#
Pred èasom je v javnosti potekala dokaj široka
razprava o tem, katera vlada je bila prva slovenska
vlada. Nekateri so jo videli v Narodni vladi iz leta
1918, ko smo Slovenci v okviru Dr`ave Slovencev,
Hrvatov in Srbom prviè po dolgih stoletjih za-
`iveli izven Habsburške monarhije, drugi so zo-
pet iskali in predstavljali argumente, ki so govo-
rili v prid t.i. ajdovski vladi, ustanovljeni 5. maja
1945 v Ajdovšèini. O eni in drugi je bilo veliko
napisanega, le redki pa so se v iskanju “prave prve
slovenske vlade” spomnili vlade, ki je bila izvo-
ljena le dva dni pred ajdovsko. 3. maja 1945 so
se v dvorani Tabor, ki je bila pred vojno sede`
telovadnega društva Sokol, zbrali predstavniki
demokratiènega mešèanskega tabora, “zakoniti
izvoljeni poslanci slovenskega naroda, ki so za-
stopali interese slovenskega naroda v zadnji na-
rodni skupšèini kraljevine Jugoslavije leta 1938/
1939"1 ter ustanovili narodno predstavništvo slo-
venske dr`ave in razglasili slovensko dr`avo. Da
bi izvedela kaj veè o nastanku le-te, sem si ogle-
dala dostopno gradivo, veèino zbranega v arhivu
dr. Albina Šmajda.2 Ob prebiranju predstavitve
gradiva, ki ga je leta 1975 pripravil Bogdan Švent
– Ambro`, sem naletela na zanimiv stavek, v ka-
terem Švent pravi, da je bil dr. Šmajd poleg vse-
ga tudi “iniciator in organizator takozvanega Na-
rodnega odbora za Slovenijo, ki je v zaèetku maja
1945 sestavil tudi prvo slovensko vlado3”. Zakaj
je ta stavek pritegnil mojo pozornost? Prviè, ker
je nastal v èasu, ko je bilo v Sloveniji po poskusu
Staneta Kavèièa, da bi izvedel veèjo liberalizacijo,
ponovno obnovljen monistièni koncept mono-
polne oblasti Zveze komunistov, ki je prevzela
popoln nadzor nad javnim in zasebni ̀ ivljenjem
in bi bil vsak poskus “skrunitve” NOB in komu-
7  (
5!
1"

" 
7
#
nistiène oblasti po vojni takoj kaznovan.4 Drugiè,
ker je drugaèe celotna predstavitev arhiva v duhu
takratnega èasa, saj na drugem mestu piše, da
je bil dr. Albin Šmajd tudi iniciator “za najraz-
liènejše depeše, ki so jih pošiljali vodilnim po-
litikom zapadnih dr`av in tudi pape`u s prošnjo
za nujno pomoè, da bi se unièil komunizem v
Sloveniji in da bi najbolj mraèna, zloèinska po-
litièna in vojaška klika prišla do oblasti in bi pri-
pomogla k ustvaritvi Federativne kraljevine Ju-
goslavije”.5 Tretjiè, kako to, da pred “prvo slo-
vensko vlado” Švent ni postavil “t.i.”, temveè iz
predstavitve izzveni, kot da je dejstvo, da je bilo
sreèanje na Taboru paè prva slovenska vlada. Se-
veda moram tu dopušèati tudi mo`nost, da je
prišlo le do pomanjkljivega oz. nedoslednega za-
pisa. Toda dejstvo je, da je še 30 let po dogodku,
ko je slovenski demokratièni mešèanski tabor
razglasil ustanovitev slovenskega parlamenta in
vlade, nekdo v arhivu zapisal, da je šlo za vlado
in da je šlo za prvo slovensko vlado. Prav zato sem
se odloèila, da napišem krajši èlanek, v katerem
`elim osvetliti, kakšna vlada je torej to bila, kako
je šla njena pot od ideje do uresnièitve ter kakšna
je bila njena vloga pri uresnièevanju ideje o svo-
bodni Sloveniji.


  
6
!  !
 
!
 
