poštnina plačama v gotovini.
Spored od 1. do 7. septembra 1940
Številka 36
Ilili 3eide£ki šiftorzdav itmzemiklk postal
Imui ■■■■■■i
:::::
KONCERTI RESNE GLASBE
Nedelja:
8.30 It.: Orgelski L 10.35 Praga: Fr. Schubert: Intro-dukcije in variacije za flavto in klavir.
11 Praga: 4 češke filharmonije. 13.15 It. II.: Simf. 4. 19.15 It: Operna glasba. 15.30 IHorby: R. Wagner: Rapsodija. 19.05 Sottens: J. S. Bach: Kantata. 21.45 Beromiinster: Orgelski g. 22.15 Horby: L. v. Beethoven: Sep-tet v es-duru, op. 20. Ponedeljek:
17.10 Bratislava: L. v. Beethoven:
Sonata v f-molu, op. 57. 18.15 It.: Simfonični 4. 20 Sofija: »Simfonični &. 20.10 Beromunster: Orkestralni 20.30 Horby: | španske glasbe. 21.30 Bratislava: 4 komorne gl. 21.35 Praga: V. Novak: Sonata ero-
ica za klavir, op. 24. 22.15 Horby: Orgelski 23 Praga: 4 češke glasbe. Torek:
12.30 It. I.: Simfonični 4-15-30 It. H.: Operna glasba. 17 Beromiinster: Orkestralni 4 (RO;. 17.20 Praga: V. Novak: Klavirski trio v g-molu, op. 1.
19	It.: Komorna glasba.
20	Kopenhagen: Beethovnova violinska sonata.
20	30 It. I.: Simf. vokalni 4. 20.30 Sofija: $ komorne glasbe.
21	Praga: i skladb V. Novaka. 21.15 Bratislava: 4 komorne gl. 23 Praga: 4 češke glasbe.
Sreda:
17-30 Praga: $ komorne glasbe.
19	BeromUnster: Komorni 4. 20.15 Bratislava: $ skladb J. L.
Belle.
21 Beromunster: 4 Schubertovih skladb.
21 Sottens: $ francoske glasbe. 21.30 Praga: A. Casella: Koncert v
a-molu za gosli in orkester. 23 Praga: 4 češke glasbe, četrtek:
17.15 Praga: 4 skladb A. Wanlina. 19.25 It.: Violončelo
20	Sofija: Bachov 4.
20.30 Beromunster: Orkestralni 4.
21	Bratislava: 4 cerkvene glasbe. 21 lHorby: Simf. 4 ruske glasbe. 21.15 Kopenhagen: Simf. 4.
21.30 Praga: L. v. Beethoven: I. simfonija v C-duru, op. 21. 23 Praga: 4 češke glasbe. Petek:
17.30 Praga: Koncert nemške komorne glasbe. 18.15 It.: Simf. 4. 19 Sofija: Simfonična glasba.
22	It. I.: Violončelo 4.
21-20 Sottens: Orkestralni koncert. 21.25 Praga: A. Dvorak: Koncert v g-molu za klavir in ork., op. 33.
23	Praga: Simfonični koncert. Sobota;
16	50 Kopenhagen: Danska komorna glasba.
17.15 Budapest: Klavirski 4. 20.45 Praga: Iz čeških logov in gajev.
20-30 It. I.: Simfonični 4. LAHKA GLASBA
Nedelja:
16.30 Sofija: 4 lahke glasbe. 17.40 Bratislava: Zabavna glasba. 19.15 Brno: Pisan spored. 21 Sofija: Lahka in plesna glasba.
21	Bratislava: | plesne glasbe. 21.30 Kopenhagen: Pianinski 4.
22	30 Praga: Pisan 4.
23-20 Budapest: Ciganski ork. Ponedeljek:
17	Beromiinster: | domače glasbe. 17.30 Sofija: Lahka glasba. 20.30 It. I.: 4 tria.
22.05 Sofija: Plesna glasba. 22 10 Budapest: Ciganski orkester. Torek:
16 Praga: 4 zabavne glasbe.
18	Sofija: 4 lahka in plesna gl.
19	40 Bratislava: 4 zabavne glasbe. 19.43 Beromiinrter: Pisan spored. 22.05 Sofija: Plesna glasba.
22.15 Horby: Kabaret. 22.30 Praga: Pisen 4. Sreda:
16 Praga: 4 zabavne glasbe. 19.25 Praga: Zabavni 4. 20-25 Horby: 4 zabavne glasbe. 22-05 Sofija: Narodna glasba. 22.15 Bratislava: Plesna glasba. 22.25 IHorby: Plesna glasba. 22.30 Praga: Pisan spored, četrtek:
16 Brno: Pisan 4. 17.30 Sofija: 4 lahke in plesne gl. 19.25 Praga: 4 zabavne glasbe. 19.40 Bratislava: Pisan 4. 22.05 Sofija: Plesna glasba. 22.10 BeromUnster: Plesna glasba. 22.15 Bratislava: Ciganska godba. 22.15 Horby: Pisan 4. Petek:
16.15 Bratislava: Zabavni 4. 18 Sofija: 4 lahke in plesne gl. 18-15 Budapest: Ciganski ork. 21.40 Horby: Kabaret. 22 Sofija: Plesna glasba. 22-15 Horby: 4 zabavne glasbe. Sobota:
16	Praga: Zabavni 4. 16.15 Bratislava: Plesna glasba.
17	Sottens: 4 lahke glasbe. 17.30 Sofija: $ lahke in narodne gl. 19.40 Brno: 4 zabavne glasbe.
21.30 lHorby: Zabavni 4. 22.05 Sofija: Plesna glasba. 22.15: Bratislava: Ciganska godba. 22.15 Horby: Plesna glasba. 22.30 Praga: 4 zabavne glasbe. 23-20 Ciganski orkester.
OPERE IN OPERETE
Nedelja:
19	Praga: Smetana: »Dalibor«, opera v 3 dejanjih.
20-15 Beromunster: »Moja sestra in jaz«, spevoigra.
Sreda:
17 Beromunster: Jos. Haydn: »Lekarnar« - opera buffa.
20	Sofija: Verdi: »Rigoletto«. Petek:
19.50 Budapest: Puccini: »Tosca«. 19.50 Sofija: Massenet: »Manon«. 19.50 Horbi: R. VVagner: »Tannhaii-
ser«, I. dej. 20.45 Beromunster: J. Offenbach: »Princesa iz Trapezunta« - opera buffa.
DRAME IN ZVOČNE IGRE Nedelja:
20.50 Horby: Zvočna igra. 21.05 Sottens: Drama. Ponedeljek:
20 Bratislava: A. Widner: »Skrivnost okrog Izabele«, zv. igra. 20.50 Brno: »Claudia - rimska meščanka«, zv. igra.
Torek:
20.10 Budapest: Zvočna igra po romanu Selme Lagerloff.
20	20 Horby: Zvočna igra.
2030 Sottens: H. de Balzac: »Euge-nie Grandet«, drama v 4 dej.
Sreda:
19-40 Beromiinster: Zvočna igra.
21	Bratislava: Zvočna igra. Četrtek:
20.10 Praga: Drama. Petek:
20 Sottens: Skeč.
20 Bratislava: Sofokles: »Antigona«,
tragedija. 20.35 Praga: Zvočna igra. Sobota:
20.40 BeromUnster: »Beresina« - zv. igra.
21.10 Sottens: Veseloigra.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA Torek:
18 Praga: Češka knjiga. Sreda: *
18 Praga: Iz književnega sveta. Četrtek:
17 Horby: Književna kronika.
ZANIMIVOSTI
Ponedeljek:
18.30 BeromUnster: Usoda in svobodna volja. Predavanje.
Torek:
18-20	Budapest: Vprašanje Transil-\ vanije.
19-15	BeromUnster: Svetovna kronika.
Sreda:
21.10 Praga: Jaroslav Vrchlicky. Sobota:
19.30 iHorby: Optimist in pesimist. Razgovor.
RADIO
TEDNIK ZA RADIOFONIJO
LETNIK XII. • številka 36
NAROČNINA: Mesečno din 12.—. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za četrt leta din 11.—, za pol leta din 27.—, za celo leto din 64.—. Nakazati je torej za četrt leta din 25.—, za pol leta din 45.—, za celo leto din 80.—. Popuit V«l|e 1* pri plačilu v naprej. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. tel. 31-90. Ček. rač. uprave: Ljubljana 15.228.
§11 IPOIIDIIEZIEIIIIIE
Nihče vec ne more danes zanikati izrednega pomena in vrednosti radia v kulturnem življenju naroda.
Naša radiofonija se je od vsega začetka morala boriti z velikimi težavami in nerazumevanjem. V tem je vzrok, da kljub tolikim prizadevanjem ni bilo uspeha. Čeprav smo zgodaj dobili svojo lastno rad. postajo in že takoj v začetku organizirali dober spored, v tehničnem oziru nismo mogli
ležen. Naši najbolj izpostavljeni kraji so morali in še danes morajo poslušati tuje radijske postaje, zaradi česar so tako-rekoč v neki meri izključeni od uživanja kulturnih in drugih koristi, ki jih nudi radio.
Radio predstavlja danes v nekem smislu utrip vsega našega življenja. Tega se moramo zavedati in storiti vse, da smo povezani z radiom prav vsi. Ce je bil doslej tega najmanj deležen naš kmet in naš delavec, dva
Radio ima danes tri važne naloge: prva in najvažnejša je širjenje pro-svete, dviganje kulturnega stanja s poznavanjem naših narodnih vrednot. S tega stališča bi moral postati radio poleg šol in knjig eden izmed najvažnejših širiteljev prosvete in omike, tem bolj zaradi tehničnih možnosti in odlik, ki jih radio ima. Tudi je vpliv radia večji, kot vpliv knjige ali tiska, ker je pri radiu beseda živa in deluje bolj močno in neposredno.
Prizor Iz krasnega ruskega vele-filma, ki je vzbudil zanimanje po vsem svetu — PETER VELIKI. Film bo že prihodnje dni na programu v ljubljanskem kinu Mati-
ci, kjer bo jugoslovanska krstna predstava te filmske umetnine obenem otvoritveni program prenovljenega, z novo, najbolj dovršeno zvočno aparaturo opremljenega Kina Matice.
kljub vsej dobri volji napredovati, število naročnikov se je le počasi dvigalo. Zaradi šibkosti postaje niso mogli biti deležni njenih sporedov niti vsi Slovenci, živeči na razmeroma majhnem ozemlju. Toliko vasi, trgov in mest je bilo takorekoč odtrganih od radia in od vsega bogastva, ki ga je radio v teku let nudil.
Ce razmišljamo o naši radiofoniji, moramo priti do zaključka, da radio ni mogel izpolnjevati v celem obsegu tistih nalog, ki bi jih moral. Veliki del naroda radijskih oddaj ni bil de-
naša prva in glavna stanova, to v bodoče ne sme več biti. Velik del našega podeželja je imel doslej le redko priliko, da sliši radio, kdaj pa kdaj skozi odprto okno redkega premožnejšega kmeta ali tržana in morebiti v gostilni. Naš kmet in delavec sta imela takoj občutek, da radio ni namenjen njima, da ne govori in ne igra za nju. Iz tega občutja je zrasel prezir do radia in do tistih, ki ga premorejo, na drugi strani pa pojmovanje, da je radio luksus, ki si ga more privoščiti edinole gospoda.
Druga pomembna sodobna naloga radia je njegova poročevalska služba, ki omogoča najširšim slojem, da spremljajo dogodke domačega in tujega sveta in ne segajo za tujimi novicami, ki so največkrat zastrupljene s tendenco in tako nikakor ne morejo dati pravega in nepristranskega vpogleda časovnih dogajanj.
Tretja naloga radia je zabavna. Radio ima nešteto možnosti, da zabava poslušalce in jim vedri duha, bodisi z besedo, z igro, z glasbo ali na kak drugi način.
Najširšim slojem naroda, posebej še našemu podeželju, kmetu in delavcu je treba omogočiti, da postanejo deležni velikega izuma radiofonije in jim je treba prav v okviru nalog, ki jih ima radio, nuditi najboljše in najbolj koristno, ker le na ta način bomo mogli biti ponosni na naš kulturni in prosvetni napredek na tem polju in šele tedaj bomo tudi mogli govoriti z vso upravičenostjo o slovenskem radiu. Da ta cilj dosežemo, so potrebni poleg dobre volje in ohranitve dosedanje višine radijskega programa tudi tehnični pogoji. To je v prvi vrsti tehnična remodernizacija naše radiofonije, kateri se dejansko tudi približujemo, saj so dela za novi oddajni postaji v Mariboru in Domžalah v polnem teku, enako tudi dela za nove upravne in študijske prostore v Ljubljani. Ta remodernizacija naše radiofonije bo šele omogočila, da se bo glas naše kukavice slišal v vsakem kraju slovenske zemlje.
Vendar bo s tem dosežen le delen cilj. Imejmo še tako močne radijske postaje in tehnično še tako izpopol-njenje, je potrebno rešiti še druga vprašanja, da omogočimo, da se na naše podeželje razširi radio. Potrebna je rešitev druge težke naloge: omogočiti našemu podeželju nakup radijskih
^laslula
Prihajamo k tretji skupini glasbil: to so tolkala, ki v partituri slede trobilom. Razvrščena so v polukrogu na desni periferiji orkestra (gledano od dirigenta) nasproti kontra-basom, ki mogočno zavzemajo njegovo levo stran. Pri velikem simfoničnem orkestru znaša njihovo število 9, kar že samo po sebi paradno na celotni sestav učinkuje. Igralci na tolkala se
nam zde kot nekaki čarodeji, ki ogromni zvočni masi celotnega orkestra gotove »barvne priboljške« pride-vajo, redkokdaj vsi naenkrat, pač pa v gotovi razporednosti, kot je to zamislil skladatelj. Tej vrsti glasbil se je polje uidejstvovanja odprlo pravzaprav šele z razvojem najnovejše simfonične glasbe, ki je dobila svoje veliko razvojno torišče ravno v programski glasbi. V skupini tolkal so pač najvažnejše pavke (ital. — timpa-ni): so to s kožo prevlečeni bakreni kotli, katere napetost lahko s posebno pripravo večamo ali nižamo. Cim bolj kožo tako nategujemo, tem višji je ton. Za .proizvajanje tona se poslužujemo dveh palčič, ki sta na koncu odebeljeni in oviti bodisi z bombažem,
sprejemnikov. To vprašanje bo treba čim prej uspešno rešiti. Država sama naj bi deloma zastonj, deloma za majhen denar razdelila med naše kmete in delavce večje število manjših in cenenih radijskih aparatov. Pri tem naj bi pomagala tudi banovina in druge ustanove. Dokler tega ne storimo, bo ostalo to vprašanje še vedno nerešeno in radio bo ostal pri nas še vedno kot luksus.
Poedincem resda ne moremo omogočiti radia. Poskrbeti pa moramo, da bo vsaka vas imela vsaj nekaj radijskih sprejemnikov in se na ta način omogoči skupno poslušanje radia. Prosvetni, sokolski in drugi domovi naj bi postali zbirališča za radijske poslušalce našega podeželja.
Še drugo vprašanje bo treba kmalu rešiti. Omogočiti je treba gradnjo tovarn za domače cenene radijske sprejemnike in po zgledu drugih držav izdelovati tip domačega ljudskega sprejemnika.
Nakazali smo nekaj misli, postavili nekaj vprašanj o radiofoniji in našem podeželju. Naj bi te misli ne naletele na gluha ušesa, marveč dobile odmeva v vsej naši javnosti in našle mnogo pobud za čimprejšnjo rešitev vprašanja, kako razširiti radio na naše podeželje.
: to lkala
bodisi s suknom. Prvotno so rabili samo en par pavk, katerih uglasitev je veljala za celotno skladbo: tako, da sta se glasila samo 2 tona n. pr. — timpani v F in B. Pozneje so bile zahteve po drugačni uglasitvi zmeraj pogostejše: te preglasitve so bile označene z latinskim izrazom: (»muta in — — —) spremeni v . .., dokler niso vpeljali 2 parov pavk, pri Berli-ozu pa celo še več. Dandanes v obče uglasitve sploh ne navajamo, temveč prepuščamo igralcu, da si število in uglasitev pavk poljubno uredil.
