikrat bomo našli, daje glavno oko, ki je bolj razvito kakor stransko, pozebljeno, med tem ko sta stranski očesi obe ali vsaj eno zeleno, torej zdravo. V takem slucajii bo izostala glavna mladika, pognala bo pa postranska mladika, ki pa navadno nI tako rodovitna kakor glavna. Pri visokih trtah, posebno pa pri takih, katerih les ni dobro dozorel n. pr. radi tega, ker 80 bile lani premalo Ikropljene in vsied tega od peronospore napadene, bo veČ oČes pozebljenih, kakor pa pri nizkih, blizo zemlje se nahajajocih trtah, katerih les je dobro dozorjen in katere je znabiti celo visok sneg v^aj deloma pokril. Iladi tega bo škoda, ki jo je mraz povzročil, zelo različna. Da se prepričamo, koliko očes bo v našem vinograd« na vsaki trti približno izostalo, moramo vsaj 100 očea od vsake aorte preiskati in potem zvemo, koliko smemo pričakovati odpadka. Ker so pri nas trte navadno po renskem načinu vzgojene, to je rezane na palec (ščap, čep, reznik) dveh očes, ki naj stoji nižje, in šparon (locenj, svijač) 8 —10 očes, ki naj stoji višje na trti in sicer na dvoletnem trtnem lesu, se da škoda, ki jo mraz povzroči na trti, vsaj glede množine pridelka (trgatve) znatno zboljšati s pravilno in previdno režnjo. Ako smo n, pr. našli, da je na kraljevini pozebljenih 30 do 100 očea, bomo pustili šparone za SO'Vo, to je za eno tretjino daljše, torej na mesto 8—l(ï očes bomo pustili 11 —14 očes na t^paronih, ker moramo računati, da jih ena tretjina izostane. Ker bi na ta način bili šparoni predolgi in ker je navadno zgornji del mladik bolj pozebljen kot spodnji, bo najbrž bolj kazalo, mesto enega šparona 10—14 oČes, pustiti raje dva po .'i—7 oČes, kar je ravno isto, ker ima potem trta ravno toliko očes za rediti na dveli 4pa-ronih, kakor drugače le na enem. '^I^'a režnja je seveda samo izvanredna in jo bomo drugo leto, ako trte ne pozebejo, zopet opustili. Ije na palcu ne bomo v nobenem slučaju pustili več očes kakor dve, ker bi se drugare trta po nepotrebnem zvišala, kar bi bilo napačno. Samo ob sebi je umevno, da bomo za palce in za šparone izbrali one mladike, ki stoje kolikor mogoče nizko pri tleh, seveda pa ne zopet take, ki rastejo iz starega lesa. Izvzemši morda lipno, so one mladike, ki rastejo íz starega lesa in katere imenujemo vodene mladike, navadno nerodovitne in bi bilo torej nespametno, delati iz njih šparone. Opomniti moram, da je priporočljivo, zdaljsane ali podvojene šparone vezati šele takrat, kadar se trtni popki že nekoliko napnejo. Ako takrat vidimo, da bodo skoraj vsa očesa odgnala, -moramo šparone primerno skrajšati, da ni trta preobložena. Potem jih šele pri-vežemo. Ako na koncu šparona nič očes ne odžene, bomo goli konec odrezali, da ni šparon brez potrebe dolg. Trte bodo sicer nekoliko bolj solzele, ali takih slabili posledic, kakor se pri nas splošno misli, močno solzenje trt nima, kar je v novejšem času z lepimi po-skusnjami dokazal prof. Meissner v Weinsbergu tia Wurtemberškem. Trte, katerih očesa so večinoma požehla, je treba rezati na več (.5 — 6J kratkih reznikov (palcev) 2—3 oces in pri tem izbirati one mladike, ki so bile morebiti v snegu ali sploh bolj ohranjene pred mrazom in pri katerih je torej veČ upanja, da odženejo. Iz tega pa tudi sledi, da mlade, nizke trte nc bo treba obrezati drugače, kakor po navadi in da moramo sploh v prihodnosti se bolj gledati na to, da s pravilno režnjo vzdržujemo trte kolikor mogoče nizke (pri tleh). Hodimo torej previdni pri obrezovanju trt, kajti pravilna režnja je prvi pogoj dobro vzgojene in dobro rodeče trte. — Zalibcig vlada pri nas v mnogih krajih v tem ozirti neverjetna brezbrižnost in ae režnja trt prepušča dostikrat najslabšim in najmanj izurjenim delavcem, samo da znajo škarje prijeti ! Priporočljivo bo pa tudi, posebno v nizkih, mrzlih legah, da se trte vsako jesen na tla položć in nekoliko z zemljo pokrijejo. Ako se to delo pri trtah že od mladega izvršuje, ao trte' tako navajene, da se takoj, ko se jih odreže od kola, poležejo na tla. Trte polagamo navadno poševno po vinogradu navzgor. V to svrho se pri deblu (pri kolu) trte nekoliko odkopljejo in se naredi majhen jarek, v tega se trto potisne in z nekoliko lopatami zemlje pukrije. Delo gre hitro od rok in ne povzroča veliko stroškov. Na ta način se n. pr. skoraj v vseh državnih trtnicali na Kranjskem, v najslabejŠih in najnižjih legah ohranijo trte zdrave in rodovitne. Bohuslav Skalický, c. kr. vin. naikornik Kraujsko t Budulfixrem. Oddajanje živine v rejo. Po naših krajih je se mnogo poaeatnikov, ki jemljejo živino v rejo. To ao mali in bolj revni posestniki, ki upajo na ta način kaj pridobiti in si zboljšati avoje stanje. Ali v resnici so s tako rejo zmeraj prikrajšani, tako da lahko rečemo, da taka reja ni niČ drugega kakor izkoriščanje malega kmeta in neko posebno oderuštvo. — Živino v rejo dajejo navadno trdni in podjetni posestniki, ki vedó, da jim taka kupčija veliko nese, veliko več kakor Če bi denar izposodili ali pa naložili v kaki posojilnici. In tako je tudi! Imovit posestnik kupi par mladih volov, recimo za 480 K iti jih da v rejo in delo za leto dni. Po preteku zgovor-jenega časa se prodado in vsak spravi polovico čistega skupička. Recimo, da sta se vola prodala za 680 K. V tem slučaju ostane 200 K čistega akupiČka. To vaoto si razdelita na polovico, tako da dobi vsak 100 K. Kdo je napravil boljšo kupčijo? Posestnik, ki je kupil in oddal voli v rejo, ima pri tej kupčiji glavni dobiček. On dobi kupno ceno 480 K in 100 K čistega dobička, skupaj 580 K. (Je bi bil 480 K naložil ali izposodil, recimo po 5 