 6



 
1
Bolj ko se je druga svetovna vojna bli`ala
koncu, bolj se je protirevolucionarni tabor za-
vedal, da mora nujno nekaj storiti, da bi pre-
preèili, da bi ob koncu vojne v Sloveniji oblast
prevzeli komunisti. Èeprav je bilo vedno bolj

	



7
#
jasno, da bo partizansko gibanje prej ali slej
mednarodno priznano, kar se je dokonèno ure-
snièilo s podpisom pogodbe Tito-Šubašiæ, pa
je doloèeno upanje zbujalo dogajanje v Italiji,
predvsem pa v Grèiji, kjer so zavezniške enote
razoro`evale partizanske enote, obenem pa pre-
preèevale, da bi komunisti prevzeli oblast. Da
bi to lahko dosegli tudi v Sloveniji, je moral
mešèanski tabor doseèi vsaj dvoje: opozoriti
mednarodno javnost na Slovenijo in jo predsta-
viti kot poseben subjekt tudi v politiènem in
dr`avnem smislu ter doseèi, da bi (vsaj) ob kon-
cu vojne slovensko ozemlje zasedli zahodni za-
vezniki, ki bi lahko prepreèili komunistièno ob-
last. Da bi lahko zaveznike preprièali, da Slo-
venci ne `elijo komunistiène oblasti ter da bi
Slovenija bila mednarodno priznana kot pose-
ben pravni subjekt, pa je moral demokratièen
mešèanski tabor nujno doseèi notranjo ali pa
vsaj akcijsko enotnost, kar bi ponazarjal osrednji
skupni organ, ki bi mu vsi tudi priznavali re-
prezentativnost in avtoriteto ter bi se ravnali po
navodilih, ki bi jih ta skupni organ izdajal. 6
Tako so postopno zaèeli s pripravami na
ustanovitev Narodnega odbora za Slovenijo,
ki je dosegel svoj višek v oktobru 1944, ko je
bil 29. oktobra ustanovljen Narodni odbor za
Slovenijo. Politièni stranki Slovenska ljudska
stranka in Jugoslovanska nacionalna stranka
sta na temelju medstrankarskega sporazuma
iz septembra 1941 sprejeli dogovor, “da dokler
obstaja potreba Narodnega odbora za Slove-
nijok, ostane razmerje politiènih sil v NO v
razmerju 7 proti 6, tj. število zastopnikov SLS
je v razmerju sedem proti šest iz drugih po-
litiènih stran,”7 obenem pa so sklenili, da se
lahko število èlanov v NO za Slovenijo poviša,
vendar se mora to temeljno razmerje pri tem
ohraniti. Za tako razmerje so se odloèili, ker
so se zavedali, da dejansko “danes nihèe ne raz-
polaga z zanesljivim objektivnim merilom o
dejanski moèi posameznih strank in je bilo oz-
naèeno razmerje merodajno za sestavo prve
Narodne vlade za Slovenijo leta 1918”.8 S takim
razmerjem se je strinjala tudi Slovenska ljud-
ska stranka, èeprav je bilo razmerje v Narod-
nem svetu pred drugo svetovno vojno, leta 1941
6 proti 4 v korist SLS. Ti so svoje strinjanje s
tem razmerjem obrazlo`ili z izjavo, da “jih je
pri sestavi Narodnega odbora za Slovenijo vo-
dila izkljuèno narodno skrb, da pride do enot-
nega in vrhovnega politiènega foruma”, so pa
poudarili, da so z razmerjem popustili “v svojo
strankarsko škodo”.9 Tako je imela SLS v NO
sedem predstavnikov, JNS pet predstavnikov
ter enega Socialistièna stranka Jugoslavije, s
tem, da “se morejo po dogovoru med stran-
kami podpisnicami pritegniti v NO tudi nove
stranke, ki priznavajo zahteve narodne izjave
z dne 29. oktobra 1944 in ki doslej nimajo
svojih zastopnikov v NO”.10
Poleg doloèitve razmerij je bilo treba do-
reèi oz. najti konsenz tudi glede programa,
vsebine NO, ki so jo skušali strniti v Na-
rodni izjavi. Liberalnemu taboru seveda ni
bilo všeè, da bi se preveè poudarjalo sloven-
ske posebnosti ter federativno ureditev dr-
`ave, toda prav v istem èasu je tudi Dra`e
Mihajloviè sprejel idejo o federativni uredi-
tvi, tako da liberalci niso imeli nobenega
oprijemljivega protiargumenta veè.11 Izjava
je bila tako v zaèetku decembra potrjena, 20.
decembra,12 z izmenjavo podpisov èlanov
dveh najveèjih strank, da se z njo strinjajo,
pa je bila tudi uradno sprejeta. Podpisovanje
se je kljub temu nadaljevalo še vse do srede
februarja 1945, ko je bilo zbranih 290 pod-
pisov-psevdonimov, 250 s strani SLS in 40
s strani liberalcev.13 Kljub temu da je bila iz-
java sprejeta šele sredi decembra 1944, nosi
datum 29. oktober, s èimer so `eleli podpi-
sniki poudariti velik pomen ustanovitve Dr-
`ave SHS za Slovence.
Narodna izjava, ki je kasneje pomenila tudi
podlago za postavitev taborske vlade 3. maja
1945, se je glasila: “Na temelju etiène samo-
bitnosti slovenskega narodnega ozemlja in na
temelju narodnostnega naèela zahtevamo:
# #
7
#