Z udarci na pauke pridejo dO izraza povdarki, podobno kot pri bobnu. Zamolkel ton pavk je v pianu točneje zaznati kot v forte; zvok je mehkejši, kadar uporabljamo mehkejše udarjal-ne palčice, trši pa tedaj, če uporabljamo palčice iz lesa. V splošnem rabimo pavke kot ritmičen inštrument, toda njihova uporaba pri programski glasbi je pa dandanes že tako mnogovrstna, da se spretnemu inštrumenta-torju ponuja prav mnogo prilik za čim smiselnejšo uporabo. Vendar je pa treba pripomniti, da pretirana uporaba ni priporočljiva, da tista poslušalca odbija in utruja.
Okrog pavk razvrščamo ona tolkala, ki nimajo nobenega določnega tona, pač pa zgolj zvočno-ritmičen učinek: trikot (triangel), činele, veliki boben, tamburin, tam-tam, kastanje-te, mali boben, dalje ksilofon in zvončki. O vsakem glasbilu povejmo nekaj značilnosti.
V svrho prihranitve prostora za omenjena glasbila ne pišemo celih
notnih sistemov, temveč potegnemo le posamične črte. ker točne tonov-ske višine itak ne moremo označiti.
Veliki boben se od pavk razlikuje tako po zunanji obliki kot tudi po tonu. Na zunaj ima obliko lesenega ali kovinastega obroča, ki ima kožo le na eni strani, po kateri udarjamo z enim samim močnim tolkačem. Od pavk se loči dalje po tonu, ki nima določene višine. Posebno domač v svoji vlogi je boben v vojaški godbi, kjer učinkuje najbolj ritmično odločujoče, hkrati se pa na svojevrsten način meša med polno doneče akord-ne stavbe godbe na pihala.
Zvok velikega bobna je votel, temačen, zamolkel, nalik bučanju topa, dočim je glas malega bobna zelo suh, brez odmeva, združen s številnimi šumi. Mali boben ima obliko ožjega kovinskega obroča, ki je na obeh straneh prevlečen s kožo, preko katere so na eni strani potegnjene strune in žice, ki pri posameznih udarcih rož-Ijajo. Posebna svojstvenost malega bobna je tremolo — tresenje, ki ga čujemo pri začetku koračnic vojaške godbe. Ker je tudi zgolj ritmičen inštrument, ga pišemo le na eni črti, samo z označbo notne veljave brez določene višine. Radi prihranitve prostora pa pišemo veliki boben navadno

v basovskem ključu kot c, mali boben pa v violinskem ključu kot c2, kar je pa le ritmična označba brez višinske tonovske določitve.
W. i^V. MOZ5LRT
H koncertu v radiu 2. t. m. ob 12.
Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil 27. januarja 1756. v Salzburgu. Njegov oče, Leopold Mozart, je bil nadškofijski vicekapelnik in prvi učitelj svojemu sinu, ki je že v najzgod-
nejši mladosti kazal izredten glasbeni talent. Kot čudežni otrok je z velikim uspehom nastopal na Dunaju, v Parizu, v Londonu, po povratku v domovino pa je v Salzburgu temeljito nadaljeval glasbene nauke. Bil je občudovan povsod, kamor je prišel in deležen mnogih časti in odlikovanj. Prvo opero »La finta semplice« je zložil na cesarjevo željo že kot 11 leten deček. Tri leta pozneje je zložil opero »Mitridate«, ki so jo v Milanu dvajsetkrat izvajali z velikim uspehom. Leta 1781. se je Mozart stalno naselil na Dunaju, kjer se je skromno preživljal; šele leta 1789. je bil imenovan za cesarskega komornega skladatelja z 800 gld. letne plače. Ko je 1. 1790 obiskal Berlin, ga je hotel kralj Frie-dirich Wilhelm in. imenovati za svojega kapelnika z letno plačo 3000 tolarjev, a Mozart je to ugodno ponudbo odklonil in se vrnil v domovino. Umrl je 36 let star, 5. decembra 1791. leta in še do danes niso mogli dognati pravega vzroka njegove prezgodnje smrti. Pokopali so ga v nekem skupnem grobu na dunajskem pokopališču, tako da nihče ne ve za Mozartovo zadnje bivališče.
Gospod! urednik!
Na moje prvo pismo ste odgovorili s pismom. Jaz pa sem pričakoval odgovora v reviji pod »Svobodno besedo.« Ker upam, da boste spet pričeli objavljati v Vašem listu »Svobodno besedo«, pričakujem, da boste priobčili tudi tole moje drugo pismo.
2e večkrat ste omenili, da boste naročnike revije sproti obveščali o tem, kako napredujejo dela v Domžalah, Ljubljani in Mariboru. Pa slabo držite svojo besedo. Kar nič se ne oglasite, nič nam ne poveste, ali se res kaj dela ali vse počiva. Če pa kaj pišete, ne poveste nič novega, že prej zvemo iz časopisov. Je res škoda, ko nam prinašate take lepe, zares lepe in poučne članke o radiu drugod, o našem pa tako malo. Poboljšajte se, pa brez zamere!
Se eno pritožbo imam. Ali imajo v radiu res tako malo plošč, da včasih pride na vrsto ena in ista po dvakrat, trikrat ali pa še večkrat v enem tednu. Pred dvema dnevoma smo v jutranji oddaji slišali eno ploščo kar dvakrat, poročil pa nič. Kaj je bila tista plošča namesto poročil? Gospod napovedovalec se še opravičil ni, za-
kaj ni bral poročil. Take stvari res ne morejo biti naši postaji v ponos. Mi naročniki imamo dolžnost, d& plačujemo vsak mesec, kar je predpisano, radio pa mora tudi nam daiti nekaj pravega užitka in v redu, ne pa enkrat tako, drugič tako. Mogoče pa tisto jutro res ni bilo nič novega, ker napovedovalec ni govoril nič poročil ?!
Tako, gospod urednik, malo pritožb tudi mora biti, le za hudo jih ne smete vzeti. Jaz sem včasih siten, navadila me je pa sitnosti moja žena. Le zamerite ne, če malo stresam svojo sitnost. Drugače sem pa z listam prav zadovoljen, saj ima veliko zanimivega in podučnega, pa lepe povesti prinaša. Kdaj boste pa roman začeli spet pisati v listu?
Za danes je dosti, pa spet drugič kaj in brez zamere.
Vas pozdravlja Vaš naročnik J. B.
Spoštovani gospod J. B.!
Malo trdo me prijemate v Vašem pismu. Rad bi se opravičil, da nisem vsemu kriv, pa ne vem, če Vas bom zadovoljil. Kako napredujejo dtela v Domžalah, Ljubljani in Mariboru?,
prinašamo prav v tej številki nekaj novega pod »Radijsko kroniko«. Da tega že nismo prej storili, ni naša krivda. Težko pa je na tem mestu razlagati, zakaj tega nismo že prej storili. Vendar bomo v bodoče skušali, da ustrežemo naročnikom čim bolj in jih bomo, v kolikor bo pač v naši moči, obveščali o napredku del v Domžalah, Ljubljani in Mariboru.
Pritožujete se zaradi plošč. Mogoče imate prav, mogoče tudi ne. Najboljše je, če take primere zapišete. Takole n. pr.: Danes, tega in tega ob tej in tej uri je bila na sporedu ta in ta plošča. Če jo boste v istem tednu ali celo dnevu ponovno slišali, napišite zopet dan in čas oddaje. Le na ta način morete z gotovostjo trditi, da se plošče v tako kratkem času ponavljajo.
Zakaj zadnjič ni bilo pri jutranji oddaji poročil, tega Vam pa res ne vem povedati. Pišite gospodu napovedovalcu, mogoče Vam bo odgovoril on. Po našem mnenju je morala biti kakšna tehnična ovira.
Vprašujete, kdaj bomo začeli objavljati novi roman v našem listu. S prvo oktobersko številko naše povečane revije bo začel izhajati nov, izredno lep in napet roman iz življenja mladega pilota-letalca.
Na pisma drugih naročnikov bomo odgovorili v prihodnjih številkah. Če kdo takoj ne dobi odgovora, naj ne misli, da mu nočemo odgovoriti, ali da se bojimo odgovoriti, malo naj počaka, da pride na vrsto.
Rubriko »Svobodna beseda« smo uvedli zaradi naročnikov, da tudi oni sodelujejo in povedo svoja mnenja o reviji, o sporedu naše postajeitd. Vsaka pravična kritika je upravičena in jo raldi sprejmemo in objavimo. Surovo pisanih pisem pa na tem mestu ne moremo objavljati in nanja ne odgovarjati.
OČISTIMO NAŠ JEZIK TUJK
Predavanje g. Etbina Bojca, ki se je vršilo 19. avgusta pod naslovom: »Kako se bomo iznebili tujk«, je bilo spet dragocen donos k skrbi za čistoto našega jezika. Predavateljem izvajanja, naj navajamo otroke že v mladosti k pravilnemu govorjenju materinščine, kakor tudi opozorila, naj se ogibljejo tujk, so bila zelo potrebna. Z njimi se strinjamo, obenem pa želimo, da bi napredovalo naše jezikoslovje ln nam dalo čim prej odgovarjajoče število izrazov za vse tiste tujke, ki smo jih za enkrat še primorani vporabljati, ker nam zanje primanjkujejo domači izrabi.
O GLEDALIŠKI UMETNOSTI.
Režiser Narodnega gledališča, g. Ciril Debevec je predaval 21. avgusta o vzgoj-
nem pomenu gledališča. Njegovo predavanje je osvetlilo eno najbistvenejših nalog gledališča in odkrilo pravo bistvo gledališke umetnosti. V zvezi s tem predavanjem moramo pripomniti, da se Slovenci premalo zavedamo važnosti umetnostnih vprašanj okrog gledališča in v zvezi z njimi tudi radia, ki goji slušno igro. Da bi zbudili za eno in drugo večje zanimanje, bi bilo potrebno več predavanj in več strokovnega pisanja. Važno je, da spozna narod bistvo in. namen stvari, da jo prične ceniti. Pojmi o gledališki umetnosti so še velikemu delu občinstva precej megleni. Zato zaslužijo taka predavanja posebno pozornost, ker so skoraj edini vir za spoznavanje in ocenjevanje naše gledališke umetnosti, oz. tistih vprašanj, ki se odpirajo re-produktivni dramatski umetnosti, pa bo-
V ponedeljek dne 29. julija t. 1. so se začela dela za postavitev mariborske radijske oddajne relejne postaje. Na stavbišču, ki ga je kupila mariborska mestna občina blizu starega mestnega pokopališča na Teznem, je pričela ljubljanska grad-
Prizor Iz velikega ruskega filma — PETER VELIKI, čigar krst. predstava v naši državi bo že v prihodnjih dneh v Ljubljani v popolnoma prenovlje-
bena tvrdka Just Gabrijelčič z izkopavanjem temeljev. Tvrdka bo zgradila glavno upravno poslopje v velikosti 23X24 m. Načrte za to zgradbo in za celotno postajo je napravil inž. Globočnik iz Ljubljane. Stavba bo sicer visokopritlična, deloma podkletena, vendar zelo slikovita, ker bo imela različne višine ter bo streha deloma terasna,: de loma pa krita z opeko. Zgrajena bo iz opeke, pod-
disi v Narodnem gledališču, na odrih ali v radiu.
LEP PRIMER POLJUDNEGA PREDAVANJA
Aktualno snov, ki igra pri presoji preteklih in sedanjih svetovnih dogodkov veliko vlogo, je načel g. dr. Emil Hro-vat, ko je predaval 21. avg. o moderni psihologiji mase. Tu so imeli poslušalci radia priložnost spoznati eno izmed gibal svetovne politike. Predavanje je bilo sestavljeno dovolj poljudno, zato je bilo vsakomur razumljivo. Ne moremo dovolj močno in dovolj pogosto nagla-siti važnosti, naj bodo predavanja v radiu po možnosti snovno in vsebinsko razumljiva čim večjemu delu poslušalcev Le tako bo vršil radio s pridom kulturno nalogo.
stavek pa bo obložen z umetnim kamnom. Stropi bodo iz železobetona.
V tej zgradbi bodo prostori za radijski studio, zraven bo oddajna dvorana z aparati, poleg bo pisarna za upravo ter stanovanja za tehnično osebje. Nameščenci postaje bodo imeli pre-
cejšno udobnost, saj bodo zanje napravljene v poslopju posebne kopalnice s prhami in kadnimi kopeli. To bo tudi potrebno, saj bodo živeli precej daleč iz mesta na skrajni periferiji. Seveda bo imela postaja tudi svoj vodovod ter se bo zgradil v te svrhe poseben vodnjak z električno črpalko. V poslopju bo tudi transformatorska postaja, poleg poslopja pa primerno zaklonišče.
Zidarska dela bodo trajala približno dva meseca, če bo potem pa še ugodno jesensko vreme, bodo stavbo že letos zunaj in znotraj ometali. Vzporedno s temi deli pa se bodo vršile tudi inštalacije aparatov in napeljav. Seveda pa bo treba postaviti poleg upravnega poslopja še drugo važno napravo, brez katere postaja ne bi mogla vršiti svoje naloge — odldajni stolp. Mariborska relejna postaja bo imela samo en steber — ne kakor domžalska, ki ima dva. Steber, ki bo postavljen 100 m vstran od upravnega poslopja, bo visok 110 m. V navpičnem položaju ga bodo držale močne jeklene vrvi, ki bodo pritrjene pri vrhu, v tleh pa zasidrane v šestih debelih in težkih cementnih blokih. Vsega bo napravljenih šest takih sider, ki bodo s strani držale steber v ravnotežju.
Tudi v Domžalah se dela pridno nadaljujejo. Temelji za novo oddajno radijsko poslopje so že izkopani. Na teh temeljih se bo kmalu začela graditi nova stavba, v katero bodo še letos namestili novo aparaturo.
V Ljubljani podirajo v Kolodvorski ulici staro hišo in bodo tudi kmalu začeli graditi poslopje »Slovenskega doma«, v katerem bodo nameščeni novi študijski prostori. Podrobne opise in načrte teh prostorov bomo objavili v prihodnji številki revije. Za sedaj
nem kinu Matici. Na ta veliki zgodovinski film iz življenja tvorca Vel. Rusije opozarjamo vse prijatelje filma Iz mesta in podeželja!
objavljamo le nekaj splošnih podatkov. Glavni študiji bodo nameščeni na dvorišču. Veliki studio bo dblg skoraj 20 metrov, širok 12 in pol metra in visok 8 metrov. Imel bo nad 100 sedežev za občinstvo. Oder za orkester bo zavzemal polovico dvorane in bo stopničast, tako, da bo na njem prostora za veliki orkester in za velik pevski zbor hkrati. Ta veliki studio bo segal do višine drugega nad-
3. DAF 11 — kombinacija diode z regulacijsko nizko frekventno pen todo.
4. DC 11 — trioda, določena za vzbujanje v proti fazi vezane končne elektronke.
5. DL 11 — Končna pentoda z izhodno energijo, ki znaša maksimalno 300 m W.
6. DDD 11 — v proti fazi vezana končna elektronka za B-vezavo za krmiljenje z mrežnim bokom ima izhodno energij cca 1.2 W.
stropja in bo imel v višini prvega nadstropja galerijo za občinstvo. Dramski studio bo dolg 10 metrov, širok 7 m, poleg njega bo mali studio v širini 6 m in dolžini 8 m. Med njima bo ojačevalnica in režiser bo imel sko-
zi steklene stene neoviran pogled v oba mala študija, pa tudi v veliki studio, ki je postavljen v severovzhodnem vogalu stavbišča.
Načrte in podrobne opise bomo objavili v prihodnji številki.