odstotkov, dobil bi čez leto dni 24 K obresti, tako pa dobi celih 100 K ali več kot 20 odstotne obresti. Zato pa po pravici trdimo, da je taka kupčija in taka reja oderuŠtvo in nič drugega. Če je dobiček na strani iraovitega in podjetnega posestnika, potem je izguba na strani malega kmeta. In tako je tudi ! Ta redi živino celo leto, se trudi z njo, jo navadi dobro delati in za vse to dobi po preteku enega leta 100 K. (Je preračunamo to na dan, dobi za vso rejo in strežbo na dan po 27 vinarjev. Kaj pa je s tem plačanega? Ali morda stroški za porabljeno krmo? S tako rejo zapravlja mali posestnik težko pridelano krmo in jo meče proč. Zato je pa skrajni čas, da preneha tudi pri nas taka kupčija in taka reja in da se tudi našim ljudem odprejo oČi. Kdor ima dosti krme, naj redi živino za se, ne pa za druge. * n ■» —r— Politični pregled. Dunajski župan dr. Lueger je obolel nevarno in težko, da bi okreval. Vrli in neutrudno delavni mož je povzdignil dunajsko mesto ter krecansko socijalno stranko jako visoko. Vse se zanima za njegovo stanje, celo sam cesar povprašuje večkrat po njegovem zdravju. Njegova izguba bi bila Imd udarec za Dunaj in tudi celo Avstrijo, ker je mož neustrašeno kazal na najhujšega sovražnika državo: židovstvo in ž njim zvezani liberalizem ter soe. demokracijo. Ogrski pravosodni minister Polonyi je vendar le odstopil. Skandal, katerega glavna oseba je poleg Po-louyja Židinja baronica Scbiinberger, naraišča čedalje bolj in je v to umazano zadevo zapletenih se precej drugih imenitnih mož, samo „cvet naroda*', seveda. V hrvatskem saboru bo tudi imeli obitrukcijo, in sicer prav divjo in surovo. Na Nemškem je vlada silno presenečena. Jlislila je, da bo porazila cenlrum, a si je ta stranka pril)t)rila se več mandatov, kakor pa jih je imela prej. L, 190:i je bilo izvoljenih 99 poslancev, letos pa jili ima centrum 105. Poraženi bo paČ socialni demokrati: prej so imeli 78 poslancev, sedaj pa le 43, torej so jih izgubili 35. A boj je veljal katoliški stranki. Zasledili so pisma, iz katerili je razvidno, da je vlada vdinjala vse svoje podložne, da bi šli in delovali zoper centrum. A nič ni pomagalo: ne denar, ne laži. Nemški državni zbor se Boide 19. t. m, in katoliški poslanci bodo takoj zahtevali od vlade odgovor radi te skrivne gonje. Ko bi bili katoličani na Francoskem taki, pa bi jili vliida ne sukala tako, kakor jih suče eedaj. Škofje BO ponudili vladi, naj sklenejo župani in župniki ter škofje med seboj pogodbo, po kateri dobijo župniki cerkve za uporabo IM let. Francoska vlada pa te ponudbe ni hotela vsprejeti, ampak stavila neko drugo, katere pa papež ni potrdil. Kaj bo sedaj, se ne ve. Vlada noče miru in ga noče, papež in škofje pa ne smejo in ne morejo odnehati. Na Bolgarskem je mržnja do kneza vedno vefýa. Njegova ošabna trmoglavost ga utegni stati prestol, Na Ruskem so spet umorili par višjili uradnikov in veljavnih mož, a je bilo uamrčenih tudi več takih napadalcev. Ta tiha in kruta vojska je naperjena proti vsem, ki imajo v rokah kako oblast, in je zato samo priprava na splošno revolucijo, ki bo izbruhnila prej ali slej. —H-^ Spomini starih dnij.*) III. Bil je v našem mestu edini brivec, rodom Bavarec; na-Ěegft jezika se ni privadil in ga govoril slabo, občeval je le v nemškem jeziku. Bd je oieajen, imel več otrok in malo hišico. Mož je bil Šibke velike postave, v hoji jako uren, sukati se je znal uiuo, na dfsno in levo je pozdravljal ljudi, delavec je bil dober in spretno je znal sukati britev. Imel je kot ediiii brivec tu zlate čase; v mesta je bilo polno vojakov, popotnih in stalmh. Moř je bil aaljiv, zabavati je znal v bri^nici vaacega, če tudi je slovensko samo lomil, bil je •) X vesuljem jitluesemo nailftljevau.ie (Glej »Doletýske Novice" St. U s dn« 16, julij« 1U0G) [»riíntili Hpuminov aturefCft ia uřledneK» meááana. Tako \m míirHikftka laiiimivost prejínjiti ĚafMiv iiaSega tnestí uteta pinabljivtiíti, priĚnjoĚe ćrtice pa boflo tudi v mnuifem (leiru pumaBate atvariti ei piidubo uiiili „buljéili" diiij. G, pisatelj, ki poilaja samo poroĚila o preteklosti brez kahili nauien iv jflede aeilanjosti, no aaliteva ift svoje Értitie niS već ver«-ddstojiioxti kakur j[) (ire pošteiieiim nioíii, katmmii pa je tekom let kaj-parla ta ali oiia »tvar malo manj jasna v «[ndniim. Piie, kakur se spo-tiúiijn. Da m« bo slav. obíiuítvo k nami vred vedelo hfaii» kr njeçov trud, ne llvuniiino. Urednistfo. precej muhast, imel je' le kakega fantiia v brivnici, pomagača redko kedaj, beaedij mu ui nikoli zmanjkalo, s „koplimeoti" ni ětedil, vedno je za vsacega imel mnogo pozdravov, „er-gebenster Diener" itd. Glavne dneve v tednu, ko je vedel, da bo v brivnici dosti dels, se je tuđi dobro dela popnjel, navadne dneve ko iii bilo toliko dela, si je pa sam kaj privoščil. Za Tiau mu ni bilo veliko, kadil je vržinke po več na dan; vse drugače pa je bil vnet za pivo! Bila j« tedaj se stara mera, popil ga je kaki dan po 16 poličev, včasih tuđi već, ker je bilo pivo tisli čas dobro. Ako se je vpijanil, ni bilo prijetno ž njim občevati. Bil je zabavljiv, lotil se je vsacega, naj si bo stanu kakor-šnega si hoče, Krftmarji se v takem položaju niso nič smejali. Morali BO mu po njegovi volji ustreči, če ne bi bilo e ob takih dnevih uganjal je bilo dosti v letu. Zato io je bil dobre volje, je hodil cako metlo, po krčmah in v slabo zanje. Vse svoje burke prav po svoji volji in takih dni pa njegova obrt ni niĆ trpela. A' s cilindrom na glavi, v roki pa kavarno, tudi se je prigoddu, dn je na kaki dolgi palici imel trnek in s ciliniirom na glavi je pri kakem