	


$
1. dr`avno-pravno zdru`itev vsega slovenske-
ga narodnega ozemlja v ZEDINJENO
SLOVENIJO, ki mora biti v geografskem,
gospodarskem, prometnem in strateškem
oziru tako zaokro`ena celota, da bosta za-
varovana nemoteni narodni in gospodar-
ski obstoj in razvoj slovenskega naroda;
2. federativno, na demokratièni podlagi in
socialno pravièno urejeno kraljevino Ju-
goslavijo pod vladarsko hišo Karadjodje-
viæev, katere sestavni del je tudi narodna
dr`ava Zedinjena Slovenija;
3. tako federativno dr`avo, da bodo narodne
dr`ave kot sestavni deli imele tako stvarno
podroèje, da bo izvrševala osrednja zvezna
oblast le tiste naloge in imela le tiste pre-
rogative, ki so ji z zvezno ustavo izrecno
priznane in izvzete iz pristojnosti oblasti
narodnih dr`av. Zvezno ustavo jugoslovan-
ske dr`ave sprejme ustavodajna skupšèina,
sestavljena iz zakonitih predstavnikov po-
sameznih narodnih dr`av tako, da glasuje
za njo kvalificirana veèina zakonitih zastop-
nikov iz vsake narodne dr`ave;
4. temeljito socialno in gospodarsko preosno-
vo, ki bo unièila gospostvo kapitala nad
delom, priznala vsem delovnim slojem,
dru`inam in poedincem njih socialno-gos-
podarsko funkcijo ter jim zagotovila èlo-
veka vredno `ivljenje.”14
Narodno izjavo je podpisala veèina predvoj-
nih narodnih poslancev ter številni drugi vidni
predstavnik slovenskega javnega `ivljenja. Na
osnovi tega ter narodne izjave je NO èrpal svo-
jo pravno osnovo in veljavo, zakonitost sloven-
skega narodnega predstavništva pa mu je po
vojni priznal tudi zgodovinar Metod Miku`.15
O ustanovitvi NO za Slovenijo so obvestili
tudi Miha Kreka, Dra`a Mihajloviæa ter nje-
govega zastopnika v Sloveniji, poveljnika Ko-
mande Slovenije, generala Prezlja. Pri sled-
njem je ta ustanovitev naletela na neodobra-
vanje. Slovenskim politikom je zameril, da ga
niso povabili k snovanju odbora. Na njegov
protest mu je NO odbor odpisal: “Dejstvo je,
da je NO za Slovenijo `e ustanovljen in da ni
nobeni politièni stranki onemogoèeno priti v
NO, kolikor sprejema naèela narodne izjave
in izpolni ostale potrebne pogoje. Obe toèki
ste vzeli na znanje in pri tem pravilno pouda-
rili, da je vojska instrument narodne politike,
ne pa sredstvo posameznikom, da si prek nje
skušajo ustvariti politiène polo`aje. Z vsemi
temi dejstvi je v nasprotju vsebina vašega do-
pisa … Vsekakor pa ultimativno sporoèene ̀ elje
z gro`njo nekaterih sankcij ne bodo rodile ti-
stih posledic, ki jih vi morda prièakujete, tem-
veè obratno le skomplicirale polo`aj tembolj,
ker se krši naèelo depolitizacije vojske”.16 Ta
spor je bil seveda pomemben, èe upoštevamo,
da je Narodni odbor potreboval tudi pomoè
vojske, èe je `elel prevzeti oblast oz. prepreèiti
prevzem oblasti komunistom v Sloveniji.
Na podlagi narodne izjave ter drugih spo-
razumov je Narodni odbor za Slovenijo prièel
z delom, predvsem pripravami na konec voj-
ne ter prevzem oz. potrditev oblasti. Prviè se
je sestal na seji 15. januarja leta 1945, na kateri
so odloèali o notranji ureditvi NO ter izvolili
predsedstvo NO. Predsednik NO je postal
dr. Jo`a Basaj, èlan SLS, podpredsednik dr.
Celestin Jelenec, èlan Socialistiène stranke Ju-
goslavije, tajnika Narodnega odbora pa sta
postala dr. Albin Šmajd (SLS) ter dr. Marijan
Zajec (JNS). Poleg njih so bili še ostali èlani:
Remec (SLS), Kranjc (SLS) dr. Franc Bajlec
(SLS), dr. Pestotnik (JNS), Pevec (SLS), ̀ itnik
(JNS), ing. Bevc (JNS). Koroško je zastopal
dr. Kolterer, Primorsko pa dr. Kacin.
Narodni odbor se je do konca vojne sestal
še nekajkrat, glavno te`o pri odloèanju pa je
prevzelo predsedstvo NO, ki se je prviè sestalo
21. februarja 1945. Poleg številnih politiènih
in upravnih odredb, med njimi tudi na pod-
lagi narodne izjave 29. 10. 1944, uredbe o us-
tanovitvi slovenske narodne vojske,17 je bila za-
gotovo najpomembnejša odredba o izvrševanju
dr`avne oblasti v Sloveniji, ki so jo sprejeli na
7
#