Doslej smo v rubriki »Radijska tehnika« prinašali raznovrstne članke iz področja radijske tehnike. V prvi vrsti smo se ozirali na praktično stran, dajali nasvete in podobno. Odslej bo ta rubrika še spopolnjena. Obravnavali bomo še nadalje podobna vprašanja iz radijske tehnike kot doslej, obenem bomo pa prinašali v vsaki številki s slikami ponazorjene članke iz celotne radijske tehnike. Vsak naročnik revije, ki bo prebiral te članke, se bo mogel poučiti o ustroju radijskega
aparata od najmanjšega dtela do zvočnika. Vsak lastnik radijskega sprejemnika skoro mora poznati ustroj svojega aparata. Poljudni in ilustrirani članki v naši reviji bodo nazorno razlagali posamezne dele radijskega sprejemnika in vas bodo uvajali v zanimiv svet radiofonije.
Če bi kdo od naročnikov želel k tem člankom še kakšna posebna pojasnila ali odgovora in pojasnila na katerokoli vprašanje iz radijske tehnike, naj piše na upravo revije.
etekkoube seeije - P
V laboratorijih industrije elektronk se vrši delo, kakor v vseh ostalih področjih, s polno paro; lahko je n. pr. nemška tvrdka Telefunken malo pred izbruhom vojne postala s prevzemom Osram podjetja največja tvornica elektronk v Evropi. Izdeluje nove serije elektronk, ki potrjujejo vrednost in uspeh resnega dela, ki se nadaljuje v njenih laboratorijih.
Serija — D obsega šest elektronk
D-elektronkah sta olajšali izvedbo tega načrta. Prihranek na kurilnem toku pri baterijskem superju, ki je opremljen z D-elektronko z uporabo kurilnega toka napram aparatu z enakim številom elektronk K-tipe, je najlepše razviden iz sledečega primera: Poraba superja s K-elektronkami znaša n. pr. 725 m A; isti aparat z D-elektronkami (enako število elektronk) pa porabi samo 275 m A!
ali že veste
da bomo s prihodnjim mesecem pričeli izdajati revijo v povečanem obsegu?
Nova, povečana revija bo prinašala odlično urejen spored poedinih postaj, izvleček najboljših sporedov domačih m inozemskih radijskih postaj, aktualne članke iz domače in inozemske radiofonije, radijske zanimivosti, vsebine in celotno besedilo oper, ki jih slišite po raldliu, rubriko »Svobodna beseda«, kamor lahko pišete tudi Vi, radijski leksikon, kulturni koledar, besedilo k posameznim jezikovnim tečajem v radiu, članke o radijski tehniki, stran mode, podlistek, lep roman iz življenja slovitega francoskega letalca in pisatelja A. de Saint Exupery-ja( itd.
crvn iiniHiiHiii min nnTiiRTtiii n n tmiiiiif iiiu ininiiH!iRiiiiniiiiiiiiiiiiiininiHTi uninni intnumrnfflTtrfiTBfTB
Nove D-elektronke so pripomogle k silnemu razvoju ekonomičnih in kvalitetnih aparatov v kovčkih. S pojavom teh elektronk je končno omogočena produkcija Weeken-aparatov z izredno majhnimi dimenzijami in malo težo.
Aparati z D-elektronkami bodo posebno dobrodošli onim krajem, ki so z električnim tokom slabo preskrbljeni, ali ga pa sploh nimajo.
Šest tipov elektronk serije — D:
1.	DCH11 — trioda-heksoda kot kombinirana oscilatorska in moiu-latorska elektronka (elektronka za »mešanje«)
2.	DF 11 — eksponencijalna visoko frekventna pentoda je uporabljiva kot visoko frekventna in vmesno frekventna ojačevalka.
po »harmoničnem« principu. Kon-strukter teh novih elektronk je imel namen omogočiti izdelavo visoko-vrednih baterijskih sprejemnikov, ki so zanesljivi v obratovanju ter rabijo izredno malo energije. Nizka kurilna napetost (povprečno 1.25 V) in malenkostna uporaba kurilnega toka pri
Nove Telefunken-baterijske jeklene elektronke so konstruirane za suhe baterije. Kurilna napetost 1.2 Volta in vzporedina majhna poraba električne energije novih Telefunken elektronk omogočata izdelavo visokovred-nih, po učinku jakih, stalnih in prenosnih baterijskih sprejemnikov.
Princip jeklenega balona in za istega skonstruiranega 8-polnega enotnega podstavka je bil tudi tukaj pridržan. Pri novi prečni montaži sistema Odpadejo vse mrežne kapice, tako da je dana konstrukterjem aparatov čim večja svoboda. Na podlagi izkustev zadnjih let se je izbira elektronk razvijala tako, da so elektronke ene serije prilagodene druga drugi. Nasproti baterijskim elektronkam K-se-rije so se razvile nove zvezne elektronke (DCH 11, DAF 11), ki njih električni podatki odgovarjajo vsem zahtevam modemih aparatov in omo-
Odkod tadiislte tnalu je
gočajo največje poenostavljenje načrtov in izdelave.
Sistem elektronke DCH 11 združuje triodo in heksodo v enem balonu. Ka-
že nam novo prečno montažo, katero imajo vse Telefunknove D-elektronke. Radi solidnih nosilcev, med 'katerimi je sistem elektronke pritrjen, je dosežena velika stabilnost. Obenem omogoča prečni sistem, da se izpeljejo vse vezave elektronke na podstavek tako, da odpadejo mrežni kontakti na balonu. Konstruktorjem je s tem olajšana izpeljava vezav v aparatu.
Radijske motnje! Saj smo že ponovno pisali o njih, pa bi kdo mislil, da ni potrebno tolikrat opozarjati nanje. Pa je vendarle treba. Skoro dan za dnem jih čutimo v manjšem ali večjem obsegu, vznemirjajo nas, ker zaradi njih ne moremo imeti popolnega užitka pri poslušanju radia.
Pravkar ste vključili svoj radijski sprejemnik in zdaj bi radi poslušali godbo, predavanja, poročila ali karkoli drugega. Toda v sprejemniku poka, šumi, prasketa — vse slišite, samo tega ne, kar bi želeli. Sprejem radijskih oddaj ovirajo motnje. Poišči-mo vzroke teh motenj!
Mislimo si, da so sprejemnik, antena in zemljovodi popolnoma v redu. Motnje se potemtakem ne pojavljajo zaradi napak v aparaturi sami in vzporednih napravah. Pred nami je torej popolnoma brezhiben sprejemnik, a vendar z njim nismo zadovoljni, morda se celo hudujemo na trgovca, ki ga nam je prodal. Prasketanje, pokanje in šum in ne vem kakšni glasovi še, so pogosto močnejši od glasbe, govora, branja in je tako dober sprejem v resnici nemogoč. Z jezo zaprete radijski sprejemnik. Kaj storiti? V prvi vrsti je potrebno, da si ohladite jezo, pomirite se, saj ste že
pred nekaj minutami ugotovili, da v radijskem sprejemniku, v anteni in zemljovodu ni napake. Kje je potem torej krivda za motnje. Tu se morate ustaviti in iskati dalje.
Dobro ste se usedli, odprli aparat, prisluhnili lepemu koncertu in kar nenadoma je v zvočniku nekaj rezko za-piskalo. Sprejem je bil za kratko sekundo sploh prekinjen, potem ste pa spet v redu poslušali koncert ne da bi se motnja ponavljala. Odkod tisti nenadni pisk ? Prav verjetno je0 da te motnje ni zakrivil nihče drugi kot vaš električni zvonec. Nekdo je pritisnil na njegov gumb, istočasno je zapra-sketalo v radijskem sprejemniku in za trenutek prekinilo lep sprejem. Zlom-ka?, se boste vprašali, je to mogoče? Da, prav to ni vseeno, kar zapomnite si, kakšna je motnja, ki jo povzroča električni zvonez. Dobro je, da razločujete glasove posameznih motenj. Ker na ta način najlažje spoznate vzroke motenj in jih znate tudi odpraviti.
Če slišite v sprejemniku nenadoma pok, včasih celo več zaporednih pokov, poiščite krivca za to pokanje.
»Aha, ga že imam«! boste rekli. »Zvonec je kriv.« O, ne, nimate prav! Ali se spomnite zgoraj opisane mot-
^ptrijutelj$ti)6 oh mejni
Padec je bil hud. Ko se je Henry prebudil iz nezavesti in odprl oči, je potreboval precej minut, preden se je zavedel in se vsega spomnil. Groza ga je spreletela. Prevzela ga je potrtost, žalost, sam ni vedel, kaj in kako bi. Nekaj mučnega ga je dušilo, da se je spet vse začelo vrteti okrog njega kakor prej, ko je bil zgubil tla pod nogami, Resnica je bila vendar preveč strašna in nepojmljiva. In vendar ni mogel zdvajati: George, njegov najboljši prijatelj, ki sta si bila že pet in dvajset let dobra in kot bi bila brata, ki sta bila od ljudske šole dalje Vedno skupaj: George ga je hotel umoriti...
Se je Henry med pleči občutil sunek pesti, ki mu je spodnesla tla, da je padel čez rob trate v samo praznino. Pred njim je zijal prepad brezdna, v čigar dnu se je blestela voda hudournika ko ozek, peneči se trak med temnimi borovci. Neskončno daleč! Kot v vrtincu se je prekopiceval in kotalil vedno bliže beli črti. Spomnil se je tudi še golih vej nekega grma, ki so ga udarile po licu ko s šibami. Bilo mu je, ko da mu telo razpada na mnogo kosov, srce mu je udarjalo v lobanji, ki je bila velika ko škaf in pogreznil se je bil v črno noč.
Vse to je mislil Henry, ko je bil zdaj spet pri zavesti. Ležal je sredi visokih, cvetočih rododendronovih gr-mičev, ki je nanje padel ko na vzmeti. Nad njim se je bočilo jasno, sinje nebo, ki mu je božalo oči. Tako je dolgo
ležal brez misli, ves prežet z veseljem, da je še živ.
Polagoma je začel gibati s prsti, potem je dvignil nogo, nato roko, počasi je obrnil glavo in se ozrl navzgor po pečini. Odtod je bil padel . . . Nemogoče! George! In mahoma je vzplamtela jeza v njem, da je sunkovito poskočil na noge. Otipaval si je glavo, roke, prsi, noge — nič! Cel in zdrav je ostal! Niti športna obleka se mu ni "poškodovala. Henry je stal visoko zravnan pokoncu in je občutil, da je močan in pripravljen, da tvega vse!
Ondi se je dvigal vrh Black Domea, ki se je bil pred dvema dnevoma z Elo in Georgeom povzpel nanj. Bolj iz dalje ga je pozdravljal greben Grandfal-terja in nad njim je bila planota, kjer je stal hotel, ki so že teden dni stanovali v njem. Odondot je bil strmoglavil. In tamle spodaj — previdno se je nagnil čez skalnati rob — bi moral zdaj režati, šestdeset metrov globoko, na grušču sivih kamnov ... George! Zverina! Norec! Zakaj je to storil? I-n Ela? Če bi ga bili mrtvega našli tam spodaj, ali bi bila še zmeraj brezbrižna?
Henry je zmajal z glavo, vendar je odgnal te misli. Le proč, proč odtod!
Pogledal je na zapestno urico: pet je bila proč. Kako dobro uro je ležal tu. Ali naj pokliče na pomoč? Ali je moči priti odtod?
Henry se je prislonil k pečini in tipaje se mu je kmalu posrečilo do-
speti na strmo, s smrekami in z borovci poraslo gorsko višino. Rešen je bil! Seveda je trajalo še ure, dokler ni našel stezice, ki ga je privedla na pot za v hotel.
Ko je prišel Henry na hotelsko ploščad, je bilo že okrog enajstih ponoči. Hotel je bil razsvetljen in He;nry je obstal v temi gozdnega parobka. Mirno in dostojanstveno je stalo pred n.iim veliko, belo poslopje ko vsak večer. Niti malo ni bilo ne videti ne čutiti, da je kdo v skrbeh zanj. Le kaj so si mislili, ko ga ni bilo k večerji? Ali ie mogel George kaj povedati o tem? Kdaj ga bodo neki pogrešili in kaj naj zdaj stori?
Ne, danes se še ne bo pokazal svojemu prijatelju. Jutri mu bo po natakarju sporočil, d!a ga bo obiskal in bo nato sam stopil k njemu. To stvar je treba urediti z vso obzirnostjo in prijaznostjo.
Da, takšen je bil Henry Great. Niso ga v bolnišnici v Richemondu, kjer je bil že dve leti asistent kirurgičnega oddelka, zaman častili in se zatekali k njemu kot k dobrotniku, dasi je bil še mlad. Misel na maščevanje mu je bila srdoh tuja. Če je zdaj pomislil na Ge-orgea, se mu je prijatelj prav v srce zasmilil in zavedal se je dolžnosti, da ga mora čuvati in se vsemu izogniti, karkoli bi ga moglo prestrašiti ali privesti do kakega nepremišljenega dejanja.
Potem je pomislil Henry spet na Elo. V univerzitetnem teniškem klubu sta bila oba spoznala to dekle. Odtlej so bili vsi trije nerazdružljivi pri-
nje in njenega glasu v radijskem sprejemniku? Poglejte skozi okno. Prav kar je odškripala mimo vašega stanovanja električna cestna železnica. Ta je kriva za tisto pokanje v vašem sprejemniku. Glejte drugič skozi okno, ko bo vozila mimo vašega stanovanja zopet električna cestna železnica. Radijski sprejemnik imejte odprt. Halo, že vozi, se že pomika proti vašemu stanovanju. Naenkrat zagledate ob žici, ki daje tok električni cestni železnici — iskre. Istočasno za-slišite pokanje v radijskem sprejemniku. No, -zdaj veste, odkod ta motnja in ste za izkušnjo bogatejši. Enaka motnja se pojavi, če v hiši prižgete ali ugasnete električno luč. Pa še drugi so povzročitelji motenj s podobnim pokanjem. Veste, kdo jih povzroča? Električni likalnik, električni kuhalnik, električna peč, termofor, oziroma vanj vgrajeni merivec toplote.
Ti povzročevalci radijskih motenj pa vendarle niso tako neznosni, kot se vam morda zdi v trenutku motnje. Saj nobena izmed navedenih motenj ne traja dolgo.
Veliko bolj neprijetno je, če so te motnje trajnejše, močnejše in če se le prepogosto javljajo. Tudi te morete spoznati po njihovem posebnem škripajočem in cvilečem glasu. Kdo povzroča te motnje? Poglejte ali je v bližini vašega stanovanja električni
motor — eden največjih motilcev dobrega radijskega sprejema. Te vrste motenj so pa spet odvisne od vrste motorja, od njegove oddaljenosti in od njegove sile.
V zvezi z opisanimi motnjami omenjamo, da so baterijski radijski sprejemniki manj občutljivi za nje, kot radijski sprejemniki, ki so priključeni na električni vod.
Poleg teh motenj so še druge, prav tako neprijetne, ali pa še bolj. To pa zaradi tega, ker jih ne moremo ne omejiti, še manj preprečiti in ki vplivajo enako močno na vse vrste radijskih sprejemnikov. Te motnje imenujemo atmosferske motnje. O teh smo že ponovno pisali, zlasti še letos v zvezi z nenavadno slabim in deževnim vremenom. Gotovo se še spominjate člankov; Vreme vpliva na radijski sprejem, Radio v poletju, Vreme in radio, Zakaj ustavimo oddajo pred nevihto ? i. dr. Iz teh člankov ste se poučili podrobno o tem, kar ste sami večkrat opazili, da je sprejemanje radijskih oddaj ob nevihtah tako moteno, da je skoraj nemogoče. Močno pokanje v radijskem sprejemniku, ki ga slišimo ob nevihtah, naj nam bo v opozorilo, da najbolje storimo, če radijski sprejemnik izključimo, oziroma zapremo. Od kod te motnje?
Povzročitelj je prav za prav isti kot pri zgoraj opisanih motnjah -— elek-
trična iskra. Kako jo ukrotimo? Pri zgoraj opisanih motnjah z blokiranjem, ki naj ublaži, če že ne popolnoma prepreči radijske motnje. Naravnim električnim motilcem se pa ne moremo ogniti. Tedaj je najboljše, če se jim uklonimo in radijski sprejemnik zapremo.
O motnjah drugih vrst in o tem, kako jih preprečevati ali vsaj omejevati, pa kdaj drugič.	________
Po radijskem §vetu
Rumunsko propagandno ministrstvo je izločilo vsa.k vpliv Judov na časopisje in radio.