kanalu v mestu ribe lovil — če tudi jih kfljpada tam ni bilo. Prišel je tak tudi v kavarno, sedel k boljši druibi, zaM zabavljati in sitnosti vganjati toliko fasa, da je celo omizje pregn«l, a zgttdilo se mu ni ničesar. Ljudje, so bdi nekako vajeni takim prizorom, nobeden se ga ni lotil. Jeze je bil hude, ni se dal kraslu pogovoriti, Neko leto je umrl tukaj ni-ki posestnik ; navada je bila, da se je klicalo k umrlemu bril c». da ga obrije. Imel je neko tarifo, 5 goldinarjev in liriaačo, Žena umrlega pa ni poslala po brivca, amp^ k po soseda. Slučajno je bd sosed tudi svinjski klavec, Ta sosed j« umrlega obt il brezplačno. A uhogi klavec je moral od brivca mnogo slišali za svojo prijaztiost k-t sosed, brivec ga je več let zalezoval po krčmah, in kjer ga je dobil, očital mu je, da se on v njegovo obrt vtika, da mrtve brije, in prešiče kolje; blagor biši, kuder on klobase dela itti. Ker so te psovke le predolgo trajale, je bil klavec že tako obupan, da se je namenil svojo liišo v mestu prodati, in se drugam preseliti, ker ni imel miiu mkjer; ali brivec se je poprej preselil v večnost, kot klavec iz mesta. Tista leta je bita izšla neka naredba, da so vpeljali tako-imenovane „eksekuctjons-vojake" v deželo, in to je hilo tako: Ako danes kak posestnik na davkih dolguje, pride eksekutor, pi ine.se plačilni opomin in odide. Tisti čas je bilo to drugače. Prišlo je v naše mesto kakih osem vojakov i« Ljubljane; kakih pet je šlo na deželo in trije 8vem vam pa tudi, da še kmalu nisem naletel na taki) izbirčnega človek«, kot ste vi." Vojak sehudoje in kolne. Pr sla je brivéeva žena, tolažila in prosila je vojaka, naj za danes potrpi, saj že pozna brivca kaj je on, da jutri bo gotovo boljše. Vojak se je pomiril, smilila so mu je stara ženica, potrpěl je za danes njej za ljubo in bil ta dan brez kosila. DrugI dan napoĚi, Vojak opazuje. Kuhinja je bila zopet brez ognja, zopet se mu Ćudno vidi, (Jre iz hise in pride opoldan k menaži. Ko vojak stopi v hišo, je bil brivec pri ognjišiu in veli vojaku v sobo, menaža bo takoj. Piinese vojsku v veliki skledi dvajset v trdo kuhanih jajc, ter jo prednj postavi, in pravi: „No yêeraj ni bilo kosilo za vas, bilo jih je samo deset, danes bo vendar za vas, ko jih je dvajset. Če pa še danes ne boste zadovoljni potem vam ne morem pomagiiti," Vojak zaňne preklinjati, ozm rja brivca, ne pokusi jajc, se oboroži in gre k glavarju, tei mu pove svoj položaj. Glavar vojaka pomiri in ga zagotovi, da pošlje po brivca na odgovor, vojak naj poiaka, da pride brivec Brivec pride precej, prinese seboj v veliki skledi vseh dvajset v trdo kuhanili jaje pokazat glavarju, ter se izgovarja na ^9e načine, da kar ima, to dá, mesa kupiti mu ni mogoče, samo tri k' koši ima, in te mu nekaj jajc naneso, da svojo družino priživi, ako bi mogel meso kupovati bi rajši davke plačal, in ne bi bilo mu potreba tega izbirčnega vojaka v hiši gledati. Glavar je dal brivca ukor in mu zapovedal, da jutri mora dobiti vojak predpisano menažo. Brivec je nesel skledo z jajci domu, vojak pa gre z veliko nevoljo k brivca nazaj. Brivec po soseski r«ntači, pripoveduje sosedom, kako se vojak pritožuje čez hrano, da mn ne more nikakor ustreči, da ie zelo razvajsa èlovek, da na^ mu glavar napvay\ jedi\ni list, in najboljše je če gs% paál;« v hôr.el stanovat; is voj&k se moje bise tako drti, ko bi bil mof sin, menda še celo misli, \>o po mov smrti ta") poÍe4ova\, to ae moti ne soida ne; vedno mu pravim, ako nisi pri meni zadovoljen, le spravi se od hiše, iskat te nisem sel. Tako je govoril brivec. Vojak se oglasi; „Rajši bi šel to uro, kot jutri, če bi le smel, in Bog nas obvaruj veliko tacib posestnikov, to bi bilo za poginit." Tretji dan napoči. Brivec je šel zjutraj od hiŠe, cel dopoldan ga ni bilo doma, kuhinja je bila brez ognja. Vojak je čakal kosila in rekel nekemu sosedu: „Ako bo še danes tako kosilo, in če bi moral àe pri ti hifli dalje biti, rajši pobegnem od regimenta, ali pa skočim v Krko, da bo tega konec, pri brivcu ni «a živet." Brivec je bil dopoldan v neki krčmi B., na vrtu, nalezei se ga je dobro; okoli poldneva pravi: „Vojaka imam doma, enega sitneža, jajc ne je, le meso mu diši; včeraj me je pri glavarju tožil, da mn mesa ne kubam, no da bo ta sitnež enkrat zadovoljen, mu bom pa danes menažo seboj prinesel." Pokliče eno porcijo golaža. Ko natakarica golaš na mizo postavi, prav , da ne potrebuje vile, aeie po neko umazano ruto v žep, o razgrne in strese golaž notri in napravi culo. Omaka kap ja vun, gostje ga opozorijo, da bo omaka iztekla, on pravi: „Nič ne de, vojak le od mesa govori, meso bo pa že notri ostalo," Brivec pride opoldan natrkan domu, prinese v culci golaš, ga strese na krožnik in da vojaku za menažo. „Ťío, danes bo pa vendar za vas, tukaj imate meso." Vojak ákrta od jeze, brivca pošteno ozmirja in gre takoj glavarju povedat, kako kosilo je danes dobil, tudi pravi, da ne gre več nazaj, se raji konča. Glavar pogovori vojaka, dal mu je nekaj denarja, da naj gre v krčmo, naj si kupi gorko kosilo, in mu obljubi, da ga pošlje se danes v drugo hišo. Vojak se je preselil se tisti dan v drugo hišo, brivec pa je bil kaznovan, in davki 80 se a silo iztirjali. Tako ta vojak pri brivo.u ni imel nobene dobrote. Meščan. ■«■ -t t ♦ Pise se nam: Iz Adlešič, 8, febr. — 7. t. m. vršila se je v naši f-iri prav nen-vadim slovesnost. Ta dan sta oblujaU namreč dijamantno pomko, torej fiO letn c » 8Vo)e pnrokf, Matevž in M«nja E uch, stanši g, Pffirrt litucba, posesin.ka iz Pobrt-žja. R jena sta bila oba v semi^ki f/iri in tam tudi poročena 3, ťfbr 