 #
tretji seji širšega obora 2. aprila 1945, torej le
dan pred ustanovitvijo in razglasitvijo sloven-
skega predstavništva na Taboru v Ljubljani. V
njej so zapisali, da “dr`avno oblast kot izraz
vrhovnosti slovenskega naroda izvršuje zaèasno,
dokler se ne urede razmerje, na podroèju na-
rodne dr`ave Slovenije Narodni odbor za Slo-
veniji, Slovenska zaveza kot zaèasno slovensko
narodno predstavništvo, slovenska vlada in so-
dišèa,”18 obenem pa so poudarili, da bodo
svoje delo uravnavali tako, da bo “v popol-
nem skladu z `ivljenjskimi interesi slovenske-
ga naroda”.19 V odredbi so doloèili, da naj bi
dr`avno oblast predstavljali Narodni odbor
za Slovenijo, Slovenska zaveza kot zaèasno
slovensko predstavništvo, slovenska vlada ter
sodišèa, obenem pa so natanèno predpisali
strukturo, naloge in pristojnosti posameznih
organov oblasti.20 Na podlagi te uredbe so
nato za 3. maj 1945 sklicali prvo sejo predstav-
ništva slovenskega naroda.
? 
! 

 

# !
  
 
 

 !


!@%
Narodni svet za Slovenijo je za sedmo uro
zveèer 3. maja 1945 sklical zasedanje “zaèasnega
slovenskega narodnega predstavništva”, na ka-
terega so povabili 45 odposlancev, od katerih
se jih je na Taboru zbralo 39.22 Pri izbiri odpo-
slancev so si prizadevali, da bi bili kolikor bi
bilo mogoèe enakomerno zastopani vsi deli Slo-
venije, pomembno pa je tudi bilo, da so zbrali
precej predvojnih slovenskih odposlancev v
beograjskem parlamentu. O sami udele`bi je
naslednji dan pisal tudi èasopis Slovenec: “Na
Taboru v Ljubljani so se malo pred sedmo uro
polnoštevilno zbrali zaèasni zastopniki sloven-
skega naroda. Navzoèi so bili vsi slovenski po-
slanci in zastopniki slovenskih ustanov in or-
ganizaciji. Poseben poudarek sta dala zgodovin-
skemu sestanku s svojo navzoènostjo ljubljanski
škof, prevzvišeni g. dr. Ro`man in poveljnik slo-
venske narodne vojske, brigadni general g. Franc
Krener”.23 Vse prisotne je pozdravil predsednik
Narodnega odbora za Slovenijo, dr. Basaj, ki je
med drugim dejal: “V odloèilnem èasu ste bili
povabljeni na sejo zaèasnega slovenskega narod-
nega predstavništva. Èas nujno zahteva, da na-
rod po svojih predstavnikih izrazi svojo voljo na
zunaj in na znotraj in da okrepi svojo obrambo
proti invaziji terorja in boljševizma, ki ne pozna
narodne sprave, èeprav je triletna dr`avljanska
vojna zahtevala `e toliko krvi in unièila toliko
narodnega premo`enja. Na znotraj narod pri-
èakuje odloèno besedno oblasti, ker dogodki hi-
tro dozorevajo in obstoji nevarnost, da narodna
akcija za zdru`itve vseh Slovencev v Zedinjeno
Slovenijo pride prepozno. Na zunaj je polo`aj
tak, da je zadnja ura, da se ustvari stik z velikimi
demokratskimi zavezniki na zahodu. /.../ Skoro
triletna vojna je v demokratiènih strankah us-
tvarila enotno voljo, da boljševizem in terorizem
na Slovenskem ne bosta zavladala.”24
Po nagovoru gospoda Basaja je sledila pred-
stavitev dnevnega reda, ki je vseboval naslednje
toèke: 1. Izvolitev predsedstva narodnega pred-
stavništva: predsednika, podpredsednika in
dveh tajnikov; 2. Poroèilo o dosedanjem delu
Narodnega odbora za Slovenijo; 3. Proklamacija
in 4. Samostojni predlogi predlo`eni Narodne-
mu odboru. Vsi navzoèi odposlanci so za pred-
sednika narodnega predstavništva (parlamenta)
soglasno izvolili Franca Krem`arja, za podpred-
sednika Rudolfa `itnika ter za tajnika Pavla
Masièa in Ivana Tonjo. Po pozdravnih besedah
izvoljenega predsednika Krem`arja, je dr.
Šmajd, tajnik NO, predstavil dotedanje delo
odbora ter poudaril nujnost “zgodovinskega
akta, ki so mu prièe”, obenem pa razlo`il, da
“vsebina narodne izjave z dne 29. oktobra 1944
ni mogla biti doslej objavljena, ker je bil pritisk
okupatorja na slovenske narodne delavce tolik-
šen, da je bilo treba ohraniti narodno izjavo v
tajnosti”.25 Po konèani predstavitvi je dr. Ma-
rijan Zajec, èlan NO, prebral proklamacijo o
ustanovitvi narodne dr`ave Slovenije, kot sestav-
7
#

	