Radijska postaja Budapest I. je nedavno dobila nov odmorni znak. Namesto prejšnjega so uvedli nekaj taktov iz Rakoczijeve koračnice.
Ameriška radijska družba Colum-bia Broadcasting System (CBS) je zgradila novo radijsko postajo KROD (Tezas), ki oddaja z jakostjo 250 wat-tov. Radijsko omrežje omenjene družbe šteje danes 119 postaj.
Dosedanje glasilo latvijskega radia »Hallo Latvija« je prenehalo in izhaja mesto prejšnjega »Latvijas Vilnis«. List prinaša poleg programa tudi književne in glasbene zanimivosti, razgovore z umetniki, tehnična navodila in nasvete in podobno.
jatelji, ki jih je spajalo še prisrčno športno in študijsko tovarištvo.
Le nekoč, prav v začetku prijateljstva z Elo, sta se bila z Georgeom sprla. Tedaj sta oba spoznala, kaj se jima plete v duši. Oba sta se bila zaljubila v ljubko, mlado dekle in sta bila drug na drugega ljubosumna.
Ela ju je pomirila in iztreznila, rekoč: »Nobenega izmed vaju nočem niti pogledati več, če se bosta zaradi mene pričkala. Oba sta izvrstna fanta, ne krokata in ne flirtata ko drugi, sta krepka in poštena in zato imam vaju oba rada.« Taka je bila Ela.
Ce so bili kje v planinski koči ali v čolnu, jima je kuhala. Ce si je kdo raztrgal hlače, je naglo zakrpala poškodbo. In pred izpiti se je učila z njima. Z Henryjem se je kosala v anatomiji, z Georgeom, ki je hotel biti inženir, je ponavljala formule. Dobro je bilo za oba, da sta imela tako to-varišico. Saj je bila ko kak tovariš, ko njuna sestra, včasih ko mati obeh. In vendar — kakšna krasna žena bi bila to ... O tem si je upal Henry le prav na skrivaj komaj sanjati.
Bližajoči se koraki so Henryja zbudili iz premišljevanja. Neki razburjeni, hripavi glas je govoril tiho in strastno: »Saj ne veš, kaj si mi! Kako zelo te ljubim! Zate sem pripravljen vse storiti, veš, Ela! Vidiš tudi, kakšna naročila že dobivam in sem že zdaj premožen. Zakaj torej nočeš postati moja žena? Le zaradi Henryja? Ali njega ljubiš?«
»To te prav nič ne briga,« je odvrnil ženski glas. »Še nikoli ni o tem
padla beseda med nama. Saj veš, da o takih stvareh sploh ne govorim.«
»A navzlic temu ga ljubiš in se bojiš, da si še on ne bi ničesar bolj želel, ko dla se poroči s teboj.«
»Saj noriš, George! Cesa naj bi se pa bala?«
»Da, bojiš se ga tako velika je tvoja ljubezen do njega! Zato si večkrat tako surova in neprijazna z njim.«
»Zdaj pa kar nehaj! Vaju oba imam rada, sicer bi si bila že zdavnaj poiskala drugo družbo. A teh zaljubljenih firlefanc ne morem gledati. Ker sta delavna in poštena športnika in nimata takih bedarij v glavi, zato sem pa rada z vama. In zato te prosim, da mi nikoli več ne govoriš kaj takega, če hočeš, da sva še prijatelja.«
»A če bi Henry umrl?« je vprašal moški glas strahotno votlo in drhteče.
»Kaj pa govoriš ?!« je zakričala Ela. »Le kako se kaj takega spomniš!«
»No, pa recimo, da bi odpotoval. Saj se zmeraj meni, da pojde na kliniko v Washington ... Ali če bi se poročil z drugo?«
»Ne bo se! Henry se sploh ne bo oženil, mislim. Sai živi le za svoje bolnike. Žena bi ga samo ovirala in družina ne bi imela ničesar od njega; ali bi bil pa nesrečen, ker bi se moral razdeliti. Bolje je zanj, da ostane samski.«
»Potem pa vzemi mene!«
»Že spet začenjaš! Pojdi, greva nazaj v hotel! Mogoče se je Henry že vrnil.«
»Saj sem ti povedal, da bo prenočil v Grandfalterski koči!«
»Do kam si ga pa spremil ?«
»Do križpotja in potem ...«
Besede so postale nerazumljive. Koraki so se porazgubili. Henry se je bil usedel na drevesni štor in si podprl glavo z obema rokama. Tako je prisluškoval, tako je dolgo obsedel. Skozi tiho, planinsko noč so prihajali iz hotela nežni odmevi godbe; luna je vzšla in mesečina je pobelila travnike in trate, kot bi bil zapadel sneg. Polagoma so v hotelu ugasnile luči, godba je utihnila, vse je bilo mirno, noben vetrc ni zapihljal po drevju. Hen-ry je vedel le eno: Tako zelo jo ljubi, da me je hotel umoriti.
Henry je imel v hotelu pritlično sobo. Skozi okno se je splazil vanjo, da ga ni mogel nihče videti; zdaj je prišel v hotel. Mirno in trdno je spal, idokler ga ni zjutraj zbudilo kokošje kokodakanje. Planil je iz postelje, se oblekel in odločno odšel proti Geor-geovi sobi. Preden je pritisnil na kljuko, je prisluhnil. George je hodil po sobi gor in dol, gor in dol, neprestano. Brez dvoma je hodil vso noč tako. Henryjev dobrodušni, preprosti obraz se je poredno in škodoželjno nasmehnil. To grozo mu je vendarle privoščil. Potem je prijel za kljuko in vrata so se odprla.
Hropeč vzdih, dvoje rok okrog njegovega vratu, ihteč človek na njegovih prsih! Takega sprejema Henry ni bil pričakoval. Ves prevzet je obstal, nato je položil roke na Georgejeva tresoča se, drhteča ramena in je tolažil prijatelja.
L. Selditz.
TE DEN S
OD 1. DO 7. IX.
POREDI
LETO 1940
Oltdelfu /. uptemhza
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15: Kvartet trobil: Pahor: Slovenski svet, venček. Nyolt: Zdenkica, valček. Krausse: Vernost, potpuri. narodne: Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Na planincah. Čez tri gore. Oja, oj dekle moja. Prišla bo pomlad zelena. Dve leti in pol. Rože je na vrtu plela. Abt: Lahko noč ljubljeni otrok. Pavčič: Slovenska koračnica št. 8. 9.00; Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve: Marolt, Mašna. Ri-har: Angel božji. Vodopivec: Obha-jilna. Mav: Kraljica angelska. Kimovec: Blagoslovna. 9.45: Verski govor (g. dr. Gvido Rant).
10.00: Pevski in klavirski koncert: gidlč. Vida Valjalo in ga. Marta Osterc-Valjalo: Šivic: Mikijev god (klavir). Lajovic: Svetla noč. Begunka. Mesečina (petje). Ravnik: Valse melancolique. Characteristi-que (klavir). Pavčič: Prvi poljub. Serenada. Dolinar: Vprašanja. Osterc: Procesija. 11.00: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe: Koračnica. Rei-siger: Mlin v skalovju, uvertura. Massenet: Manon, fantazija. Chopin: Poloneza. Rozman: Kostanjev-ski slavček, idila. Gregorc: Vesela gmajna, venček. Koračnica. 12.00: Zlata Gjungjenac poje (plošče) : Puccini: Spev iz op. La Bo-heme. Gounod: Spev iz op. Faust. Bizet: Spev iz op. Carmen. Leonca-vallo: Spev iz op. Bajazzo. Rosem-berg, Ružič: Barkarola. Puccini: Spev iz op. Madame Butterfly. Zaje: Romanca Jelene iz op. Nikola Šubic Zrinjski. 12.30; Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02; Nedeljski koncert Radijskega orkestra: Weber; Uvertura k op. Oberon. Rust: Čarobni zvonovi, lirični intermezzo. Čajkovski: Fantazija iz op. Evgen Onegin. Gregorc: Gorenjska, ti kras slovenski, potpuri. de Micheli: n. Suita: 1) Pre-ludij, 2) Scherzando, 3) Domotož-je, 4) Finale. Lincke: Valček iz opte. Gospa Luna. Siede: Bežne
misli, suita: Koračnica — Polka.
Valček
(Oddaja prekinjena od 14.30—16.30.)
16.30: Fantje v naše vrste! (Ivan Martelanc).
17.00: Kmetijska ura: Oskrba prašičev (g. Hladnik Jakob).
17.30: Pod lipo: Nastopajo Fantje na vasi, Kvartet sester Stritarjevih in prof. M. Lipovšek (spremlj.): Regiment po cesti gre. Pa pozim in polet. Bog je ustvaril zemljo. Cvete dekletu rožmarin (Fantje na vasi). M. Tome: Lepa Jana, prekmurska narodna. Travniči so že zeleni (zilj-ska nar.). Stoji na gora visoka (goriška nar.). Drežniška (Sestre Stritarjeve). Sam Bog je vince ustvaril. Hladna jesen že prihaja. Jaz pa no kajžico mam (Fantje na vasi). M. Tome: Tičica lepo poje, primorska nar. Pisan ptič, štajerska nar. Bogu zaročnica, štajerska nar. (Sestre Stritarjeve). Vprašanja in odgovori (Fantje na vasi in sestre Stritarjeve): Kaj pa dekle tukaj delaš. Ljubca povej, povej. Beri rožmarin zeleni. Jaz pa vrtec bom kopala. Vse je veselo kar živi. Ko psi zalajajo.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40; Objave.
20.00: Koncert Primorskega prosv. društva »Sloga« iz Kranja: Rašan: Predobri bože (istrska). Prelovec: Rudarska (idrijska). Kramar: Vojaška odhodnica. Burja. Terčelj: Naše gorice. Prelovec: Oj, podgorski fantje. Sinoč sem slišai. Napit-nica. Šel bom. Šuštar nočem biti. Ko ptičica na tuje gre. Vse je veselo. Pa je vpihnila luč. Prelovec: Bom šuštarja vzela. Oh, žena me krega. Oh, jaz pa eno dekle imam. Fantje zgodaj vstajajte. Karlinca je štemana. Oj Doberdob.
21.00: Koncert Radijskega orkestra: Gregorc: Svojim prijateljem. Ned-bal: Kavalir — valček iz opte. Poljska kri. Mascagni: Fantazija iz op. Cavalleria rusticana. Čajkovski: Melodija.. Brusso: Holandske slike: Morje in sipine — Podeželski mlini — Praznik na vasi. Adamič: Pri kovaču, iz »Otroške suite«.
22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe z vele-sejma.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6.15 Budnica. Telovadba. O- •■ 9-30 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje, nato O-12-50 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 1350 O- 14-40 •. 14.50 O- 15-55 Predavanje. 16.15 Narodni 18.15 Plesna gl. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.45 Narodne pesmi. 20.40 Orkestralni koncert. 21.40 •- 22 £ vojaške godbe. 22.40 23 Pesmi in plesna glasba.
BEOGRAD D.
6.45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski £ (R. Beograd). 14.40 •. YTJB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemfika ura. 21.20 Umetniški pregled. 21.40 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22-40
•	. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •. O- 11-30 Prenos bogoslužja. 12.30 •- 12-45 Mandolinski 13.15 13.30 Ruske pesmi. 14 Zabavna reportaža. 17.20 •- 17-30 O- 18-30 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 18-50 Predavanje. 19.05 •- 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 O- 20 30 Zabavni koncert. 21 Schuber-tov 4. 21.45 športna •. 22 Napovedi. •. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
7.05 Veselo nedeljsko jutro. 7.50 •. 8 Mladinska oddaja. 8.20 Nemška oddaja. 8 50 Verski; govor. 9.05 Prenos katoliškega bogoslužja. 10 Prenos protestantskega bogoslužja. 11 Reportaža. 12 •. 12-20 O- 13-30 Kmetijska oddaja. 13-50 Verdijeve skladbe (Q). 14.20 Tedenska kronika. 14.35 O- 15 Oddaja Hlinkove šole. 17 Pisan pregled. 17-30 Kramljanje. 17.40 Pisan spored. 18 Nemška oddaja. 19 Napovedi. • . 19.10 Pregled zunanje politike. 19.25 Slovaške pesmi. 20 Oddaja za izseljence. 21 Plesna glasba. 22 •. 22.10 šport. 22.20 Klavirski 22-50 Ciganska godba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.40 Praga. 7-15 O-7.20 Praga. 8.40 Predavanje. 9 Prenos bogoslužja. 10 Predavanje. 10.30 <£ salonskega tria. 11 Nemška oddaja. 12 Praga. 15.30 Otroška ura. 16.20 M. Ostrava (pi-
san spored). 17 Nemška oddaja. 18 Praga. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19-15 Pisan spored. 19-50 Zvočna humoreska. 20-40 Vokalni kvartet poje moravske narodne. 21 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.45 Oče naš. 7.05 O- 7 20 •. 7.30 4 vojaške godbe. 8 Predavanje. 8.15 4 RO. 8.40 Brno. 8 55 Nedeljski evangelij. 9 Brno (prenos bogoslužja). 10-10 O- 10.20 Delavska ura. 10 35 Fr. Schubert: Intro-dukcije in variacije za flavto in klavir. 11 Koncert češke Filharmonije (Smetana, Dvorak). 12.10 • - 12-30 Pisan spored. 14 Prenos. 14.15 O- 15 Gospodarsko predavanje. 15.20 O- 15-30 Breno. 16-20 O-16-50 Pesmi za soli, zbor in orkester. 17.20 Branje. 17.30 O- 18-20 Zvonjenje. 18.25 4 vojaške godbe. 18.55 Uvod v prenos. 19 B. Smetana: »Dalibor« - opera v l dej. 22 •. 22 20 O- 22 30 Pisan
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. 6.10 Lahka glasba. 6-30 Narodna glasba. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7.15 Lahka glasba. 8 Prenos bogoslužja. 10.30 4. 11.40 Predavanje. 11.55 Narodna glasba. 12.30 •. 12.50 Lahka glasba. 13-30 4 lahke in plesne glasbe. 16 Zabavna glasba. 17 Kmetijska oddaja. 18 Otroška ura. 19 Q. 19-30 19.50 Lahka glasba. 20 Koncert tria (flavta, violončelo in klavir). 20.30 Simfonična glasba. 21 Lahka in plesna glasba. 21.45 • . 21-55 Plesna glasba.
černice. 19 •• 19-30 Operetna glasba. 20-20 Predavanje. 20-50 Zvočna igra. 22
•	. 22.15 L. v. Beethoven: Septet v Es-duru, op. 20.
ITALIJANSKE POSTAJE
815 •. 8 30 Orgelski koncert. 20 Kmetijska ura. 11 Bogoslužje. 17 Cas. •. 17.15 Vojaški program. 18-15 Objave. 18 45 šport in O- 19-15 Operna glasba -plošče. 19.40 Šport. 20 Cas, •.
Spored I
12 Nabožno čtivo. 12-20 Operna glasba. O- 12-30 4 orkestra Argetini. 13 čas.
•	- 13-15 4 orkestra Angetini. 15 •- O-14.15 Vesela ura. 20-30 »Vstajenje« - drama. 23 •- 23-15 4 orkestra.
Spored II
12 Koncert ork. Petralia. 13 Cas. •. 13.15 Simfonični koncert. 15 Reklamni $. 15.40 O in pesmi. 20 30 »Prestami cento Ure« - enodejanka. 21 Pesmi in melodije.
22	Poljudna ura. 22.30 Pisana glasba1. O-
23	Poročila.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
8 Telovadba. 8.15 Telovadba. 9 Pesmi. 10 Bogoslužje. 11.40 •. 12 Opoldanski 4. 14 Bogoslužje. 15.20 Jazz. 16 4 orkestra. 18.20 Italijanska glasba. 19 •. 19-30 Predavanje. 20 Veseloigra. 20-15 4 BO. 21.30 Pianinski koncert. 22 •. 22.15 O-22.20 Plesna glasba.