18Í7. „Ženin" je v 80- lelu m ša prav tr lea in č»rst, „nevesta" pa je v 76 lelu. Imela sta 12 otr'k, od katerih jih živi Htt 9, med temi sta 2 hčt-n omoženi v Amtr^ki. Vnukov in vnukinj ,)e živih 30, pravnukov pa 9, ki so vsi v Ameriki. ^Pri diiamantni poroki je bilo navzočih 22 bliinjih sorodnikov 'in već drugih. Taka slavnost se menda še nikdar ni obhajala v Bell Krajini, Iz Novega mesta. St. 3751. Častiteniu uredništvu „Dolenjskih Novic" v Kud-Ifovtiiii Piosi se V«a z ozirom na dotični članek v izdaji Vašega cmjenega lista št 3, z dne 1. februarja t, 1,, da sprejmete v prihodnjo številko o najp-prej prepovedanem, potem pa dopuščenem shodu diust^a „Obrambena zveza zavednih obrtnikov" sledfče uradno razjiisnilo, OitrHjno glav- rstvo je vršitev shoda najprvo prepovedalo iz razlogov, katere se je gospodu sklicatelju tndi pismeno naznanilo. Pravila, katera se je drugi dan, to je dne 20. januarja t. 1. pokazalo pri dkrajnem glavarstvu, mso bila, kakor se reče v dotčiiem čUnku, kolekovana in potrjena s pečatnni (Stampiljo) deželne vlade, ampak le kolekovana in na kolek bil je pritisnjen pečat c. kr, deželne vlade, nič druzfga. Kaj to pomeni, ako ima kakšen kolekovani spis pritisnjen uradni pečat, to vé vsfik pr prosti človek, to še ni mkak dokaz, da bi bil ta spis uradoma odobren; p« s^bno v pieduietnem slučaju 80 z uradnim pečatom opremljena pravila jedino le dokazala, da st) bila c kr, deželni vladi predložena, kaj pa je deželna vlada o dotični vlogi ukrenila, ali se je društvo po predloženih pravilih dopustilo ali pa prepovedalo, to nikikor ni bilo rtizvideti iz kulekovanih in s pečatom potrjenih pravil. Še le iz odgovora e. kr. deželnega preds^dništ a na tukajšnji brzo;av izvedelo je c. kr. okrajno glavarstvo o pravilnem obstanku tega društva. — C, kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo, 7. febimria 1907 Rt^dhiiach, Pismo Iz Amerike. — Hihbing, 14. dtc 1906. — Preljuba tfidU \n vs\ Aumatil Tttkïv'i sem, ia\eč o4 "Vas — v Ameriki. V duhu pa sem sedaj-Je pri Vas, v krogu znancev in prijateljem ter Vam pripovedujem grozno nesrečo, ki nas je zadela na morju v noči 21, novembra lanskega leta. Prišli smo v francoski kanal. Naš parobrod, imenoval se je „Kaiser WJÍieJm der Grosse", zadela je neka «nglfBlca Jadja in mu predrla eno stran (tam bilo je ravno za družine odrejeno), popolnoma. Kakšen strah io vpitje žeiiá, mùï in otio^t je nastalo, ko je drla voda v notranje prostore, Vam moja roka ne zna in ne more popisati. Veliko število ljudij je bilo takoj mrtvih; mnogo jih je parnik potegnil v morje; nekij jih je pa tudi vsled obupa poskakalo raz krov v razburkan» morje. Vse je bilo pa še strašuejSe videti m Bi šati, ker je bila tema, grozna tema. Tudi jaz nisem mislil, da bom iše kedaj videl suho zemljo- Bilo je nekaj groznega, strašnega, kar sem vse prestal to noć, B I sem priča, ko je neki materi padel otrok v vodo. Mati in oče skočila sta za njim, da ga rešita, a nista se vrnila ne z otrokom, ne sama. Vse tri pokopalo je sumeče valovje v globočino neizmernega morja, — Videl sem moža, moža v Čvrstih letih, ki je blaznel in tulil vsled izgube svoje žene. In drugod nasprotno: žena joka za svojim možem. Mraz mi spreletava ude, ko gledam mater, ki visi črez krov in kliče svoje otroke iz valov. Tam vidim zopet otroke, ki z glasnim jokom iščejo po krovu, med mrliči, svoje stariše. Sirote ne vedó za nesrečo, ki jih je zadela, ne vedó, da so odslej ostali sami na svetu — brez matere in očeta. Pretresljiv pa je bil tale prizor; mladenič in dekle klečita oh svoji mrtvi materi in jo prosita odpuščanja za večkratno žalitev v svoji mladosti. Slični prizori pojavljali so se na kraju nesreče skozi pet dnij, da je prišel po nas brzoparnik „Jork", ki nas je odpeljal in vozil še 14 dai do obali Amerike. Ko pa sj od-Dasiiti mrtva tnipU na guho zemljo, da jili spodobno pokop Ijejo, je nastalo zopet veliko vpitje in ilitenje. Vsak bi se ëe enknit rad poslovil od njemu predragih svojce prijateljev ali znsncfv, — Ea meafc sera torej poU»vaI do svojega cilja in med tem bil dobrih 20 dni na morju. Velik» liitdega sem moral prestati, a prišel sem, hvala Bogu, srećno in zdrav y Amerik», v Hibbing. Od tukij pozdravljam sedaj vso svoje prijatelje in znance, pred vsem pa Vaa, ljuba mati, in Vas sestrice in brata, sploh vse domaiSe in Bog z Vami ! Vaš J. B. DomaČo vesti. (Cesar) je dovrlil na tozadevno prošnjo, da sme nova ^^nska bolnica v Novem uiestu nositi ime „Cesarice Elizabete bolnica". (Osebne vesti.) Sodni pristav g. dr. Edvard Pajnifi pride v Novo mesto za namestnika C. kr. diž. pravdnika. Prestavljena sta: g. sodnik J. Jarc iz Črnomlja v Višnjo goro; Sodni pristav g. dr. Ludovik Treo iz Črnomlja v Kranj. (Umrl) je dne 7. t. m, v Podturnu pri Toplicah po večletni bolezni Janez Papež, bivši lastnik mlina in žage ravno tam, T starosti 78 let; brat FraniiSka Papei, posestnika in Lucije Darovec, roj. Papež, soproge sod. ofícíjala v Novem me«tu, N. v. m. p. ! (Sklep L polletja) na c. kr. državni gimnaziji v Eu-čic in se vežejo po 100 v eno butaro. Butare se spravijo v klet ali kak drug prosUir, za silo tudi na prostem in se zakopljejo v vlažen p^sek ali rahlo zemljo. Cena takim, 1 m dolgim cepičem je navadno 10—12 K za tisoč. Seveda je treba nabirati cepiče vsake sorte za se, kar mora biti zanesljivo in le od zdravih mladik, kar se spozna po tem, da so očesii, sko se jih ])0 dolgem prereže, popolnoma sveže zelena. Natančno navodilo glede ravnanja s | ozebljenimt trtami pri režnji dobi lahko vsak vinogradnik hvzplačno pri C kr. vinarskem nadzorniku B. Ska1tčky-ju v Kudolfovem, razposlalo se bo pa tudi na vsa žnpanstva v vinorodnih krajih Kranjske. — B. Skalický, c. kr. vin. nadzorn k za Kranjsko. — (Čilski solitér kot gnojilo.) Čilski solitér spada med najbolj dragocena gnojila in s cer zaradi dušika, li ga Ima v sebi in ki je najbolj dragocena redilna snov. V 100 kg čilskega solitra se nahaja 16 do 16 kg dušika. S to svojo snovjo vpliva čilski solitér podobno kakor gnojnica. Ako ga spomladi raztrosiš po slabem žitu, se takoj pitzna. Žilo postane temno zeleno in začne tako bnjno rasti, kakor bi mu pognojil z gnojnic». Čilski solitér se rabi zlasti v takih slučajih, kadar je treba pomagati slabi strni. Izvrstno vpliva tudi pri ovsn. Za 1 oralo zadostuje 75 do 150 kg čilskega solitra. 