nega dela demokratièno in federativno urejene
kraljevine Jugoslavije, proklamacijo o ustano-
vitvi slovenske narodne vojske, ki se je “`e sta-
vila v slu`bo NO za Slovenijo ter polo`ila vo-
jaško prisego kralju in slovenskemu narodu”.26
Poleg slovenskega parlamenta je Narodni
odbor pripravil tudi koncept slovenske vlade,
ki naj bi zaprisegla in prevzela posle dan ka-
sneje, 4. maja 1945, vendar pa se to ni zgodilo.
Tako naj bi bil za predsednika vlade imenovan
dr. Jo`e Basaj, za dr`avnega tajnika za notranje
posle dr. Fran Bajlec, dr`avnega tajnika za fi-
nance Marko Kranjc, za dr`avnega tajnika za
narodno gospodarstvo Avgust Volk, dr`avnega
tajnika za prosveto dr. Ivan Martelanc, dr`av-
nega tajnika za promet in pošto Ivan Teuersc-
huh, za dr`avnega tajnika za javna dela in ob-
novo ing. Ladislav Bevc, za dr`avnega tajnika
za kmetijstvo Ignacij Pevec, za dr`avnega taj-
nika za socialno skrbi in zdravstvo pa ing. Franc
`u`ek. Niso pa doloèili dr`avnega tajnika za
vojsko in pravosodje.27
Po prebrani proklamaciji in nagovoru ing.
Predavca, zastopnika centralnega nacionalnega
odbora, je Franc Krem`ar, predsednik novoi-
zvoljenega parlamenta, slavnostno sejo zakljuèil
z besedami: “Ko sklepamo prvo sejo tega zgo-
dovinskega zbora, vas prosim, da se spomnimo
vseh tistih tisoèih slovenskih sinov in hèera, ki
so v teh štirih letih za to misel, katero mi sedaj
dvigamo na šèit, `rtvovali svoje `ivljenje”.28
Ali so med sejo razpravljali še o èem dru-
gem oz. kako intenzivno je slovenski parla-
ment deloval v naslednjih dneh iz pregleda-
nega gradiva ni razvidno, je pa moè najti odred-
bo, s katero je slovenska vlada ustanovila mi-
nistrstvo za obnovo Slovenije. Njegove naloge
so bile: izvršitev popisa prebivalstva, ugotoviti
javno delovanje vsakega posameznika na po-
droèju Zdru`ene Slovenije, ugotoviti škodo,
najti potrebna sredstva za popravo škode slo-
venskim prebivalcem, izvršiti vse ukrepe, ki bi
slu`ili temu, da se gospodarsko, moralno, na-
rodno, kulturno in politièno obnovi slovenski
narod.29 Poleg tega je na dveh listih, ki nista