MADONA 514.6-583 50 kw
7 Delavska oddaja. 7-30 •- Telovadba. 8 Politična kronika. 8-20 O- 8.45 Mednarodni mladinski dan. 10 20 Simfonični $ (O)- H •- 11-20 Otroška ura. 12.20 Solistični 13.10 Mladinska oddaja. 14 O-15.40 Mladinska oddaja. 16-30 Prenos. 17.30 Letonski plesi- (O)- 17-45 Ruske pesmi. 18 Politična kronika. 18.30 Ruske mednarodne pesmi. 19 •. 19.15 Prenos iz opere. 21 •. 21.25 Plesna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6.55 O- 7 •. O- 8.45 Prenos bogoslužja. 9.55 Zvonjenje. 10 Protest, bogoslužje. 11 4 ruske gl. (O)- 12 O- 12-45 12.55 Plošče. 14 Kmetijska ura. 14.15 Promenadni g. 15 Joseph IHaydn. Predia-vanje. 15.35 O- 15-45 Orgelski 4- 16-10 O- 16.45 'športna reportaža. 17.55 Našim vojakom. 18.50 Predavanje. 19.05 J. S. Bach: Kantata št. 69. 19.35 O- 19-40 šport. 19.50 Napovedi. •. 20 Reportaža. 20 35 Klavirski 21.05 Drama. 21.50 4 RO. 22 20
VATIKAN	(kratkovalovna)
10.30 Prenos službe božje (19-84 in 31.06m). 11 Verski govor v francoščini (31-06).
12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84m - 15.120kc; 25-55m - 11 740kc 31-06 m - 9.660 kc; 48 47 m - 6.190 kc
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw
6 40 O- 6-45 •- 6.55 O- 9 4- 9-45 Besede k čaisu. 10 Prenos katoliškega bogoslužja. 10.45 4 komorne glasbe. 11.35 »Večna usta«. Zgodovina prerokov. 12 4 RO. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Nadaljevanje 4 RO. 13-30 O- 13-40 Pevski 4. 14.25 Ziirich v letu 1770. 14.45 Pesmi in recitacije. 15.30 Glasbeno predavanje. 16 šahovski kotiček. 16-15 #. 18 $ na harmoniki. 18.35 Predavanje. 19-03 Pevski #. 19.30 •- 19-40 šport. 19-45 Bern. 20-15 »Moja sestra in jaz« - spevoigra. 21-30 O- 2145 Orgelski koncert. 22 •. 22-10 Orgelski 4 (nadaljevanje).
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
8 O- 8.45 •• 10 Prenos katol. bogoslužja. 11.15 Protest, bogoslužje. 12-30 Orkestralni 13 Predavanje. 13-45 •. 14 O- 15 Kmetijsko predavanje. 15.45 Ciganski orkester. 16-30 Predavanje. 17 •-17.15 Duo harmonik. 17.35 Madžari v Ameriki. 17-55 O- 18-30 Orkestralni g. 19.15 19-25 šport. 19.35 Pevski 4-20.35 Klavirski 4. 21 Pesmi. 21.15 Salonski kvintet. 2140 22.10 Plesna glasba (O)- 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.20 Ciganski orkester.
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw
11 4 RO. 15-05 Zborov #. 20 •- 20-25
O- 21-45 Salonski kvintet.
H6RBY 265-1131 100 kw
9.20 Predavanje. 10 4 (O)- U Prenos bogoslužja. 12 40 •■ 13 Zahavni koncert. 14 Predavanje. 14.30 Klavirski g. 15 Otroška ura. 1530 R. Wagner: Rapsodija. 16-35 O- 17 30 Recitacije. 18 Ve-
&£ftbwiln
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00; Iz operet (plošče): Lehar: Car-jevič, potpuri. Conradi Daeblitz: Offenbachiana, potpuri. Planquet-te: Cornevilski zvonovi, potpuri. Sullivan: Mikado, potpuri. Audran: La Mascote, potpuri.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Borchert: Ob Volgi, ruska valčkova fantaz. Leopold: Praga, potpuri čeških nar. pesmi. arr. Kling: Iz Waldteuflovih skladb, potp. Schonherr-Kemeter: Pivske in pevske, potpuri.
14.00: Poročila.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
20.00: Izseljenski kotiček, g. J. Žele.
20.10; Ljudsko zidravje v Sloveniji: Umiranje dlojenčkov (g. dr. Ivo Pire).
20.30: Pevski koncert »Ljubljanskega zvona«: Hubad: Je dro uštno poleti. Dev: Zdravica. Pirnat: Na Gorenjskem je fletno. Prelovec: Ena ptič-
ka priletela. Pojdem u rute. Prelovec: Ave Marija. Jereb: Črn mož. Hajdrich: Pod oknom. Premrl: Zdravica. Prelovec: Ko so fantje proti vasi šli. Adamič: Sem si vzela. Pojdem na hrvatsko. 21.15: Prenos lahke glasbe z velesej-ma.
22.00: Napovedi, poročila. 22.15- Za dobro voljo (Radijski orkester) : Joh. Strauss: Perpetuum mo-bile. Lincke: Valček iz opte Grigi. Wetzel: Oprosti mi!, tango-serena-da. Lehar: Potpuri iz opte. Moži-ček. Šantel: Svatbena iz »Istrske suite«. Viternik: Iz preteklih dni, valček.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Izreki. O- •-11.50 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12.40 O- 13-30 •. 13-50 O- 14-40 •. 14-50 0- 17-05 Družinska ura. 17-35 4 RO. 18-20 Predavanje. 18-35 Plesna glasba. 19.10 •- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 4 Radijskega komornega zbora. 20 Zvočna igra. 21 4 RO. 21.40 •. 22 Pevski 4. 22.30 O- 22-40 •- 22-50 Plesna gl.
BEOGRAD H.
6.45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •.

YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Socialni položaj novinarjev v Jugoslaviji. Govori Mihajlo Stankovič. 21.40 •. 21.55 Fran. ura. 22.10 italijan. ura. 22.52 Angleška ura. 22.40
•	. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 O- 12-30 •. 12.45 časopisne vesti. 13.05 Pisan $ (Q)- 13-55 časopisna in tržna •. 16.50 •. 17.15 4 Zagrebškega godalnega kvarteta. 18-15 Predavanje. 18.30 Predavanje. 19.05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •■ 20 Domače pesmi. 20 30 Lahka glasba. 21 Zborov 21.30 Tamburaški 4. 22 Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Jutr. odd. 6 40 O- 7 •• 7.15 Lahka glasba. 9 O- 9.10 šolska ura. 9.35 O-Predavanje in | lahke glasbe. 12.05 O-12.30 •• 12 50 Predavanje. 13 Opoldanski 4- 16 •• 16.15 O- 17 Branje. 17.10 L. v. Beethoven: Sonata v f-molu, op 57. 17.30 Predavanje. 17.50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi.. • . 19.30 Predavanje. 19.40 Plesna gl. 20 A. Widner: »Skrivnost okrog Izabele« - zvočna igra. 21.30 Komorna glasba. 22 . 22.15 Jazz (O). 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.30 6.45 Praga. 7 Nemška oddaja. 7.15 Praga. 9 Praga. 10.45 ženska ura. 12.05 Praga. 16 4 RO. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18-15 O- 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.25 4 RO. 20 05 Praga. 20-25 Chr.Sinding: Serenada za gosli in klavir. 20-45 Praga. 20.50 »Claudia - rimska meščanka« -zvočna igra. 21.35 Praga. 24 Nem. oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6-30 Plošče. Poročila. Koledar. 7-05 Pisan koncert. 9 šolski raidio. 9-35 O- 10 •• O- 10 45 ženska ura. 11 Salonski kvartet. 11.55 Kmetijsko predavanje. 12.15 •• 12-30 Zabavni 4. 14 Prenos. 15 O- 15 20 Predavanje. 15.35 O- 15-50 •. 16 Brno, 17 Otroška ura. 17-1 Predavanje. 17-30 Novi umetniki se predstavijo. 18-20 O- 18-30 Delavska ura. 19 •. 19.25 Brno. 20 50 Brno. 21.35 V. Novaik: Sonata ©roica za klavir, op. 24. 22 •. 22 40 Zabavna glasba (O)- 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6 05 Koračnice. 6-25 • . 6.30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 O- H £ lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 12-35 Pisan 4. 13.20 Lahka in plesna gl. 17.30 Lahka glasba. 18.45 Predavanje. 19 Narodne pesmi. 19.30 19.50 Lahka gl, 21.20 O- 21.45 •. 21.55 Bolgarska šola. Predavanje v angleščini. 22-05 Plesna gl.
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telovadba. 6.40 O- •■ 6.55 Napovedi. Objave. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi •. 12.40 Veseli zvoki za gosli in klavir (O)-13.10 O- 16-30 Ženska ura. 17 Koncert domače glasbe. 18 Mladi glasbeniki. 18-30 Usoda in svobodna volja. Predavanje. 19 O- 1915 ženska ura. 19-30 19.40 R. Straussa klavirske skladbe. 20.10 4 RO. 21 Oddaja za izseljence. 22 22.10 Mandoiinski 4-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Violinski 4. 12.45 •. 12.55 Pevski 4. 13 30 Salonski orkester. 14.30 •. 16.15 Predavanje. 16.45 •. 17.15 Ciganski orkester. 18.25 O- 19-15 •- 19-25 Arije. 19.40 Predavanje. 20.10 Orkestralni koncert. 21.40 •. 22.10 Ciganski orkester. 23
•	v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.20 Plesna glasba (Q)-
BUDIMPEŠTA II. 834.5-360 20 kw
18.35 Mandoiinski 4. 20 •. 20 25 Lahka glasba.
H5RBY 265-1131 100 kw
12.05 Pisan 4. 12 30 •. 13 Pevski 13.30 Recitacije. 14 Zaibavni 4. 17.05 Harmonika. 17.40 O- 18-40 Predavanje. 19 •- 19-30 Filmski napevi. 20 Predavanje. 20 30 španska glasba. 21.30 Predavanje. 22 •. 2215 Orgelski koncert. 22 45
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7.30 •. 8 Čas. O- 8.15 •. 16-40 Mladinska' ura. 17 čas. Poročila. 17.15 Vojaški program. 18.15 Simfonični 4 I. del. 19 Simfonični 4 H. del.
Spored I
12 Borza in Q. 12.20 Delavska ura. 13 čas. •. 13.15 Koncert orkestra. 14 45
•	. 15 Borza!. 20 30 Koncert tria. 1) Sammartini - Casella: Sonata za trio op. 7. Brahms: Trio št. 1. op. 8. 21.30 Tri-dejanka. 23 •. 23.15 4 orkestra Cetra.
Spored II
12 4 ork. Angelini. 13 čas. •. 13.15 Pisana glasba. 14.45 •. 15 Poljudna ura.
15.30 Slušna slika. 20.30 Pesmi in melodije. 21.30 Koncert RO. 22.30 Pisana gl. 23 Poročila.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12.30 Poročila. 14 Harmonika. 14.30 Pop. 4. 15,25 Čtivo. 17 Predavanje. 17.40 •. 17.50 Q. 18-35 Angleščina. 18.55 Sadeži za zimsko zalogo. 19 •. 19.30 Literarna ura. 20.10 4 orkestra in solistov. 21-45 Koncert kvarteta, 22 •. 22.15 O- 22.20 Poljudni koncert.
MADONA 514.6-583 50 kw
5.30 Zabavna glasba (O). 5.40 Poročila. Telovadba. O- H •- 11-45 Plošče. 16.40 Salonska glasba. 17.25 Rachmani-nov klavirski 4 št. 3. 18 •. 18-30 Ruske pesmi. 18.40 Predavanje. 19 •. 19.15 Le-tonski zbori. 19 30 Zvočna igra. 20-25 P. I. Čajkovski: »Evgenij Onjegin« (III. de.) (O)- 21 •. 21.25 O-
443.1-677 100 "kw
• - O- 11 Skupna! oddaja
SOTTENS
6.55 O- 7
vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.30 Pisan koncert. 12.45 Poročila. 12.55 Pisan koncert (nadaljev.). 17 Bern. 18 Predavanje. 18.15 Jazz. 18.40 Branje. 19 O- 19-15 Pisan drobiž. 19.50 • . 20 Orkestralni koncert. 21 Oddaja za izseljence. 22 Lahka1 glasba (O). 22.20 Poročila.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v portugalščini (oddaja za Brazilijo, 19.84). 1.30 Predavanje v španščini (oddaja za srednjo Ameriko 19.84). 2 Predavanje v španščini (oddaja za južno Ameriko, 19.84m). 230 Predavanje v angleščini (oddaja za Severno Ameriko, 25.55m). 19.30 Predavanje v italijanščini (oddaja za Evropo, 48.47 m). 2.30 • v angleščini za Severno Ameriko (25.55 m).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15120 kc; 25 55 m - 11.1740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48 47 m - 6.190 kc
Tj&reJk -3: septembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Iz Mozartovega carstva (plošče): arr. Urbach: Iz Mozartovega carstva, fantazija. Mozart: Mala nočna godba (podoknica). Fantazija za orgle Balet »Les petits riens«.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Slovenski napevi, Sodeluje g. Friderik Lupša in Radijski orkester: Gregorc: Rimske Toplice, koračnica. Prelovec-Bernard: Odpiraj dekle kamrico. Hribčki ponižajte se. Pojdem u rute. Jaki: Ljubav-
no življenje, valček. Prelovec-Ber-nard: Ena ptička priletela. Hišica pri cest stoji. Ko ptičica na tuje gre. Jaki: Gasilska koračnica. Prelovec-Bernard: Spomlad prav luštno je. Ko so fantje proti vasi šli. Parma: Pozdrav Gorenjski, valček.
14.00: Poročila.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura.
19.40: Objave.
20.00: Gospodarska poročila (g. Drago Potočnik).
20.10; Vzgoja k disciplini in svobodi (g. prof. E. Boje).
20.30: Pevsko društvo »Lira« poje (plošče): Pavčič: Dekle med rožami. Vremšak: So še rožce v gartel-
nu žavovale. Venturini: Zvezde žarijo. Zepič: Narodne zdravice. Vremšak: Jurjeva. Pregelj: Dekle moje prinesi mi vode. Prelovec: Hišica pri cest stoji. 21.00; Koncert operne glasbe (Radijski orkester): Mozart: Uvertura k op. Figarova svatba. Kienzl: Predigra in prizori iz II. dej. op. Evan-geljnik. Puccini: Fantazija v treh delih iz op. Turandot. Čajkovski: Fantazija iz op. Pikova dama.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Narodne in umetne pesmi ob spremljavi citer (gdč. Štefka Ko-renčanova in Vilko Skok): Narodne: Mila lunica. Slovenka sem. Trtica mila. Grieg: Solvejgina pesem. Brahms: Lahko noč. Quarante; Ti sladka očarljivost, narodna: Zmiraj vesel. Bajuk: Meglica, narodna: Glejte že sonce zahaja.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Izreki. O- •-1150 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12.40 O- 13.10 Slovenske narodne pesmi. 13-30 •. 13 50 O-14.40 •. 14.50 O- 17-05 Reportaža. 17.25 4 vojaške godbe. 18.30 Narodne pesmi. 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 O-20 Predavanje. 20.15 4 G. Erno Dohna-nyi. 20 45 O- 21-10 Arije poje ga. Zlata Gjungjenac. 21.40 •. 22 Violinski 4. 22 30 O- 22.40 22 50 O
BEOGRAD D.
