načrt Vzgojni Vzgoja, december 2024, letnik XXVI/4, številka 104 29 Vloga staršev in šole pri oblikovanju telesne samopodobe V našem prejšnjem članku smo raziskali negativni vpliv K-pop kulture na telesno samopodobo otrok in mladostnikov. Problematični lepotni ideali, ki jih ta kultura promovira, pogosto povzročajo škodljive posledice za telesno in duševno zdravje mladih, saj spodbujajo nerealna pričakovanja in nezadovoljstvo z lastnim videzom. Vendar K-pop ni osamljen primer; gre za del širšega pojava, pri katerem so otroci in mladostniki izpostavljeni škodljivim vsebinam na družbenih omrežjih. Medijska industrija je neizprosna Raziskava Wall Street Journala je razkrila, da algoritmi TikToka otrokom in mla- dostnikom pogosto prikazujejo škodljive videoposnetke, ki promovirajo ekstremne diete, kot je uživanje manj kot 300 kalorij na dan, ter poveličujejo izjemno shujšan videz s trendi, kot je t. i. 'corpse bride die- ta' (Hobbs idr., 2021). V nekaj tednih so ti algoritmi ranljivim uporabnikom prikazali na tisoče takih vsebin, kar je poslabšalo re- sne težave z duševnim zdravjem, vključno z motnjami hranjenja in samomorilnimi mislimi. Žal te prakse niso omejene zgolj na TikT ok, temveč odražajo širšo industrij- sko normo, ki temelji na skoraj enajstih milijardah dolarjev letnih prihodkov od oglaševanja, usmerjenega na mlade, stare od 0 do 17 let (Costello idr., 2023). S hitrim napredkom umetne inteligence in osredo- točenostjo družbenih platform na dobiček je malo verjetno, da se bodo te težave reši- le same od sebe. Trenutni pravni okviri v mnogih državah platformam omogočajo široko imuniteto za vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, kar jih ščiti pred odgovorno- stjo. Glede na resnost teh težav se nadaljeval- ni članek osredotoča na izvedljive rešitve. Razmišljamo, kako lahko starši, šole in družba skupaj prispevajo k spodbujanju zdrave telesne samopodobe pri otrocih in mladostnikih, da bi jim pomagali pre- magovati vseprisotne pritiske medijev in družbenih norm ter graditi odpornost in samozavest. Vloga staršev in družine Starši in družine igrajo ključno vlogo pri oblikovanju odnosa otrok do njihovega telesa in videza, zlasti v njihovih razvojnih letih. Način, kako starši komunicirajo in usmerjajo vedenje ter ustvarjajo podpor- no okolje, pomembno vpliva na to, kako otroci dojemajo svoje telo (Butterfly Fo- undation, 2022). Skrbno družinsko okolje lahko deluje kot močan zaščitni dejavnik pred nerealnimi lepotnimi standardi, ki jih spodbujajo mediji in vrstniški pritiski. Pozitivna komunikacija je bistvenega po- mena za spodbujanje zdrave telesne po- dobe. Otroci pogosto posnemajo stališča in vedenje svojih staršev, zato je izjemno pomembno, da se izogibamo negativnemu govoru o lastnem telesu ali kritiki drugih. Namesto tega naj starši poudarijo funkci- onalnost telesa, ne pa njegovega videza ter poudarjajo, kaj telo zmore. Pohvale, kot so »Občudujem tvojo ustvarjalnost« ali »Tvo- ja prijaznost odpira vrata«, lahko pomaga- jo otrokom razviti samospoštovanje, ki ni odvisno od fizičnih lastnosti (The Trust Mental Health Care Team, 2024). Prav tako naj starši pokažejo sprejemanje svo- jega telesa in se izogibajo omalovažujočim pripombam, saj s tem spodbujajo pozitiven odnos do lastnega videza in samozavest pri otrocih. Enako pomembno je ustvarjanje podpor- nega družinskega okolja. Odprt in iskren pogovor o telesni podobi, družbenih pri- tiskih ter vplivu družbenih omrežij lahko otrokom pomaga izraziti skrbi in razviti odpornost proti zunanjim kritikam (But- terfly Foundation, 2022). Starši morajo biti pozorni, kdaj otrokom omogočijo dostop do pametnih telefonov, interneta in druž- benih omrežij, saj lahko prezgodnja izpo- stavljenost poveča ranljivost za škodljive lepotne standarde. Redni pogovori