ne datirana ne podpisana, predstavljeno stališèe
“taborske” vlade do Tito-Šubašièeve vlade ter
do vprašanja o bodoèi dr`avni obliki. Na obe
vprašanji je odgovarjal predsednik slovenske
vlade, predvidevam, da dr. Basaj, èeprav tega
ni nikjer zapisano. Tako je na vprašanje Tito-
Šubašièeve vlade odgovoril: “Demokratièen na-
rod priznava avtoriteto samo takim vladam in
dr`avnim oblastem, ki so postavljene z njegovo
voljo ali z njegovim sodelovanjem. Pri posta-
vitvi vlade maršala Josipa Broza Tita in Šuba-
šièa slovenski narod ni imel prilo`nosti, da bi
izrazil svojo voljo. Ta vlada se opira samo na
zaupanje AVNOJ-a. V Avnoju pa je komuni-
stièna partija edina realna politièna sila. To
so vedeli tudi na Jalti, zato so doloèili, da se
mora baza te vlade razširiti vsaj s pritegnitvijo
narodnih poslancev iz zadnje skupšèine. To
se še ni zgodilo. Gotovo bi bilo `eleti, da se
sedanje nenormalno stanje èimprej uredi po
demokratiènih naèelih. Slovenci smo pri tem
pripravljeni z vsemi moèmi sodelovati,”30 med-
tem ko je na vprašanje o prihodnji dr`avni ure-
ditvi izjavil, da mora slovenski narod o obliki
vladavine odloèati sam, prost vsakega strahu,
s svobodnim glasovanjem. Ker pa slovenski na-
rod še ni izrazil `elje po odpravi monarhije,
pa je prav, da kralj do takrat, ko se to ne spre-
meni s pomoèjo vlade, dol`an po jugoslovan-
skih zakonih izvrševati svoje obveznosti.31
O razglasitvi narodne dr`ave Slovenije so
z brzojavko med drugim obvestili tudi Petra
II, kralja Jugoslavije, ameriškega predsednika
Harryja Trumana in predsednika angleške
vlade, Winstona Churchilla.32 Brzojavko z na-
slednjo vsebino so poslali tudi pape`u Piju
XII: “Predstavništvo slovenskega naroda je
proglasilo dne 3. maja 1945 narodno dr`avo
Slovenijo, kot federativno edinico kraljevine
Jugoslavije. V imenu prve slovenske narodne
vlade, zastopnice slovenskega katoliškega na-
roda, pošilja Njegovi Svetosti izraze sinovske
udanosti in prosi blagoslova za slovenski na-
7
#
	 #
rod ter pomoèi v borbi proti brezbo`nemu
komunizmu”.33 Ali je pape` odgovoril na br-
zojavko ali ne, iz arhiva ni razvidno.