100 kg Čilskega solitra stane 36 K, V manjših množinah velja 1 kg 40 h. — (Modra galica za škropljenje trt) je postala zelo draga, ker je cena bakra, ki je glavna sestavina galice, poskočila, zlasti zadnje leto. Danes se prodaja galica na debelo v celih vagonih in v velikih tržnih krajih, kakor n. pr. na Dunaju, Trstu itd. že nad 80 K za 100 kg. V Času, ko bo treba škropiti, bo pa še dražja. Udje kmetijske podružnice, pa tudi tisti, ki so galico pravočasno naročili, jo bodo dobili po razmerno ugodni ceni, ker jo je kmetijska družba o pravem času in po primerno nizki ceni kupila. Kdor hoče biti deleî^D te ugodnosti, na) postane driižbetu ud! Cena za galico se objavi v kratkem Pri nadrobni razprodaji v trgovinah bo prišla letos gotovo 90 h 1 kg. —♦>—— Nîixnauila mestnega magistrata. (Seja) obĚinekeRíi odbora v Rodolfovetn s dne 1. deceitiSra. lilOC. Preflno ae preiie k dueTnemn rciu, jirebete K- ttlivalo k. ínořt* dr, SebigtijanA ?JlberU povodom njegorega ndJikoFâej», kaiera zabrala ge vr.aiue ha Kiiftnja. Natlalic ee epuminja Ktnrti pesnika Svinonn ^iregur&iřk îa yosiwe xbTtine gt;. u&'boTiùke, v EHH^ aettuieju rti» sedežev. — Na to se preide na floerni reil: I. Čitanje zadojena zajiiiiaika z dne 16. novembra Í9CG št 1784. ZapisDtk ae preiita t«r riilobri. 2. Priira(':i]s za lebu )iK)T. G. župan nmeoja, da 80 vsi odborniki že ua roke dobili Unkftii vroïat*-^" Wif ne i® s t^w TB»betnn otnogo&ilo Utega iiatAuřno preKladati in eventnelSé předlouze ítaviti. Omenja, da ùe bi se proraCnn tak, kalror je sestaf/jen odobril, bi obiiiuske »i[la(le nšt&le i^te, kaJtur ao bile lauHko leto Na to ee unatne živalina debata, katere bo »e udeležili rain) g g. odborniki : g. Umek predlaga konec debate, katera ae spreims ua kar g. žnpan aploSno debato v celotnem pr-glanno sprejme. Rone<\ui> predlaga gaRp Hocmati, da ae taiuiku ob novem letu da remnneracijo K, kateri predlog ae sprejme. — 3. Poročilo ža-panntva o oddaji mestnih voženj i^a leti lit07. Mestne vožnje za leto 1ÍIU7 ae oddajo in sicer: íínto za uesto tr. Ivanu Ferlić za 2 K m', pejiek za nllM g, .Tosipu MogoUùn za 3 K tu*, zidareki pesek g. Juiii[iti Mogolitn za S K m* in pesek za tement g. Josipu Mogoliřu za 3 40 K m'. Loco-vužaje ae ne oddajo. Toika 4, in 6. se bodo obravnavale v tajni seji, — 6. Poročilo polidjskega odseka o dngonn živine na s-jmiSče, tí. BerKmnnti kot poro-fevalec policijskega odseka predlaga, da se naj sklene sledeče: U javno Tariiosinib uzirov naj ae dogon ua sejm ua duvoli po glavnem trgu, ker takrat aejmarji ravnu svoje âittore postavljajo; osobito pa nanjarji in imajo pred svojimi iiotori vozove, raz katerib uanje skladajo, kar telo ovira promet, pafi pa naj ne dovoli odgon po glavneto tri«. G. Birborić predlaga, da naj ostane pri starem kakor je btb do sedaj, ker bi drujifače promet oviral, katerema predlogu se pridružita g Jacaz in g. t^tnek. Pri glasovanja ae sprejme predlog g. Barboriiui in aomiSljenikov t večino glasov, — 4. PoroËilo starešinstva: n prni^njah ta podelitev dijaAke ceoar Prane .losipove jnbileine ustanove. DijaSka cesar Franc .losipova jubilejna ustanova letnib 100 K se podeli dijakn I. gimn. razreda Jatiezu Eršte. b) o pruHojth zft podelit«? dij&i^ke fj^tunazijske jabilejne nstanove. Gimnaiíjeka jobilejna ustfttiova letnih IDO K pa lUJakn I. gimu. rnneda Viktortn Pirnat. - 6 FiTač'lu ubožnegB odseka: al t priSnjab podelitev cesar Franc Josi-pnTe jubilejna ustanove; b) o prošnjah sa podpore. C'sar Franc Josipova jubilejna ustanova se podeli Bledefim : Aai LepiA, Jožefii Floríjančií, Franc Godina. Manji Didak, llariji ^iihelúič, Amaliji Ho^erar, Tereziji Potii<';aik, Ivani llovar, Jeri Falkner, Jantm Fischer, Jauein Jazbec, Mihi Jatbec, liari.ji Pureber, Mariji Zt^c, Pavli Andree, ,Iowfl Kobe, Burgi Dubrave, Bezi Pimat, Mnriji Papei in Leopaldini Einiby. VVepaatekova ustanova se piideli Mariji Turk in Uariii Fischer. Mariji Pureber ne podeli mesečna podpora po 4 K od l.jan. ]iK)7 potjenSi. Prošnja Jere Falkner la podporu se oikloni. — Slni:ajuo8ti. O Umek uaznanja, da se razne smeti in drn^a nettnaj^B mefe pred oekdanjo mesnico, ter predlaga, da županstvo potrebno skrene, da se ta nedůstatek odpravi. Predlog se sprejme. O. dr. Drfran-cescbi praiSa v zadevi obhoda ceste ůez Bin'-noves. O. Roman purofa, da se je ubhod vrSil, da ne pa kut taeti>pDÍk mestne obilne iii mliče ndeleži), iz katerei^a vtroka nî zoano. Nadalje predlaga g. dr. Defrancescbi, da ne vendar že enkrat filter pri vodovodn taku uredi, da bodemo imeli bolj fisto vodo. G. Rozman prebere tozadevni zapisnik ter pojasni vso zadevo, Kb>o se seja zakljnči. Proračun za leto 1907. Dohodek. ITprava v ohie: K v 1'ristojbine J!» oglede................100'— l'ristojbino za razglase................150-— Odgon . , "..................S()0 — Živinski [Wtiii listi................2()0'— Redarstvo (okrajni sluga)..............270'— Razno......................SOO-— Uprava mestne imovino: Najemcina od poslopij................12400 — Najemnina od zemljišč . . •..........30'— Materijal in rekviziti, řknpila............20 — Doklade..........»43;') — (iosta-Wioa..........SHOO-— Tržna Stantniun..................850 — Priatojbine..........5150'— Mwtni lov....................05'— Pasji ilavck....................350'— (Íoídni dohodki.........5(J00'— Priznauila .......... 