6 45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski | (R. Beograd). 14.40 •• YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas. • . 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20*50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21-20 Plošče. Nato ob 21.40 •- 21 55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22-40 •. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 O- 12-30 •- 12-45 časopisne vesti. 13.05 Pisan koncert (plošče). 13-55 časopisna in tržna poročila. 16.50 Poročila. 17.15 Mandolinski 19.05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •• 20 Iz hrvaške književnosti. 20.30 Lahka glasba. 21 Slovanska glasba. 22 Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Jutr. odd. 6-40 O- 7 •- 7.15 Lahka glasba. 10 O- 10-10 Nemška šolska oddaja. 10.40 M. Reger: Sonata v fis- molu za gosli in klavir. 11.05 O- 12-05 Narodne pesmi. 12.30 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 16 •. 16.15 O- 17 Madžarska oddaja. 17 50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.30 Predavanje. 19.40 Zabavna glasba. 20 Reportaža. 20.35 Pevski 4. 21 Predavanje. 21.15 Koncert komorne glas-
be. 22 22.15 O- 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.30 4- 6.45 Praga. 7 Nemška oddaja. 7.15 Praga. 9 Praga. 11 Nemška oddaja. 12 Praga. 12.40 4 RO. 13.30 O- 13-40 Praga. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18-15 O- 18 20 Delavska ura. 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.25 4. 2015 Praga. 20.40 Predavanje. 20.55 Praga. 22 Nemška oddaja. 22 35 Praga. 23 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 Plošče. Poročila. Koledar. 7.05 Pisan koncert. 9.10 Šolska oddaja. 10 • - O- 10-30 ženska ura. 11 Pisan 12.15 12.30 Brno. 13.30 Gospodarska ura. 13 40 O- 14 Prenos. 15 O 15 35 O- 15 50 •. 16 Koncert zabavne glasbe. 17 Mladinska ura. 17.20 V. Novak: Klavirski trio v g- molu, op. L 18 češka knjiga. 18 25 O- 18-30 Delavska ura. 19 Napovedi. •. 19.25 Brno. 19.50 Reporter govori. 20.15 Salonska glasba. 20 40 Predavanje. 21 Koncert skladb V. Nov&ka. 22 • O- 22.30 Pisan koncert. 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45	Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6-25
•	. 6 30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 O- 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4- 12.15 •-12-35 Pisan 4. 13.20 Lahka in plesna gl. 17.30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18 45 Predavanje. 14 O- 19-30 •-19.50 Lahka glasba. 20 Pevski 4. 20.30 Koncert sonat. 21 Buske romance. 21.30 Lahka in plesna glasba. 21.45 •■ 21-55
Predavanje v nemščini. 22-05 Plesna gl. *
BEROMt)NSTER 540-556 100 kvv
6-20	Telovadba. 6.40 O- •- 6-55 Napovedi. Objave. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi •. 12.40 Zabavni 4. 16 30 Reportaža iz tovarne preprog. 17 Koncert RO. 18 Presenečenja. 18-10 Jodlerji. 18.30 Jezikovno predavanje. 19 O- 19.15 Mednarodna kronika. 19.30 •:. 19 40 Zvonjenje. 19 43 Pisan spored. 20-30 Koncert zabavne glasbe. 21 Bern. 22 22.10 Schubertove pesmi.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12-10 Pevski 4. 12.40 13.30 Salonski orkester. 14.30 1610 ženska ura. 17
•	v slov. 1715 Pisan 4. 18 20 Vprašanje Transylvanije. 18.50 O- 1915 • 19-25 Predavanje. 19-50 Jazz. 2010 Zvočna igra po romanu Selme Lagerloff. 21.15 Pevski 4. 21.40 22-10 Salonski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini.. 23.20 O-
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw
17.15 Ukrajinska oddaja. 18.50 Frann-coščina. 19.25 4 na violončelu. 20 •. 20 25 4 vojaške godbe.
HoRB¥ 265-1131 100 kw
12.05 Lahka glasba. 12.30 13 4 zabavne glasbe. 14 Predavanje. 14.15 Stare nemške pesmi. 14-30 Predavanje. 17 05
Otroška ura. 17.30 Recitacije. 18 O- 19
•	- 19-30 Predavanje. 19 50 Pevski in klavirski 4. 20 20 Zvočna igra. 21 Pisan 4. 21.30 Predavanje. 22 •. 22.15 Kabaret. 22 45 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7.30 •• 8 čas. O- 8-15 •- 16.40 Mladinska ura. 17 Čas. Poročila. 17.15 Vojaški program. 18-15 Objave in šport. 19 Komorna glasba. 20 Čas.
Spored I
12 Borza in O- 12-20 Simfonični koncert. 13 čas - •. 13.15 Simfonični 4. 14 čas. •. 14.15 Koncert orkestra Angelini.
14	45 •. 15 Borza. 20 30 Simfonični vokalni koncert. 22 30 Izbrana glasba.
Spored II
12 Pisana gl. 12.30 Koncert tria: chesi. 13 čas. •. 1315 Op. 4 orkestra, 14.45 •.
15	4 orkestra Angelini. 15 30 Operna gl. 20-30 Enodejanka. 21 Pesmi in melodije. 22 4 orkestra. 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12-30 Poročila. 14.20 Kino orgle. 14.30 4 RO. 17 Predavanje. 17.40 17.50 Glasbena ura. 19
•	. 20 Beethovnove violinske sonate. 20.30 Slušna igra. 22 22.15 O- 22 20 Plesna glasba.
MADONA 514.6-583 50 kvv 5.30 Zabavna glasba (Q)- 5.40 Poročila. Telovadba. O- H •- H -45 Plošče.
16	Kalman: »Sylva« - opereta (Q)- 16-45 Klavirski koncert. 17.10 športno predavanje. 17.30 Ciganska godba. 18 •. 18.30 Ruska glasba (O)- 19 •- 19-15 Orkestralni in solistični koncert. 20-05 »In-dulis in Arija«; odlomki iz tragedije J. Ilainis-a. 20.45 Letonske narodne pesmi. 21 21.25 Letonske pesmi.
SOTTENS 443.1-677 100 kvv 6.55 O- 7 •• O- 11 Skupna! oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.30 Pisan koncert. 12.45 Poročila. 12.55 Pisan koncert (nadaljev.).
17	Ziirich. 18 Predavanje. 18-10 O- 18-15 Zdravstveni nasveti. 18.20 O- 18-30 Predavanje. 18 40 O- 19 Predavanje. 19.10 Zborov koncert. 19.30 O- 19-50 •- 20 Odmevi iz raznih krajev. 20-30 H. de Balzac »Eugenie Grandet«. Drama v 4 dej. 22.20 Poročila.
VATIKAN	(kratkovalovna)
14.30 Predavanje v španščini (oddaja za Filipine, 19.84m). 14.45 Predavanje v angleščini (oddaja za Filipine, 19.84m). 16 Predavanje v angleščini (oddaja za Indijo, 19.84m). 20 Predavanje v angleščini. 20-30 Predavanje v nemščini. 21 Predavanje v portugalščini. (Vse oddaje za Evropo na valu 48.47). 14.30 • v angleščini za Filipine (19.84m). 16 • v angleščini za Indijo (1984m). 20 • v angleščini za Evropo (48.47m). 20-30 • v nemščini za Evropo (48.47m). 12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19 84 m - 15120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31,06 m - 9 660 kc; 48 47 m - 6.190 kc
c^p&cLcl 4. septembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Pisan drobiž (plošče): Koe-hler-Henderson: Pesem iz filma »Zlati kodrčki«. Aust-Eovarik: Praga igra, venček. Molleda: Stari spomini (Imperio Argentina). Giles: Včeraj so jo odnesli (Imperio Argentina). Mordrez: Poslušaj, tango, La Perinola, tango. Lehar; Dežela smehljaja, potpuri.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Duet harmonik (brata Mal-gaj): Beethoven: Koračnica. Bop-pheuth: Utrinki, lendler. Holz-schuh: Planinski ples, polka. Ran-čigaj; Narodne pesmi. Acham; Deklica, valček. Holzschuh: Mala plesalka, lendler. Rančigaj: Narodne pesmi. Schmittenhelm: Veselje, valček. Blatner: Na obali, mazur-ka. Weber: Valček in koračnica iz. op Carostrelec.
14.00: Poročila.
18.30: Mladinska ura: O letenju v velikih višinah (g. Janko Čolnar).
18.45: Za krajši čas (plošče): Oli-phant: Praznik male deklice. Hey-kens; Metuljčki rajajo. Land-schulz: Polka malih lutk. Powell: Kodrolašček, intermezzo. Rosen: Pri škratih v baru, glasbena slika.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
20.10: O postanku in razvoju fotografije (g. Oskar Kocjančič).
20.30: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega: Dolinar: Gasilska koračnica. Flotow: Allessandro Stradella, uvertura. Gounod: Faust, fantaz. Rach-maninov: Preludij, .op. 3, štev 1. Flajšman: En starček je živel, na-pitnica. Šebek; Med dlerviši, slika. Schonherr: Arabski intermezzo. Rossini: Italijanka v Alžiru, uvertura. Leoncavallo: Bajazzo, fantazija. Schonherr: Vesela nedelja, venček. Koračnica.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Šramel-kvartet »Murnček«: Murnčkova koračnica. Langer: Stara mamica, pesem. Juel: Tangos, tangos. Dobrepoljski: Sobica ti moja mala, angl. valček. Blaženka, polka. Ferarri-Borodin; Samo njo, angl. valček. Zegnanje v Medani, št. I. polka. Dve alpski pesmi. Lincke: Luna valček, Alex Stone: To je moj mali ples, angl. valček. Bokal vina, valček. Zegnanje v Medani, št. 2, polka. Honig: Moji Marički, polka-mazurka.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Izreki. Q. • -11-50 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje, nato O- 12.40 Narodne pesmi. 13.10 Napevi. 1330 •. 1350 4 RO. 1440 1450 O-17.05 Naša vojska. Predavanje. 17 25 Klavirski 17-55 O- 18-20 Predavanje. 18.35 Plesna glasba. 19.10 19.25 Nacionalna ura. 19-40 O- 20 Prenos opere iz Nar. gled. v Beogradu. 21-40 •- 22-40 •-22.50 Plesna glasba.
BEOGRAD D.
6.45 Cas. •- 7 Jutranji koncert. 7-45 Časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14-40 •-TUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Cas.
•	. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ur*,, 21-20 Glasbeni pregled. Predava g. Mihajlo Vukdragovič 21-40 Poročila. 21-55 Francoska ura. 22-10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Cas. TUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. TUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6-30 •• Napovedi. Q- 12 Zvonjenje. 12.03 O- 12-30 •- 12-45 časopisne vesti. 13.05 Pisan koncert (plošče). 13-55 Časopisna in tržna poročila. 16 50 Poročila. 17.15 | RO. 18.15 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 18-30 Književna kronika.
19	05 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 •-
20	Prenos opere iz Nar. gled. v Zagrebu. 22 •- Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6 30 Jutr. odd. 6-40 O- 7 •- 7-15 Lahka glasba. 11.05 Prešov (|). 12-05 Simfonična glasba (O)- 12-30 •- 12-50 Prešov (predavanje). 13 Opoldanski 4- 16 •-
16-15	Iz J. S. Bachovih del. 16 35 Mladinska oddaja. 17.20 Predavanje. 17-20 O-
17-50	• v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45
•	v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19.40 Instrumentalna glasba (O)- 20 Predavanje. 2015 Konc. skladb J. S. Belle. 21 Zvočna igra. 21-30 J. Kla-as: Sonata v B-duru za violo in klavir. 22 •- 22-15 Plesna glasba:. 23 • v nemščini in franc.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.30 4- 6-45 Praga. 7 Nemška oddaja. 7-15 Praga. 9 Praga. 11 Salonski kvartet. 12.10 Praga. 17 Nemška oddaja. 18 Književne novosti v pedagoški književnosti. 18-15 O- 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.55 Predavanje. 20-40 Moravska poje. 21-30 A. Ca-sella: Koncert v a- molu za gosli ln orkester. 22 Nemška oddaja. 23 Praga. 24 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6-30 Plošče. Poročila. Koledar. 7-05 Pisan koncert. 9-15 O- 10 •- 10-10 Šolska oddaja. 10-45 Ženska ura. 11 Brno. 12-15 12-30 Sa-
lonski orkester. 14 Prenos. 15 O- 15-20 Predavanje. 15-50 •- 16 Koncert zabavne glasbe (RO). 17 Kmetijsko predavanje. 17.30 Koncert komorne glasbe. 18 Iz književnega sveta. Predavanje. 19 • . 1915 Predavanje. 19.25 Zabavni koncert. 20.25 Predavanje. 20.40 Pevski $. 21.10 Jaroslav Vrchlicky. 21.30 A. Casella: Koncert v a- molu za gosli in orkester. 22 •. 22.30 O- 22 30 Pisan spored. 23 Koneert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.25 • . 6 30 Narodna in lahka glasba. 6.55 Koledar. 7 O- 11 I lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 •. 12.35 Pisan $. 13.20 Lahka in plesna gl. 17.30 Otroška ura. 18-30 Lahka in plesna glasba. 19 Predavanje. 19.15 Klavirski 4. 19-30 •• 1950 Lahka glasba. 20 Verdi: »Rigoletto«. 21.45 •. 21.55 Predavanje v
ital. in angl. 22.05 Narodna glasba. *
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6-20 Telovadba. 6.40 O- •■ 6-55 Napovedi. Objave. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi •. 12.40 4 RO. 16 30 ženska ura. 17 Jos. Haydn: »Lekarnar«, opera buffa. 18 Otroška ura. 18-30 O- 18-40 Predavanje. 19 Koncert komorne glasbe. 19-30 •-19.40 Zvočna igra. 21 Koncert Schuber-tovih skladb. 22 •'. 22-10 Plošče.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12-10 O- 12-40 •- 13-30 4 RO. 14 30
16-10 Otroška ura. 17 • v slovaščani. 17.15 Ciganski orkester. 18-30 Glasbeno predavanje. 19.15 19-55 Mednarodni pregled. 20-10 Operetni večer. 21-40 •-22-10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini.
BUDIMPEŠTA D. 834.5-360 20 kw
19 30 Predavanje. 20 20-25 Predavanje. 20.45 Koncert komorne glasbe.
HORBY 265-1131 100 kw
12-05 O- 12-30 •- 13 $ zabavne glasbe. 14 Predavanje. 14.20 Otroška ura. 14 45 Recitacije. 17.05 Predavanje. 17-20 O-18-05 Vojaška oddaja. 18-45 Predavanje. 19 •. 19.30 Lahka glasba. 19.55 Predavanje. 20-25 Koncert zabavne glasbe.
21-25	Reportaža. 22 •. 2215 Plesna gl.
22-45	•-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7.30 •- 8 Cas. O- 815 1640 Mladinska ura. 17 Cas. Poročila. 17-15 Vojaški program. 18-15 Objave in šport. 19.15 ???. 19-45 Letalske objave. 20 Čas. •.
Spored I
12 Borza in Q. 12-20 Delavska ura. 13 Cas. •. 13.15 Koncert orkestra Cetra. 14.45 •- 15 Borza. 20 30 Večerni 4. 22 čtivo. 22.15 Pianinski 4. 23 23-15 4 orkestra Angelini.
Spored II
12 4 orkestra Angelini. 13 čas. •-13-15 Poljudne pesmi. 13-30 Politični pregled. 13-45 Poljudna ura. 14 •- 14-15 $
orkestra Petralia. 14.45 15 Koncert orkestra. 20-30 Filmska glasba. 21 Igra. 21-45 Poljudna ura. 22-15 Objave. 22-25 Pisana glasba. O- 23 •-
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7-15 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12-30 Poročila. 14 O- 14-30 Pop. 4. 15-20 Narodne pesmi. 17 Predavanje. 17.40 •. 17.50 O-18-35 Francoščina 19 •- 19-30 Predavanje. 20 4 RO. 20.45 čtivo. 2115 Kino orgle. 21-30 Predavanje. 22 •. 22.15 O-22.35 Plesna glasba.
MADONA 514.6-583 50 kw 5.30 Zabavna glasba (Q)- 5 40 Poročila. Telovadba. O- H 11.45 Plošče. 16 Vojaške pesmi. 16-25 Zborov 16.60 J. S. Bach: Suiba št. 3. (O)- 17-15 Pevski koncert. 18 •- 18-30 O- 18-40 •- 19-15 Koncert lahke glasbe. 19.15 2015 Zanimivosti'. 20.30 Prenos 4 iz Moskve. 21-15 •. 21.40 O
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6-55 O- 7 •. O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.30 Pisan koncert. 12.45 Poročila. 12-55 Pisan koncert (nadaljev.). 17 Bern. 18 Mladinska oddaja. 19-15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Predavanje. 20-15 Plošče. 20-30 Predavanje. 21 Koncert francoske glasbe. 22.10 O- 22 20 •.