o sple- tnih vsebinah in spodbujanje kritičnega razmisleka o tem, kar otroci vidijo, poma- gajo graditi informiran in uravnovešen po- gled. S spodbujanjem otrok, da postavljajo Octavian M. Machidon, dr. znanosti iz elektrotehnike in telekomunikacij ter diplomirani teolog, je docent na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Foto: Matej Hozjan načrt Vzgojni 30 Vzgoja, december 2024, letnik XXVI/4, številka 104 vprašanja o nerealnih lepotnih standardih, lahko starši še dodatno okrepijo njihovo samozavest in samosprejemanje. Pomembno vlogo igra tudi vključevanje v zdrave aktivnosti. Družine lahko spodbu- jajo aktiven življenjski slog z udeležbo v prijetnih telesnih dejavnostih, kot so poho- dništvo, ples ali športne igre, pri tem pa se izogibajo osredotočanju na tekmovalnost ali videz. Podobno lahko uravnovešen pri- stop k prehranjevanju, pri katerem otro- ci sodelujejo pri načrtovanju in pripravi obrokov, vzpostavi pozitiven odnos do hra- ne. Če hrano obravnavamo kot vir hranil in ne kot 'dobro' ali 'slabo', zmanjšamo tesno- bo glede prehranjevanja in spodbujamo uravnotežene prehranjevalne navade. Vloga šol in vrstniških odnosov Šole imajo edinstveno priložnost, da mla- dim zagotovijo orodja za spopadanje z družbenimi pritiski in vplivi medijev. Vključitev medijske pismenosti v učne na- črte je ključen korak. Poučevanje učencev o tem, kako kritično ovrednotiti manipu- lirane ali obdelane slike ter nerealne tele- sne ideale, ki jih predstavljajo mediji, lahko pomaga zmanjšati ponotranjenost škodlji- vih standardov. Programi, ki združujejo izobraževanje o samospoštovanju, soci- alno-čustvenem učenju in zdravju, lahko učencem pomagajo zgraditi bolj pozitiven odnos do lastnega telesa. Vrstniški odnosi imajo prav tako pomemb- no vlogo pri oblikovanju telesne podobe. Podporna prijateljstva lahko delujejo kot zaščitni mehanizem proti nezadovoljstvu s telesno podobo, še posebej pri mlado- stnikih, ki se soočajo z izzivi, kot sta dra- ženje glede teže ali družbena stigmatiza- cija (Sharpe idr., 2014). Raziskave kažejo, da močne in pozitivne vrstniške povezave spodbujajo sprejemanje in samospoštova- nje ter ščitijo mlade pred negativnimi učin- ki sodb o videzu. Pri dekletih, zlasti tistih s prekomerno težo, je druženje z vrstniki dokazano zmanjšalo nezadovoljstvo s te- lesno podobo (Caccavale idr., 2012). Šole lahko spodbujajo te povezave z vključeva- njem mladih v klube, ekipne športe in dru- ge skupinske dejavnosti, ki se osredotočajo na spretnosti, interese in skupnost, ne pa na videz. Poleg tega bi morale šole zagotoviti do- stop do virov za duševno zdravje, vključ- no s svetovalci in psihologi, da bi podprle učence, ki se spopadajo s težavami, pove- zanimi s telesno podobo. Te storitve lahko obravnavajo posledice uporabe družbenih omrežij, vrstniškega pritiska in družbenih pričakovanj ter zagotovijo, da mladi dobijo potrebno pomoč. Spodbujanje odpornosti v digitalnem svetu Družbena omrežja močno vplivajo na oblikovanje zaznavanja lepote in samo- vrednotenja mladih. Čeprav jih ni mogoče popolnoma zaščititi pred tem vplivom, je poučevanje digitalne pismenosti ključno orodje, s katerim jih opremimo za kritično navigacijo v tem prostoru. Izobraževanje mladostnikov o manipulaciji in obdelavi slik jim lahko pomaga ločiti resničnost od iluzije ter zmanjšati pritisk po skladnosti z nerealnimi lepotnimi standardi. Prav tako je pomembno, da otroke in mladostnike seznanimo s tem, kako družbena omrežja delujejo, ter jih opozorimo na tveganja, po- vezana z njimi. Algoritmi družbenih omrežij so zasnova- ni tako, da dajejo prednost uporabniški vključenosti, pogosto promovirajo vsebine, ki pritegnejo pozornost, namesto tistih, ki so zdrave ali koristne. Mladostniki mora- jo razumeti, da priporočila, ki jih vidijo na