40'— Kopaliíi^e ..................ISO-— Obresti od obligaciji................808-— Obresti od akt. glavnic ..............418-— V hranil, naloi. in reaUz. glavnice.....lliiO'— Žganje ..........IňSO'— Pivo...........14(K)'— Razno......................10mihel-Stopiče za daiko iiolo . , . 800 — VojaSka nastanitev: Povračilo voja-^tva................l.'îO'— Razno ........... —•— Skupaj Trošek. Uprava v obfle: Funkcijska pristojbina župana .... Tajnikov* plača....... îlcilaratvo ........ Prižigalec . . . ■..... (lozdni in vaj (ibleka stražnikom...... Pitmmlàke in uradno potrebiiičine .... Kajtni troiki ....... 0 Pri mestni hranilnici v Ijjiibljani najet« posojilo . . 5iiOO — 1'ri kranjski hranilnici v Ijjuliljani najeto posojilo . , 2100 - ]'tí kranjski hranilnici v Ljubljani najeto lofojilo . , 3500 — V. obrok C. kr, dri. npravi za most čez Krko . . KKIO - .Skupaj ■litimi) 00 A. Potrebščina; liedni stro.âki ..... H3I62 — Izredni stroški !(i2()7r>0 Skupaj 4í),3ĚUr)0 B. Pokritje. Skupni zuesok ....... 4».3(ití-- (Seja) občinskega odbora v Kudolforem s due 18. iannarja ty07. 1. Čitanje zadnjega zapisnika z dne t. dec. lOOÍi fit. 1873. Zapisnik se prečita ter odobri. — 2. PoruSilo krsjnega šo'skega sveta v zadevi vSo* tanja otrok iz vasi Kandija In Žabja vas v Rudolfovo. Ta tuùka se odloži iz dnevnega reda, ker krajní šolski svet Ae ni svoje poroêlio seNiavil. — S Ugovor g. Aiie Masc.on proti sklepu mestnega županstva z dne 5, dec. IflOG it. 1834. G. Riizman prebero odlok mastnega župantitva ter pojasni celo zadevo, kakor tudi vkiženi ugovor od struni g, Ane Hascu«. Na ttv predlaga v imenu starešinstva, da ne rrk za popravila hiiie podaljfia do 1. maja t. 1., do ka^erega iasa mora napraviti tudi novi strešni stol ter istega ognjevarno kriti. U. Uolia pr*;dlaga, da se naj rok podaljfia do 1. junija t. 1. katoreniii predlogu se tndi g. Uinek pridruži, 1'ri glasovanja se sprejme predlog etareiinstva, da se ima na bifio novi streSui stul narediti ter ogujevarno kriti, rok do kedaj se ima to zgoditi, se dovoli do 1, jnnija t. I — 4. Viditev ilana kot zastopnika mesta t šolski odbor obrtna nalaljevalne Sole. Kot zsnttipnik meHtA v šolski odbor obrtne nadaljevalne iole se soglasno izvoli e. kr. giuin. ravnatelj g, Frane Brežnik. — 5. Po-rofllo župantitva o dopistt c. kr. okrajnega glavarstva glede prispevka za most. G. župan prebere dopis c. kr. okrajnega gUvarstva z dne fj. januarja 1907 St. 448 v katerem Ne naznanja, da |e vis. c, kr. ininistjittvo notranjih zadev privolilo mestni obilni odpis svote 40CX} K od ostalega zneska K 6G h za most, ter predlaga, da se vloži prošnja, da bi i^na zalivalo za njegov trnd, katerega je vložil v korist mastne obi ne. O. župan prav toplo pndpira ta predlog, ker se v istini ima mestna občina veliko zahvaliti gosp. drž, poslancu Plantann, da je v zadnjih letih mestni občini gmotno veliko pridobil 1er predlnga, da se g, Plantanu v zapisnikn, kakor tudi pistiieno zahvalo izreče, Ho^lasno (prejeto. — 6. Poroiilo županstva o proSnji g Ivana Ferlič^ v z»devi mestne tehtnice. G. Ivan Ferlié je vloži prošnji, da bi se mu zakupitina letnih 80 K za javno tehtnico «nižata radi tega, ker je pred enim letom tndi g. Frauc Perko blizu kolodvora lehliiico napravil in ima vsied teva iikodo, Starešinstvo predlaga, da se proťinja odkloni. G. Oolia jircdlnga. da se mii primerni «lesek odpusti, g. l.niek pa, da se naj s proSujo fie eno leto p t-iaka, Pri glasovBiiju se sprej ne predlog starešinstva, da se [irošnja odkloni, — 7. Poročilo policijskega odseka o prošnjah za oproiSenje pasjega davka za leto 1907. Na predlug policijskega odNeka se vsi prosilci oprostijo od pasjega davka a le pod pogi.jem, da in.ajo pse-čuvaje vedno na verigi priklenjene, ako bi se p» katerega psa videlo prostega tekati, bocle moral dotični gospodar pasji davek plačati, ne da hi se kak ugovor upošteval. Oprostijo se pasjega davka za leto 1!)07 sledeii: Predstojniftvo fran^ifikanshega samostana, Franc, Nngplj, Franc Klemenčii in f.udovik Ferlič. Zadnji le od enega psa, od drugih dvoh [«ov pa morn ilavek pla-řati. — 8. Poroiilo gospodarskega odseka v zadevi prodaje smrok Iz mestne hnste. Gospodarski odsi-k predlnga, da se naj smreke jir.idajo po kusih, katere se naj s fitevilkami zaznamujejo in pridajo na javni dražbi. Predbig se sprejme. — Slučajnosti. G župan prebere di>pii c. kr. okr. ijlavarstva z dne 16. jan. 1907 fit, 1510. v katerem županstvo Mirnapeč prosi za letni ÎD živiníki sejm iia 21) aprila t. ), ker je bii 28. dec. 1906 sejm radi obi-lej^n sne^A itUb. I^i tlebati se aut^iannu sklene, nuj en c. kr nkr. ^In-vartitvu iiaroôa, dn inentna obi'ùna tiguvarla pruti duvulitvi itnjiruiietieii^a sejiua v Miruipeíi in Bicer za tu, ker je v Nurem ineutti due 2'J. uprda t, I. tr/ni liau íd ker ubúiua ni nikakur opratriúena radí lilahi) nb'skuvane^a eejtiia pnisiti zn nov sejin. N^dnlje pa ima Novomo^to u Kniidijo vreil oiú maiij kakitr eejmov. Če bi se taki) naprej ilovuljeTnlí ^ejml v najbližuji «ki)lld, bi bilo ta gotov» v kvar ljudstva kakor tudi živinoreji. Na to g. župan javnu sejo jsakijuii in otvori tajno sejo. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu, Za (lija-^^ko kuhinjo v Novfilii nicHt.ii su darovali: Znpain'iii Fr., jïo-stihiiíHr |irl iiiirnopoškem kulodvoni ň K, Neitiienovati i/, Novcfïa mosta 9 K. oljan, <1. kr. sodnik; Ziininlk, iinpnik, Hinje; l'oljak, /upnik, Ajdovec.. Žavbi, ka-)dari, il K. To "i K -. l'i)Kai!ar, kaplan; líorítnar, kaplan; dr. Konvalinka; Pciiani Job.; Vehovw Al. ťo 1 K: (tOKpa L itleni. J''iidran«|)orK; gospa S, Hntnlifi; Kospa Terezijii piom. Poka; řfpdí. Vrťe, nfituljira; Rpd/Í. I'eziiir, učiteljica; Kiitnar, naduňilelj; I'ehant Ivan, nasebnik; Poliani Krane, RO-Rtilnièar; Sotelšek, jmm. nradoik; (^orwk, »od. Hln^fft; Sinifiič, or(faniHt; áiifitnr, OTganisíL, Ilinjo: Lavrií, mizar; rukaio, mlinar; Tint, posestnik. Ralje; Holilan, )iosn mestu o meni ramo i^ovori, tem petom poiaennjem, da inujeKt slabega stanja nisem kriv sam, t.emvei^ tvrdka K. It Teîek, tovaruar za poljedelske struje v Blanskem in nje zastopnik Ivan Kumatiů v LJiib-Ijaoi, ker sem bil njih /.ast^pnik in so mi mojo proriEljo veâjo svoto na £vit naě n po) leta Kailritevali in eeilaj, ko sem jih tosšil, ho na ivit naěin tožbo dubili. Tolike v pojasnilu raznim biidobnim Kovoriuam, ki se po mestu razširjajo z namenom, da nie obreknjeju in mi poltenje kradejo. Novo mesto, U februarja 1907. p Fi>ančjč_ V Siiiarjeti liri Beli ccrkvi Je razpisana. Letna plača znaša 700 K, uradni (lavšal 175 K in pavšal za slugo 378 K. Eíentijalno se zamora prevzeti tudi poštno vožnjo pn jedenkiat na dan iz Šinarjete v Rudolfovo in nazaj proti letni poprećnini od lííOt) K. Vse druge podnje zamore se poizvedeti pri c. k. okrajnem glavaistvu v Itudultovem tekom navadnih uradnih ur. Prošnje so tekora 2 tednov c. k. poštno- in brztjjavnemu ravnateljstvu v Tistu predložiti. C. k, okrajno glavarstvo Rudolfovo, dne 7. februorja 1907, (56) C. k. okrajni glavar: Rechbach. rw, ipod in IB- - seno vrtno ograjo iHi v Rudolfovem h. št. 111. Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izreâno poudarjati ime »Kathreiner?< Ker se Vam sicer utegne primeriti^ da dahUe manj vreden pnftnemfk hrez vneh vrliv, s katerimi se odlikuje Kathreinerjcva kava. Zakaj le Kathreinerjeva, Kneippova slâdiiâ kava Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Ziipoiiiiiiťíí si tnrfj iifitaiiko, milostiv;» da dobivate pristno J\athreiii('î;jfivo ka.vn v za-prtili izvirnih zavnjili ziiapisoin; »Kathrfiinerjeva Kiit;ij>pf>va. slad-na kava« in s aliko župnika J\nei[jpa kot varstveno znamko. 42 Prodajalne se spoznajo na tej podobi, v katerih se dobivajo edino pravi SINOER-jevi Šivaini stroji Singer Co. del. družbo šivolnih strojen v Novem mestu, Glavni trg št 88. • tt • a jedno sobo àéééàéAé. ■ je na glavnem trgu, v BERGMANN-ovi hiši takoj za oddati. ' 208-0-8' V SU f Biliffi Oostiltia Perlic, Glavni trg, iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. Jl^ izvršujejo. Ordinira vsaki pondeijek od 10. -5. ure. trgovec z južnim sadjem in sočivjem v Rudolfovem [ar v Iliši gosp. ForŠel(-a poleg mostu liiii- '-ai si. otićinstvu uljudno naznanja, da Ima v svojej zalogi vsak čas raznovrstno miz južno in domaiSe sadje, kakor tudi južno in domačo zelenjavo prikutio. Naročila na debelo in drobuo se to6m» in po eni ixvriíu jejo ter se naročeno na zaluevanje tudi na dom dostavlja. Imenovani se bo potrudil cetij. odjemalce kar irnjlioljSe «a-«luvoljiti in se tedaj iiajuljiidneje iiriporniia v prar obila iiaroi^Da. na Ljubljanski cesti št. íi(>. Hiša stoji na jako prometnem krajn in je pripravna tudi za vsako obrt. Cena se izve pri Franc Pintar, v líndolfitTem Št. 36 na Ljubljftnski cesti. (40-02) Na prodaj je zaradi bolezui v Starcih pri Zajějem vrhu fara «topiće, preje Bavdekov (57-3-1) velik, lepo ležeči vinograd • z velikiiiL poslopjem, • katero obstoji z velike obokane kleti z lepo vinsko posodo. Zi^oraj so dve prostorne sobe, kuhinja, shramba. Zraveo je veža, pripravna za rokodelstvo ali ym za dvoje živine, vse v dobrem staou na lepi priliki, pripravno za vsak obrt. Zravpn spada tudi vodnjak. C*'na se izve pri lastniku Avguštinu Žagar, Gorenje Kamence, pošta Novo mesto. Dolenjsko. Dne marca 1ÍÍ07 ob !(). nri (lop. prodalo se bode ». > H, vsa javai dara^pi. pri C. k. okrajni arxliiiji v Hiidolfovent iz konkurzně mase Antona Ogrina, 1. Ogrioovo hišo št. 9S no Glovnem trgu v Hudolfovem, cenjeno no 17.816 K in Z. vložeh št. 587., h. o. Kondijo. obstoječ iz dveh njiv, pare, štev, 286/1 in 286;2, gozda paro, štev. 290 13 5 šupo, 5 kozolcem in z iopo, cenjeno vse skupaj na 2,125 K 46 h, Rudolfovo, dne 11, februarja 1907, Dr, Schegula, upravnik konk. mnse. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega Cjs-is-i) istpijansiiega vino, belega in črnine, refoška, niuňkata, potem rakije po primemo nizkih cenah na prodaj. Za pristnost in solidno postreiibo se jamči, Ivan Pujman, trgovec in posestnik vinogradov ' v Vodnjanu DignanO) diž, železnica, Istra. I Prva ljubljanska veliko žgolnica liove, Karel PlaninŠek, Ljubljana, Dun^ska cesta, Elf-ktrični obrat, tedaj večkrat na dnn svei.e i^gana kava i izvrstna kfikovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne vrste in za naj-priznanejše zmezi, (2£t.l2-2) Pošlljatve od 3 kg naprej poštnine prosto. w^mmamm 4. štev. ^ / v nHiIuo, H)n)iak tuili skiiKÎti ne niora Steckenpferd lilijno miečnato milo Bergmann & Co., Draždano In Detin ob Labl prej IjpTitiiiAiitiovi) lilijtio [iileč. milo i isnainba Sihri' barun, in duHego iiežue [lulti in oiliitrBuite? l-'roilniH