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v francoščini (oddaja za Evropo, 48-47 m). 20-30 Predavanje v francoščini (oddaja za Afriko, 19.84 m). 21 Predavanje v španščini (Oddaja za Evropo, 48-47 m). 20 • v francoščini za Evropo (48.47 m). 20-30 • v francoščini za Afriko (19.84 m). 12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York).
19-84 m - 15-120 kc; 25-55 m - 11 740 kc 3106 m - 9 660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
Odrttk 5. septenilim
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.	_
12.00: Zborovske pesmi (plošče): Bendl: Svoji k svojim (zbor praških učiteljev). Foerster: Ko smo se ločili (isti). Dvorak Milenka travička (isti). Spilka: Koupin ja si (isti). Meč iz Ferrare (Assoc. Glee clubs of Amerika), de Kowen: Lovska pesem (isti). Križkovski: Ujetnikova tožba (Moravski učitelji). Bovet: Planinska pesem (Friburški koralni zbor). Dvojna romanca (isti).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Veseli operetni zvoki. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, g. Andrej Jarc in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijamec: Schubert-Berthe: Pri treh mladenkah. Lehar: Dežela smehljaja. Joh. Strauss; Cigan-ba-ron.
14.00: Poročila.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura.
19.40: Objave.
20.00: Deset minut zabave.
20.10; Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič).
20.30: Samospevi, gdč. Carmen Antič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek.
21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe: A. Dvorak: Koncert za violoncello in orkester op. 104: Allegro — Adagio ma non troppo — Finale — Allegro moderato (Violoncello: Em. Feuermann; ork.: Člani berlin. drž. opere; dirig.: M. Taube).
22.00; Napovedi, poročila.
22.15: V oddih igra Radijski orkester: Jaki: Pogumno naprej!, koračnica. Blume: Menuet in sarabanda iz godalnega kvarteta »Domača glasba«. Gregorc: Smuk, galop. Czernik: Kozaška pesem. Kotscher: Madeira, tango. Ondraček: Es-As, polka. Blon: V brzovlaku, galop. Schoni-an: Arabeska, serenada za godalni ork. Kriiger-Hauschmann: Vedno imam srečo, intermezzo. Marenco-Jakl: Galop iz baleta: Excelsior. Gregorc: Na korajžo, koračnica. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kvv
6 Budnica. Telovadba. Izreki. O- •■ 11.50 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje, nato | narodnih pesmi. 12-40 Orkestralni $. 13-30 Napovedi. •- 13-50 4 Havajskega kvarteta. 14-20 O- 14-40 •- 14.50 Q-17-05 šolska oddaja. 17-50 4 RO. 18-20 Glasbeno predavanje. 1910 •. 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Ruske romance. 20 Zabavna oddaja. 21 Narodne pesmi. 21-40
•	. 22 Orkestralni koncert RO. 22-40 •-22 50 O-
BEOGRAD D.
6-45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •• YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas.
•	. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19 50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20 20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Zakonodaja za mladoletne v Jugoslaviji. Govori g. dr. Metod Dolenc. 21-40 •- 21.55 Franc. ura. 22.10 Ital. ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kvv
6.30 •• Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 O- 12-30 •. 12-45 časopisne vesti.
13-05 Pisan koncert (plošče). 13.55 Časopisna in tržna poročila. 16 50 Poročila. 17.15 Pevski 4 Paje Grba. 17.45 O- 18-15 Predavanje. 19.05 •- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 20 Bosanske ljubezenske pesmi. 20-15 Vokalni 4. 20-45 Recitacije.
20	4 Nade Serdoz. 22 •- Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6 30 Jutr. odd. 6.40 O- 7 •- 7.15 Lahka glasba. 11.15 ženska ura. 11.30 4- 12-05 O- 12-30 • - 12 50 Predavanje. 13 4 godbe na pihala. 16 16.15 O- 16-30 Oddaja za vojake. 17 Slovaške narodne pesmi. 17.35 Vzgojno predavanje. 17-50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19.40 Pisan spored. 20 45 Predavanje. 21 4 cerkvene glasbe. 22 •. 22.15 Ciganska godba. 23 • v nemščini in franc.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.30 4- 6.45 Praga. 7 Nemška oddaja. 7-15 Praga. 9 Praga. 10-30 šolska ura. 11 Nemška oddaja. 12.10 Praga. 16 Pisan koncert. 17 Nemška oddaja. 18 Od atoma do vsemirja. Predavanje. 18-15 H. Biber; Sonata v c-molu za gosli in klavir. 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.25 M. Ostrava. 2010 Praga. 22 Nemška oddaja. 22.35 O- 23 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6-10 Budnica. Telovadba. 6-30 Plošče. Poročila. Koledar. 7.05 Pisan koncert. 10 •- 10-10 šolska oddaja. 10-35 Brno. 11 ženska ura. 11.15 O- 12-15 •- 12-30 O-13.30 Brno. 13 40 O- 14 Prenos. 15 O-15.20 Predavanje. 15.50 16 Brno. 17-15 Skladbe Aleksandra VVaulina. 17 45 Reportaža. 18.20 O- 18-30 Delavska ura. 19 Napovedi. •. 19-25 Koncert zabavne gl. 20-10 Drama. 21-30 L. v. Beethoven: I. simfonija v C- duru, op. 2i. 22 22 40 O- 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6-25
•	. 6.30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 O- 11 I lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 •-12-35 Pisan 4. 13-20 Lahka in plesna gl. 17-30 Lahka in plesna glasba:. 18.45 Predavanje. 19 Narodna glasba. 19.30 •-19.50 Lahka glasba. 20 Bachov koncert.
21	Pevski 4. 21-30 Lahka glasba. 21-45
•	- 22-05 Plesna glasba.
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telovadba. 6.40 O- •- 6-55 Napovedi. Objave. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi •. 12.40 Pisan 4. 13-30 O- 16-30 Za bolnike. 17 Lausanne. 18 O- 18-30 Predavanje. 19 Plošče. 19.15 Predavanje. 19.30 •. 19-40 Zvonjenje. 19.43 Ziirich (Ouly Rossel). 20-30 Orkestralni koncert 21-50 Ali ste že videli? 22 •- 22-10 Plesna glasba.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Klavirski 4. 12 40 •. 12-55 Pevski 4. 13.30 Ciganski orkester. 14.30 16-15 Ukrajinska oddaja. 17 • v slova-
g. O: RADIJSKI ORKESTER |'ž KONCERTj 3 POROČILA j O P1PŽČS [B^]
ščini. 17.15 Zborov 18-10 Salonski orkester. 19.15 •. 19.25 Zvočna igra. 2005 O- 20.50 Orkestralni i. 21.40 •. 22.10 Plesna glasba. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23-25 Ciganski orkester.
BUDIMPEŠTA D. 834.5-3#0 30 kw
16.15 O- 19-30 4 na violončelu. 20
20-50	Salonski orkester.
HORBY 265-1131 100 kw
12.05 Harmonika. 12-30 •. 13-10 Pevski $. 13.30 Predavanje. 14 | zabavne gl. 17.05 Književna kronika. 17 30 £ na harfi. 17.45 Recitacije. 18 O- 19 •■ 19-30 4 vojaške godbe. 20.15 Radijska rapsodija. 21 Simfonični koncert ruske glasbe.
21-40	Predavanje. 22 •. 22-15 Pisan koncert. 22-45 •-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7-30 •. 8 Cas. O- 8.15 •. 16-40 Mladinska ura. 17 Cas. Poročila. 17.15 Vojaški program. 18.15 Objave in šport. 19 20 Violončelo koncert. 20 Čas. Spored I
12 Borza in O- 12-20 Koncert RO. 13 Cas. •. 13.15 Lahka glasba. 14 • - 14.15 4 orkestra' Cetra. 14.45 •. 20.30 »Vstajenje« - drama. 23 •. 2315 4 orkestra Seracini.
Spored II
12 Poljudni f 12.30 Koncert tria Che-si. 13 Cas. •. 13.30 Politični pregled. 14.45 •. 15 4 orkestra Cetra. 15.30 Nea-politanske pesmi. 15.45 O- 20.30 Pesmi in melodije. 21.30 4 RO. 22-30 Pisana gl. Q. 23 Poročila.
KOPENHAGEN 255.1-1176 1Q kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8-30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12.30 Poroči.a.
14.20 O- 14-40 Chopinove skladbe. 15 Popoldanski 17 Predavanje. 17.40 •. 17.50 O- 18-35 Angleščina. 19 •. 20.10 Koncert RO. 20.55 Slušna slika. 21.15 Simfonični koncert. 22 •. 22.15 O- 22 20 Plesna glasba.
MADONA 514.6-583 50 kw
5-30 Zabavna glasba (0). 5.40 Poročila. Telovadba. O- H •- 11-45 Plošče.
16	Operna glasba. 16.40 Predavanje. 17.05 Violinski 17.20 Mladinska oddaja. 17.45 Letonski zbori. 18 •. 18-30 Letonske narodne pesmi. 19 •. 19.15 Simfonični koncert (Prenos iz Rige). 20 Predavanje. 2015 Nadaljevanje simfoničnega koncerta. 21 •. 21.25 O-
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6.55 O- 7 •- O- 11 Skupnial oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.30 Pisan koncert. 12.45 Poročila. 12.55 Pisan koncert (nadaljev.).
17	Lugano. 18 Za bolnike. 1810 Komorna glasba. 18.20 Predavanje. 18.30 O-18.35 Predavanje. O- 19 Predavanje. 19.10 O- 19-20 Predavanje. 19.35 Plošče. 19 50 20 Odmevi iz raznih krajev. 2030 Vokalni trio. 20 45 Predavanje. 21.10 Orkestralni in pevski koncert. 22 Lahka glasba (O)- 22-20 •.
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v poljščini. 20-30 Predavanje v ukrajinščini. (Obe oddaji za Evropo na valu 48.47 m). 20 Predavanje v poljščini. 20.30 Predavanje v ukrajinščini. Oboje na valu 48.47 m.
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York).
19.84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9-660 kc; 48 47 m - 6-190 kc
^Pdtk 6. ^tfdeirilfid
LJUBLJANA 569-527 5.6 kvv
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
Praznovanje rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra ii.:
9.30: Prenos zahvalne službe božje iz stolnice.
10.00: Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju (prenos iz Zvezde).
12.00: Naša glasba (plošče); Na Gorenjskem je fletno (S. Banovec in Kmečki trio). Jaki: Regiment po cesti gre (Kvartet mandolin). Ribniška (APZ). Dev: Jaz pa no kajžico imam (Sekstet iz Brnce). Spomlad pa luštno je (isti). Pastirček (Udo-vičeva in Laušetova). Lovec (isti). Narodne (Ljubica Sfiligojeva). Sijaj sijaj sončece (Akad. pevski kvintet).
12.30: Poročila, objave.
13.00; Napovedi.
13.02; Svečani koncert jugoslovanske glasbe (Radijski ork.). Jenko: Slavnostna uvertura. Kosovo, simf. slika.^ Zaje: U boj! iz op. »Zrinjski«. Čačkes: Bosnia, venček jugosl. narodnih pesmi in plesov. Jenko-Sed-laček: Srbske narodne pesmi, potpuri. Gregorc: Slavnostna koračnica. Dolinar-Bernard: Mlada pota, potpuri slov. narodnih. Cačkes-Bra-dič: Mostar, koračnica. Šrabec-Bra-dič: Dalmatinski šajkaš. Bradič: Zagorski ples. Jaki: Zvestoba domovini, koračnica.
14.00; Poročila.
14.10; Tedenski pregled Tujskopro-metne zveze.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40; Objave.
20.00: Za planince.
20.10: Ženska ura; Ali naj se za javna vprašanja zanima tudi žena? (gospa Angela Vode).
20.30: Akademski pevski kvintet; Ju-
vanec; Slovenska zemlja. Nedved:
Mili kraj. Marolt: O j ta soldaški boben. Ipavec: Domovini. Nedved: Na straži. Ipavec: O mraku. Aljaž: Na dan. Hajdrih: Mladini. Ipavec: Imel sem ljubi dve. Hajdrih: Slava Slovencem. Marinkovič: Na Adriji. Jenko; Sto čutiš. 21.15: Slovenski zvoki (Radijski orkester) ; Gregorc: Paradna koračnica. Adamič-Šedlbauer: Venček Adamičevih. Jaki: Praporščak, koračnica. Vidošič: Planinski raj, fantazija po motivih iz Slovenije. Jaki: K obrambi, koračnica. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15; Pisana šara (plošče): Blon: V brzovlaku, galop. Schafferr: Pošta v gozdu (voj. godba). Jessel: Svatbeni zvonovi (ork.). Bode; Migla-nje zvezdic (Ksilofon: Kriiger). Mozart: Turška koračnica, (ork.). Rixner: Pony. Borodin: Polovska koračnica (simf. orkester). Smetana: Praški karneval (Češka filharmonija). Hirth: Metuljčki v paviljonu (Jiiger). Jensen: Mlin (ork.). Bortkievič: V Kokošnjaku. Kron-berger Mariot: Parada žabjega kralja.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kvv
6 Budn. Tel. Izreki. O- • ■ 9 Pren. bog. 11.50 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje, nato narodne pesmi in recitacije. 13.30 •• 13.50 O- 14-40 •- 14.50 O- 17-05 Predavanje. 17.25 4 godbe kraljeve garde. 18 20 Predavanje. 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 4 Radijskega kolornega zbora. 20 Recitacije. 20 20 Simfonični koncert RO. 21.40 •. 22 Jugoslovanske pesmi poje g. Nikola Cvejič. 22 30 O- 22-40 •- 22-50 Fanfare.
BEOGRAD H.
6.45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13 30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Cas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Gospodarski pregled. 21.40 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Cas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kvv
6.30 •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 O- 12-30 •- 12-45 Časopisne vesti. 13.05 Pisan koncert (plošče). 13.55 Časopisna in tržna poročila. 16.50 Poročila. 17.15 4-' 19-05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • - 20 Prenos. 22 • - Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 Jutr. odd. 6.40 O- 7 7.15 Lahka glasba. 11.10 šolska oddaja. 12.05 O-12.30 12.50 Predavanje. 13 Simfonična glasba (O). 16 •. 1615 Zabavna gl. 17 Madžarska oddaja. 17.50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19 40 Operetna" glasba. 20 Sofokles: »An-
tigona«. 21.40 Pesmi M. P. Mussorgske-ga. 22 •. 2215 Leharjeve melodije (O)-23 • v nemščini in franc.
BKNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.30 4. 6.45 Praga. 7 Nemška oddaja. 7-15 Praga. 9 Praga. 10-45 ženska ura. 11 Nemška oddaja. 12.10 Praga. 16 4 RO. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18.15 O- 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 2010 O- 22 Nemška oddaja. 22.35 Praga. 24 Nem. oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 Plošče. Poročila. Koledar. 7-05 Pisan koncert. 9.15 O- 10 •- 10-10 šolska ura. 10-35 O-10-45 ženska ura. 11 Brno. 12.15 •. 12.30 4 lahke glasbe. 13-40 O- 14 Prenos. 15 O-15 20 Predavanje. 15 50 16 Brno. 17.10 Predavanje. 17.30 Koncert nemške komorne glasbe. 18 Predavanje. 18-30 Delavska ura. 19 Napovedi. •. 19.25 Pevski 20.20 4 RO. 20 35 Zvočna Igra. 21.25 A. Dvorak: Koncert v g- molu za klavir in orkester, op. 33. 22 •. 22.35 O- 23 Simfonični koncert (Beethoven, Mozart).
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6 05 Koračnice. 6 25 • . 6 30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 O- 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4- 12-15 •-12-35 Pisan 4. 13-20 Lahka in plesna gl. 17-30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18 45 Predavanje. 19 Simfonična glasba. 19 30 •- 19-50 Massenet: »Ma-non«. 21-45 •- 22 Plesna glasba.