svojih družbenih omrežjih, niso nevtralna niti nujno v skladu z njihovo dobrobitjo. Ti algoritmi lahko okrepijo senzacionalne ali na videz osredotočene vsebine, s čimer po- večajo ranljivost in vodijo do nezdravega vedenja. Z učenjem kritičnega vrednotenja vsebin na družbenih omrežjih lahko mla- di premislijo, kaj konzumirajo, in se bolj premišljeno odločajo, kako uporabljajo te platforme. Poleg tega je ključnega pomena, da otro- ci niso prezgodaj izpostavljeni družbenim omrežjem. Obsežne raziskave so pokazale, da lahko uporaba pametnih telefonov pri otrocih povzroči resne težave z duševnim zdravjem, kot sta tesnoba in depresija, saj pametni telefoni pogosto služijo kot vrata do družbenih omrežij in drugih škodljivih digitalnih vsebin (Haidt, 2024). Naraščajoče svetovno gibanje opozarja na to problema- tiko, med drugim tudi knjiga The Anxious Generation, ki jo je marca 2024 izdal ameri- ški socialni psiholog Jonathan Haidt. Knji- ga, podprta z močnimi dokazi, predlaga, da otroci ne bi smeli dobiti pametnih telefonov, dokler ne vstopijo v srednjo šolo, in da ne bi smeli imeti računov na družbenih omrež- jih pred 16. letom starosti (Haidt, 2024). Te smernice poudarjajo pomen odložitve izpo- stavljenosti potencialno škodljivim digital- nim okoljem v ključnih razvojnih letih. Foto: Karmen Pečarič načrt Vzgojni Vzgoja, december 2024, letnik XXVI/4, številka 104 31 Spodbujanje odmorov od družbenih omre- žij ali postavljanje omejitev glede časa, pre- živetega na zaslonu, lahko dodatno zašči- tita otroke pred negativnimi učinki stalne izpostavljenosti idealiziranim podobam. Promoviranje raznolike vsebine, ki praznu- je individualnost in samosprejemanje, je še ena strategija za spodbujanje bolj zdravega odnosa do telesne podobe. Starši in vzgo- jitelji lahko mlade usmerjajo k sledenju vplivnežem, kanalom ali skupnostim, ki izzivajo družbene norme in ponujajo po- zitivna, vključujoča sporočila. Z združeva- njem teh prizadevanj in globljim razume- vanjem delovanja družbenih omrežij lahko otroci razvijejo odpornost in vzpostavijo bolj zdrav odnos z digitalnim svetom. Skupna odgovornost Skupna prizadevanja staršev, šol in sku- pnosti so ključnega pomena za spodbu- janje zdrave telesne podobe pri mladih. Družine zagotavljajo čustveno podporo in modelirajo pozitivno vedenje, medtem ko šole učence opremljajo z orodji za kritično vrednotenje medijev, gradnjo samozavesti in oblikovanje zdravih odnosov. Te vpliv- ne sile skupaj ustvarjajo trdno osnovo za zmanjšanje tveganj, povezanih z negativno telesno podobo, in spodbujajo odpornost. Reševanje teh izzivov zahteva skupno ukrepanje. Preložitev lastništva pametnih telefonov na srednješolska leta in omejitev uporabe družbenih omrežij vsaj do 16. leta sta nujna koraka za zaščito mladih umov (Haidt, 2024). Takšni ukrepi lahko zmanj- šajo tveganja za duševno zdravje, poveza- na z zgodnjo izpostavljenostjo digitalnim platformam in njihovi škodljivi vsebini. S spreminjanjem družbenih pritiskov se morajo prilagajati tudi naše strategije za opolnomočenje mladih. Tehnološka podje- tja je treba pozvati k odgovornosti, vzgojite- lji, oblikovalci politik in skrbniki pa morajo odločno zagovarjati spremembe. Zaščita mladih pred škodljivimi lepotnimi standar- di je skupna odgovornost. Z negovanjem raznolikosti, samozavesti in kritičnega raz- mišljanja jim lahko pomagamo odraščati v odporne in samozavestne posameznike. Viri • Butterfly Foundation (2022): How parents can act early and support a positive body image. Pridobljeno 13. 11. 2024 s sple- tne strani: https://butterfly.org.au/how-parents-can-act-ear- ly-and-support-a-positive-body-image/. • Caccavale, Laura J.; Farhat, Tilda; Iannotti, Ronald J. (2012): Social engagement in adolescence moderates the association between weight status and body image. Body Image, 9(2), 221–226. Pridobljeno 13. 