hiimail ii 80 vji, v NuvRin mestu : lek Sla-dovii, trtfuviiii Oblak in Kastolic, brivec SvdUc. Iz proete roke liisîi na proihij v lîudolibvein, ]Iíl Jirojiíii hiš. št. 11)7. Zraven »pada vrt. Hiša obstoji iz dveli sob in kleti. (34-3-,S) Oena bb izve ravno tam [iri M. ErŠte. ITaznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem 8 1. januarjem tu v Uudolfovem in za celi okraj pričel dimnikarsko obrt. Obetnjoč najsolidnejo in najnatanfnejo izvrmtev dela pri ometanju dimnikov, peči, štedilnikov itd,, se najiuUneje priporočam gflsp. Iiisnim gospodarjem in gospodinjam za njih naklonjenost. — i! odliCnim spijštovanjem 1^5-3-3) Franc Lapuh, dimnikarski mojster, Brud pri ItndoIfiM em. Prodaja snirecinega lesa v /olo xiii/iiinli ccnah. Prodaja se vsak drugI in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Veèja oddaja lesa se pre^kibi pri oskrb-ništvu Ruperčvrh. «s w iS s w t4-i6-4 Posebno znižane cene so za : hmelne late in spiravce. Odpadki tesa na i.a^i v Kandiji, trdega meter K 3, mehkega po K 2, iaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se izključno le po trgovini gosp. KASTKLIC a v Kundiji. DraČje RiiperČvrlia po K 6 20 meter, drva meter p« K 6-80 Hranilnica in ^^ .... m Dhoiico = posojilnica (reg. zadruga z neom. zavezo) sprejema hranilne iloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po (9-4-4) 4 'Iz^lo Iia lííio. Obresti se pripisujejo glavnici koncem vsa-CPga leta brez posebnega naročila. Rentni daiek plačuje posojilnica sama, ne da bi istega odtegtivala vlagnleljem. Staulieni prostor na prnv lepem mesta nad kolodvorom v Novem mestu, popolnoma lia samem ob glavni ceuti v Bršljin, je na prodaj za 450 kron. — Kaino tam se nahaja že za zidanje pe,s;ek in kamen za 200 K in apno za 200 K Načrt od hiše je tndi za dobiti. ~ — Več se izpe pri Mariji Perme v Novem mestu Ht. 129 (pri Puterle) (61-3-2) Hiša. št, 21Q Z lepim prostornim irtom v No?em mestu na trgu sï. Katarine je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Več se izve v trgovini g. Miha Mramor. (46-3-aj Pas sv. Jožefa in sedem nedelj sř. Jožefu posvečenih se dobiva v zalogi J. Krajec nasi, v Rudoilovem. Vezan v usnje in ruđećo obrezo 1 40. S poštnino 10 vin. več. Poshusite in priporočile = izdcihe = Tydrope tourne tironll i r Pragi VIII. Cenopnihzûsfoni Vožnja ■ dni 6 ' iíVrsl^-r^llíeiipato-^J^osW^^ Z najnovejši ml Ietal905in06igraj(.riimi velil\an&lýfni pamitti ^ P^ISBiiii veliK; pamily iS-lZflOttoMmi t^Jasnila daje zastopnik: QCU Rl Q nabijana ](^io^r5Hf-uiiccîtv28 »OdhtKi ii[jub_ljane wîlç ponetjeicH.^ctk'" ćd^t^K, v tedru. pa « cd = ca 60 « EUJ tO S ^ 00 CB C C -S ž \ i « E ^Vsestransko halo in priznanje je dosegel letošnji""'"^ za hmetovalca 1907. Uredil dež. nadzornik J. Legvart. IL zelo popolnejši letnik z vsebino: Krntek n)iig umne iivinorřje; zlatu pravila živioorcji, krmljenje giiveje žiTÍue ia (iraíiieř. — Praširgere.ja, nilekaratvu, preiskovanje mleka, bolesni mleka. Obilelavanje iravnikuv, TiR|irara i[i nanfjeraiij« travnikov, ninet.na in iiaravtia gnojila. Sadjereja, liRjirata «aUovnjaka, — Vinoreja, (irijirava ilobre^a vina, fi luet. zakrini. I)inxliar:4tro Preraí. v kile, urale in liektarje. Kule'lar, aejmi in še mnogi) (hiize^^a. <18-4-4} Veitan je letos v posebno močno pl«tno. Cena s poâto K 1'80., in He naroča pri Iv. Bonaču v Ljubljani. VhísiI [irittranitve ilra^ef^a pivcetjaa*nitj znesek na|);'t*j dupoàlje. Noben vesten gospodar naj ne bode brez - - - - tega potrebnega koledarja. - - - - 44. Z HAÏ8A Ï iffïm samo 6 dni vozijo brzopartiiki ..francoske prekomorske druibe." Edina nojhrajiSa ípta. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo 1. "" oblastveno potrjena potovalna pisarna V Ljubljani, Duiiiijnkii cesta št. 18. {2C-24-3) naaprosli znane gostilne pri „Figoicu". Wr ŽENSKE LASE. -»i zmeaatiR in rezane kupujem in plafism po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasutjarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, četke za zobe, Odol. Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in ociščuje prhut. Spnštoíatijem 8e priporoíam Ivan SvôteC, (7-20-4) bHïec in vlasuljar, BudoHovo, Glavni Irg. (Nasproti mestne hišo.) za kovaško obrt sprejme takoj Jan. Sober, kovač v Toplicah (Dolenjsko). (47.2-2J ílř PD nn .b J U j( FAFF v B K t V t LJubljana, rotovški trg 9.-- sivaint stroji 80 najbolji za družinske potrebe, kakor: šivatlje, vezenje in krpanje, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idoči. (Kugeltager!) Glavni zastopnik: Franc TNcliinkel, Kočevje, v gradu. •Vt-'/^-ji [ — _v^.Ki^'.'i^v^. mmmmmmmmmmm ca -1 Of se da v najem s 1. februarjem v novi hiši pri KASTELIC-U mizarskemu mojstru v Nuvem mest». ozefijee, orez e želi dobiti službo kot magaciner, v tovarni za les, ali v kukŠDi prodajalni iid. Naslovi se pu- fiiljaj'i DH upravnišíTo Dolenjíkili Novic. fii-g-s) (21041 ffoviinia strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za ietev in košnjo, viHev, mlatiinic, žitnih čistilnic In od-biralnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobiinih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obroČev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec. Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji mmmM^ Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji. Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosta. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za.Krai^sko in zaloga strojev v Ljubljani: J, ISom^tiČ, Dunajska cosla itev. 31. Odgovorni oiednik Fr. Sil. Witil. Isdajatelj in laloinik Urban Hdrvit. Tisk J. Krajec, niti.