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telovadba. 6.40 O- •■ 6.55 Napovedi. Objave. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi •. 12.40 4 RO. 16 30 ženska ura. 17 Lugano. 18 Otroška ura. 18.35 Reportaža iz ateljeja slikarja - portretista. 19 O- 19-15 Domača kronika. 19.30 •. 19.40 Reportaža. 2010 Koračnice. 20.30 Predavanje o tujkah. 20-45 J. Offenbach: »Princesa iz Trapecunta« buffa opera. 21-50 Predavanje. 22 •. 22.10 O-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Salonski orkester. 12.40 •- 13-30 4 vojaške godbe. 14.30 •. 16.15 Predavanje. 17 • v slov. 17.45 Predavanje. 18-15 Ciganski orkester. 18.40 športna •. 19.15 • . 19 25 Predavanje. 19.50 Puccini: »To-sca« (O)- 21.40 •• 2210 Ciganski ork. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini'. 23 20 O-
BUDIMPEŠTA O. 834.5-360 20 kw
19.30 Klavirski 4. 20 •. 20.25 Predavanje. 20-55 Salonski orkester.
HoRBT 265-1131 100 kw
12.05 Lahka glasba. 12.30 •- 13 Plesna glasba. 13-30 Recitacije. 14 Otroci pojo. 14.15 Razgovor. 14.30 Pevski 17.05 Mladinska oddaja. 17-30 O- 18 30 Vojaška oddaja. 19 •- 19-30 Predavanje. 19.50 R. VVagner: »Tannhauser«, I. dej.
21	Prizor. 21.20 Zborov 4. 21.40 Kabaret.
22	•. 2215 Zabavni koncert. 22 45 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7.30 •• 8 čas. O- 8.15 •. 16.40 Mladinska ura. 17 Čas. Poročila. 1715 Vojaški program. 18-15 Simfonični koncert I. del. 19 Simfonični koncert II. del. 20 čas. •.
Spored I
12 Borza in O- 12-20 Delavska ura. 13 čas. •. 13-15 Izbrana glasba. 14.45 •. 15 Borza. 20.30 Komedija. 22 Violončelo koncert. 23 •- 23-15 Koncert orkestra Cetra.
Spored II
12 4 orkestra: Cetra. 13 čas. •. 13 15 Violinski koncert. 13 30 Politični pregled. 13-45 & kvarteta. 14 •. 14.25 Pisana gl. O- 14-45 • . 15 4 RO. 15-40 O- Pesmi. 20.30 Poljudna ura. 21 Poljudna glasba. 21.40 Izbrana glasba. 22.30 Pisana gl. O-23 Poročila.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12.30 Poročila. 14 O- 14-30 Pop. 4. 17 čtivo. 17-40 •-17-50 Harmonika. 19 •. 19.30 Zdravstvo. 20.10 Slušna igra. 21-35 Slušna igra. 22 • - 22-15 O- 22.20 O-
MADONA 514.6-583 50 kw 5.30 Zabavna glasba (O)- 5-40 Poročila. Telovadba. Q. 11 •. 11.45 Plošče.
16	O- 16 25 Predavanje. 16.55 Solistični 4- 17 40 Estonske narodne pesmi. 18 • . 1810 šport. 19 •. 1915 Operetna gl. Vmes ob 20.15 21 Poročila. 21 25 Komorna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6 55 O- 7 •. O- 11 Skupna: oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.30 Pisan koncert. 12.45 Poročila. 12.55 Pisan koncert (nadaljev.).
17	Lugano. 18 Predavanje. 18.15 O- 19 Zabavna glasba (O)- 19-15 Pisan drobiž, 19-50 •- 20 Skeč. 20-25 Valčki. 20 50 Skeč. 21.20 Orkestralni 4 RO. 22 05 O' 22 20
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v francoščini (oddaja za Kanado, 25.55 m). 1.30 Predavanje v španščini (odd. za Srednjo Ameriko, 19.84 m). 2 Predavanje v španščini (Oddaja za Južno Ameriko, 19.84 m). 20-30 Versko predavanje v nemščini (odd. za Evropo 48,47 m). 1 • v francoščini za Kanado (25.55 m). 20.30 Predavanje v nemščini za Evropo (48.47 m). 12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31-06 m - 9.660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
Sobota 7. septembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00; Plošča za ploščo, pisana zmes, petje, solisti in godba za ples.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02; Plošča za ploščo, pisana zmes, petje, solisti in godba za ples.
14.00: Poročila.
17.00: Otroška ura; Čarobni klobuk, lutkovna igra (člani radijske igr. družine, prenos iz velikega studia.)
17.50: Pregled sporeda.
18.00: Za delopust igra Radijski orkester: Vodopivec: Vesela mladina, koračnica. Wetzel: Žareči Jug!, valček. Thomas: Uvertura k op. Ray-mond. Schonherr: Pripovedka. Meyer-Helmund: Nate mislim, Margareta, pesem. Siede: Vesel intermezzo.
18.40: Pogovori s poslušalci.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
22.00: Zunanje politični pregled (gospod dr. Alojzij Kuhar).
20.30: »Halo! Berite naš novi podlistek!« Življenjska pot časopisnega romana in njegovega avtorja. Izvajajo člani radijske igr. družine, napisal in vodi Jožek.
22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester; Mannfred: Slavnostna poloneza. Lehar: Giudita, valček iz istoim. operete. K. Gorni: Pozabi me, če moreš, tango. Kalman: Potpuri iz opte, Holandska ženka. Rožanc: Baletna scena. Kro-me: Zlata ura z godbo, intermezzo. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Izreki. Q. •-11-50 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 vojaške godbe. 12.40 4 RO. 13-30 •-13-50 Narodne pesmi. 14.40 •. 14.50 O-17.05 Mladinska oddaja. 17.35 4 RO- 18-20 Predavanje. 18-30 O- 19-10 •- 19-25 Nacionalna ura. 19.40 O- 20 Koncert zbora in orkestra. 20-40 Narodne pesmi. 21.40
•	. 22 Prenos 4- 22-40 •- 22 50 Pesmi in plesna glasba.
BEOGRAD D.
6.45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20 50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Balkanski pregled. 21.40 •• 2155 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja m Severno Ameriko.
[ R. O.-RADlJSkl ORKESTER | KONCERTI © POROČILA j O PLOŠČE (kT)~
ZAGREB 276.2-1080 0.7 kw
6.30 •• Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 O- 12-30 •. 12.45 časopisne vesti. 13.05 Pisan koncert (plošče). 13.55 časopisna in tržna poročila. 16 50 Poročila. 17.15 4 RO. 19.05 19-20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Klavirski koncert Borisa Papandopula. 20.30 Hrvaški pesniki v besedi in zvoku. 21 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Jutr. odd. 6.40 O1- 7 •- 7.15 Labka glasba. 11.15 ženska ura. 11.30 O- 12-05 12.30 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski koncert. 15 Mladinska ura. 16 16.15 Plesna glasba. 17 Predavanje. 17.20 O- 17-40 športna •. 17.50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19.45 Ciganska godba. 20.15 Predavanje. 20.30 Vesel sobotni večer. 22 •. 22.15 Ciganska godba. 23 • v nemščini in francoščini. 23-10 O-
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6-30 4. 6.45 Praga. 7 Nemška oddaja. 7-15 Praga. 9 Praga. 9.45 Praga. 12.10 Praga. 16 M. Ostrava. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.25 Pevski 19.40 Koncert zabavne glasbe. 20 35
Praga. 22 Nemška oddaja. 22.40 Praga. 24 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 Plošče. Poročila. Koledar. 7.05 Pisan koncert.
10	•. 10.10 Šolska ura. 10.45 ženska ura.
11	| salonske glasbe. 12.15 •. 12 30 Zabavna glasba. 14 Prenos. 15 Mladinska ura. 15 50 •. 16 Zabavni spored. 17 Delavska ura. 17.15 $ vojaške godbe. 17.45 Predavanje. 18 O- 18-20 Prenos. 19 •. 19.25 Brno. 20-25 Predavanje o filmu. 2045 Iz čeških logov in gajev. 22
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6 25 • . 6-30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 O- U I lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12.15 •. 12.35 Pisan 4. 13.20 Lahka in plesna gl. 17.30 Lahka in plesna glasba. 18 Narodna glasba. 18.30 Delavska ura. 19 Mandolinski 19.30 •• 19 50 Lahka glasba. 20 30 Pevski 21 O- 21-45 •. 21-55 Predavanje v franc. 22.05 Narodna glasba. *
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telovadba. 6.40 O- •■ 6-55 Napovedi. Objave. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi
12-40 Zabavni £ (Q)- 13-15 Predavanje), 13.30 Pravni svetovalec. 13.45 O- 14 Kramljanje. 14.25 Domača glasba. 15 Pesmi. 15.25 Zurich. 16 Iz italijanskih oper. 17 Ženeva. 18 O- 18-30 Predavanje, 19 Zvonjenje. 19.15 O- 19-30 •. 19.40 Reportaža. 20-15 švicarske pesmi. 20.40 »Beresina« (zv. igra). 22 22-10 O-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kvv 12-10 Ciganski orkester. 12-40 •- 13-30 O- 14-30 •. 16-10 Mladinska ura. 17 • v slovaščini. 17-15 Klavirski 17-25 Zanimivosti. 18-20 Salonski orkester. 19.15
•	. 19.25 Cimbale. 19.40 Predavanje. 20.10 Operetna glasba. 21.40 •• 22.10 Plesna glasba. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.20 Ciganski orkester.
BUDIMPEŠTA IL 834.5-300 20 kw
17.20 Predavanje. 17.55 O- 18-20 Predavanje o slikarstvu. 19.15 Violinski 4. 20
•	. 20.25 Predavanje. 20.55 O-
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 šramel. 12.30 •. 15 Pevski in orkestralni 4. 15-45 Predavanje. 16 O-16-30 Predavanje. 17.05 športna poročila. 18.30 O- 19 •- 19-30 Optimist in pesmist. Razgovor. 19.45 Plesna glasba. 20-25 Ka-
Dobra vest za vse
trgovce z radioaparati!
Vas veliki pomočnik pri prodaji:
Znak kakovosti na radioaparatu!
Vsaki aparat s tem znakom je vreden Vašega zaupanja. Nosijo ga namreč samo tisti radioaparati, katere je visokorazvita nemška radioindustrija izbrala za izvoz. Breziz-jemna vernost vzorca, edinstvena tehniška popolnost, prvorazredna izdelava in najboljši materij al so važne prednosti za katere Vam, pri nakupu, jamči ia znak. Toda tudi pri prodaji on pomeni veliko pomoč, ker je kupec svesten, ,da si bo nabavil aparat, kateri pri svoji tehniški popolnosti in okusni opremi v vsakem pogledu zadovoljuje njegove želje.
SSasIfl®***46
«|Vas
Zato »

tavoca
s»o!
r
'	• Taka brošura vse-
^	biije vse o kvalita•
I	tivnih aparatih s
|	novim znakom. Mi
I	yam jo bomo rade-
®	volje in brezplačno
J	poslali, brez vsake
I	obveznosti ta Pas.
|	Obrnite se na mestne-
t	ga zastopnika nem•
t	ske radioindustrije! i
j__
baret. 21 Predavanje. 21.30 Zabavni kon-•. cert. 22 •. 22-15 Plesna] glasba. 22.45 •-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored
17.30 •. 8 Cas. Q. 8.15 16-40 Mladinska ura. 17 Čas. Poročila. 17-15 Vo-18.15 Objave, šport. 19.15 Pesmi. 19 40 Za turiste. 20 čas. •.
Spored I
12 Pianinski 12.30 £ orkestra Ange-lini. 13 čas. •. 13-15 Koncert orkestra! ■[Angelini. 14 •. 14.15 Izbrana glasba, j 14.45 •- 2030 Simfonični koncert. 22 t' Slušna slika. 22.15 & orkestra. Vmes ob 23 •.
Spored II
[; 12 Operetna glasba. Q. 12.30 # tria feChesi. 13 čas. •. 13.15 Operna glasba. 114.45 •. 15 Izbrana glasba. 20.30 & orke-f stra Cetra. 21-30 Poljudna ura. 22 Po-jgljudna glasba. 22.30 Pisana glasba. O-
JfcOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
:„ 7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8.30 Bo-rgoslužje. 12 Opoldanski 12.30 Poročila.
O- 14.30 Koncert RO. 15-20 Ctivo. BfJ6-50 Danska komorna glasba. 17.40 R*7-50 O- 18.35 Francoščina. 19 Predavanj«. 20 Pisan koncert. 21 Jazz. 22 •.
MADONA 514.6-583 50 kw
5-30 Zabavna glasba (O). 540 Poročila. Telovadba. O- U •- H-45 Plošče. 15.35 O- 16-30 španska glasba. 17.30 Predavanje. 17-50 Pesmi. 18 18 30 Pevski koncert. 19 •. 19.15 Simfonični koncert. 20 Zvočna igra. 21 •.
SOTTENS 440.1-677 100 kw
6.55 O- 7 •. O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.30 Pisan koncert. 12 45 Poročila. 12.55 Pisan koncert (nadaljev.). 14-15 14.35 Predavanje. 14.45 £ lahke glasbe. 15-05 Enodejanka. 15.30 Narodna glasba. 1.50 Predavanje. 16-30 O- 17 Koncert lahke glasbe. 18 Zvonjenje. 18.05 Otroška ura. 18-30 O- 18-55 O- 19 Glasbeno predavanje. 19.15 Skeč. 19-25 Lugano. 19.50 •- 20 Odmevi iz raznih krajev. 20.30 Kabaret. 21-10 Veseloigra.
VATIKAN	(kratkovalovna)
21 Predavanje v španščini (oddaja za Evropo, 48.47m).
12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15-120 kc; 25-55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9 660 kc; 48 47 m - 6190 kc
ITALIJANSKE POSTAJE ITALIJA: SKUPNI PROGRAM 1357 kc 221,1 m Bari n. 1303 kc 230.2 m Neapoli I. 1140 kc 263.2 m Torino I. 713 kc 420.8 m Roma I. 610 kc 491.8 m Firenze I.
ITALIJA: DNEVNI PROGRAM I. 1140 kc 263 2 m Torino I. 713 kc 420.8 m Roma I. 610 kc 491-8 m Firence I. ITALIJA: DNEVNI PROGRAM II. 1357 kc 221-1 m Bari n. 1303 kc 230 2 m Neapoli I. ITALIJA: VEČERNI PROGRAM I. 713 kc 420 8 m Roma I. 610 kc 491.8 m Firenze I. 1140 kc 263 2 m Torino I.
ITALIJA: VEČERNI PROGRAM H. 1303 kc 230-2 m Neapoli I. 1357 kc 221.1 m Bari II.
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo ln uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
Ruski film iz najburnejše dob® ruske zgodovine! Slika nam predočuje carja Petra Velikega, ustanovitelja Velike Rusije, kot vojskovodjo navdušujočega svojo zmagovito armado. Film »PETER VELIKI«, ki je bil v delu polna 3 leta, pri katerem je sodelovalo poleg najboljših ruskih filmskih umetnikov nad 50-000 statistov, bo vsak gledalec spremljal z največjo napetostjo od prvega prizora do konca. Krstna predstava te velike filmske umetnine bo že prihodnje dni v Ljubljani v popolnoma prenovljenem in najmodernejše opremljenem »KINU MATICI«!
Tipa 540 W ima 5 elektronk in rabi le 40 wattov toka. Stane 4600 — Din
„Radio" v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7 — Telefon 31-90
Dva odlična brata
sta osemelektronski*iii petelektronski aparat
RADIONE tipa 740 W in 540 W
Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne in2. Nik. Eltz. -Imata sedem krogov, tri valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, pr' ovrsten koncertni zvočnik;
Tipa 740 W ima 8 elektronk, dvojno prestavo, dvojno magično oko, zaporo zoper motnje, rabi le 50 vvattov toka ter stane 6300'— Din
RADIO
NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE SREDSTVO ZA SEZNANJANJE Z DOGODKI DOMA IN NA TUJEM; SKRBI ZA POUK — ZABAVO IN RAZVEDRILO; NUDI NAJCENEJŠI UMETNIŠKI UŽITEK.
DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA JE, DA SE UVRSTI MED RADIJSKE NAROČNIKE
PRI
RADIOFONSKI ODDAJNI POSTAJI
V LJUBLJANI
BLEIWEISOVA '54