11. 2024 s spletne strani: https:// doi.org/10.1016/j.bodyim.2012.01.001. • Costello, Nancy; Sutton, Rebecca; Jones, Madeline idr. (2023): Algorithms, addiction, and adolescent mental health: An in- terdisciplinary study to inform state-level policy action to protect youth from the dangers of social media. American Journal of Law & Medicine, 49(2–3), 135–172. • Haidt, Jonathan (2024): The Anxious Generation: How the Great Rewiring of Childhood Is Causing an Epidemic of Mental Illness. New Y ork: Penguin Press. ISBN 9780593655030. • Hobbs, T awnell D.; Barry, Rob; Koh, Y oree (2021): 'The Corp- se Bride Diet': How TikTok inundates teens with eating-di- sorder videos. Wall Street Journal, 17. 12. 2021. Pridobljeno 10. 11. 2024 s spletne strani: https://www.wsj.com/articles/ how-tiktok-inundates-teens-with-eating-disorder-vide- os-11639754848. • Sharpe, Helen; Schober, Ilka; Treasure, Janet idr. (2014): The role of high-quality friendships in female adolescents’ eating pathology and body dissatisfaction. Eating and We- ight Disorders, 26. 3. 2014, 19, 159–168. Pridobljeno 20. 11. 2024 s spletne strani: https://doi.org/10.1007/s40519- 014-0113-8. • The Trust Mental Health Care Team (2024): Understanding the Influence of Parents on Body Image. Trust Mental Health, 12. 5. 2024. Pridobljeno 20. 11. 2024 s spletne strani: https:// trustmentalhealth.com/blog/understanding-the-influence- of-parents-on-body-image. V spomin Anici Nahtigal (1958–2025) »Bila si glas Cerkve in usmiljenega Sa- marijana,« so pokojno Anico Nahtigal ob slovesu na trebanjskem pokopališču 14. januarja opisali njeni sodelavci Ka- ritas. In prav to je resnično bila. Anica se je leta 1958 rodila v številčni druži- ni. Zaradi njenega blagega značaja so jo vzljubili starejši bratje in sestre in je z leti postala – in ostala – vez med njimi. Prav tako sta znala z možem povezati tudi svojo družino, ki se ob nedeljah, skupaj z vnukinjami in vnuki, pogosto srečuje za skupno mizo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je končala študij pedagogike in psihologije ter nada- ljevala s specializacijo družinskega svetovanja in katehetsko-pastoralno šolo. Zaposle- na je bila kot šolska svetovalna delavka na osnovni šoli. Pri svojem delu se je zavzemala za otroke s posebnimi potrebami, vodila tabore za nadarjene otroke ... V okviru mi- nistrstva za šolstvo je sodelovala pri uvajanju devetletke, vodila seminarje za učitelje v okviru Zavoda RS za šolstvo, bila je vodja skupnosti šolskih svetovalnih delavcev Dolenjske. Svoje izkušnje je delila tudi v Društvu katoliških pedagogov Slovenije, kjer je bila članica upravnega odbora, bila med pobudniki in ustanovitelji vzgojne svetoval- nice ter sodelovala pri seminarjih za usposabljanje voditeljev šole za starše po različnih župnijah in šolah. Leta 2017 je za svoje delovanje prejela Slomškovo priznanje. Čeprav se je na videz zdela krhka in neopazna, pa je bila zelo delavna in vztrajna. Še tri dni pred smrtjo je skupaj s sodelavci Karitas Trebnje načrtovala njihovo nadaljnje delo. V tridesetih letih, kolikor je sodelovala v tej plemeniti organizaciji, je vnesla nov način prostovoljstva, saj jo je vseskozi vodila misel, da je gmotno pomanjkanje lažje odpraviti kot najti in odpraviti stiske, ki so očem pogosto skrite. Tudi zaradi njenih spodbud in vztrajnosti so bili dejavni tako pri izvedbi srečanj starejših in zakonskih skupin, pri romanjih bolnikov in invalidov, obiskih v domu starejših in zbiranju po- moči za Ukrajino. Poskrbela pa je tudi, da je bila dejavnost Karitas predstavljena tako v cerkvi, v občinskem glasilu in na lokalnem radiu. Draga Anica! Hvala ti za izjemno predanost delu za druge, za tvojo odločnost in po- gum pomagati sočloveku. Janko Jarc