 !"
Med razglasitvijo slovenskega parlamenta,
vlade ter samostojne dr`ave Slovenije 3. maja
1945 na Taboru v Ljubljani in koncem druge
svetovne vojne ni minil niti teden. S kakšno
vnemo se je novoustanovljena vlada lotila svo-
jih poslov, niti ni pomembno. Prav tako tudi
ni pomembno, ali/da je nosila peèat legitim-
nosti in legalnosti, èeprav je bila v njej veèina
predvojnih poslancev, ki so bili izvoljeni na
zadnjih demokratiènih volitvah pred drugo
svetovno vojno leta 1938.34 Dejstvo je, da jih je
povojna oblast razglasila za pora`ence ter z
njimi kruto obraèunala. Zaradi strahu, da bi
kdor koli ogrozil njevo oblast, je prepovedala
vsako opozicijo, tako da je morala ideja o sa-
mostojni Sloveniji, ki jo je “taborska” vlada vze-
la kot temelj za svoje delovanje, poèakati še
štirideset let, da se je konèno uresnièila.
1. Arhiv Republike Slovenije, dislocirana enota III
(dalje ARS III), fasc. 929, Šmajd, 493.
2. Dr. Albin Šmajd je bil po smrti dr. Natlaèna
eden izmed najaktivnejših slovenskih politikov
znotraj SLS, `e pred vojno pa je bil tudi poslanec
Jugoslovanske radikalne zajedinice.
3. ARS III, fasc. 929, Arhiv dr. Albina Šmajda,
uvodna predstavitev gradiva.
4. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Ljubljana,
Mladinska knjiga, 1999.
5. Prav tam.
6. Boris Mlakar, Slovensko domobranstvo, Ljubljana,
Slovenska matica, 2003, 454 – 455.
7. ARS III, fasc. 930, Šmajd, NO, 1222.
8. ARS III, fasc. 929, Šmajd, 490.
9. ARS III, fasc. 929, Šmajd, 492.
10. ARS III, fasc. 9230, Šmajd, NO, 1222
11. Prim.: Stane Kos, Stalinistièna revolucij na
Slovenskem 1941 – 1945, Buenos Aires,
Samozalo`ba, 1991; B. Mlakar, Slovensko
domobranstvo.
12. ARS III, fasc. 930, Šmajd, NO, 1247.
13. ARS III, fasc. 930, Šmajd, NO, str. 1222, 1244, 1311.
14. ARS III, fasc. 930, Šmajd, NO, 1237, Narodna izjava.
15. Metod Miku`, Pregled zgodovine
narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, V.
knjiga, Ljubljana, 1973, 47.
16. ARS III, fasc. 930, Šmajd, NO, 1276 (Pismo
datirano 2. januar 1945 sta spisala dr. Šmajd in
dr. Zajec.).
17. Prim.: ARS III, fasc. 930, Šmajd, NO, 1448 – 1449.
18. ARS III, fasc. 930, Šmajd, NO, 1452.
19. 2. seja predsedstva Narodnega odbora, ki je
potekala 15. marca 1945. ARS III, fasc. 930,
Šmajd, 1456.
20. Prim.: ARS III, fasc. 930, Šmajd, NO, 1452 – 1454.
21. Slovenec, 4. maj 1945, 2.
22. Smersu Rudolf, Ljubljana; dr. Albin Šmajd,
Radovljica; Kranjc Marko, Ptuj, Bitenc Mirko,
Laško; Teuerschuh Ivan, Slovenj Gradec;
Špindler Jo`e, Maribor; dr. Bajlec Franc, Murska
Sobota; Masiè Pavle, Ljubljana; dr. Èesnik Ivan,
Vipava; dr. @itko Stanko, Gorica; dr. Kotnik
Franc, Prevalje; ing. Muri, Jezersko; dr. Basaj
Jo`e, Ljubljana; Remec Bogomil, Ljubljana;
Pevec Ignacij, Št. Vid pri Stièni; mrsg. Škrbec
Matija, Ljubljana; Zorenè, Sv Peter pod Sv.
gorami; Škulj Karel, Dolenja vas pri Ribnici;
Kosmina, Nabre`ina; dr. Megušar Anton, Kranj;
Jonke Jo`e, Koèevje; Jan Maks, Gorje pri Bledu;
`u`ek Franc, Dobrepolje; Kavka Karel,
Ljubljana; Horvat Angust, Murska Sobota;
Majeršiè Janez, Tr`iè; dr. Leskovar Ludvik,
Prihova pri Konjicah; Èešnovar Slavko,
Ljubljana; dr. Voršiè Alojzij, Celje; dr. Han`eliè
Rudolf, Ormo`; Povše Ciril, Ljubljana; Geratiè
Mirko, Maribor; Krvina Janez, Ljubljana; Bitnar
Pavlin, Èrnomelj; Rigler Alojzij, Sv. Gregor pri
Velikih Lašèah; Novak Nande, Nevlje pri
Kamniku; dr. Debeljak Tine, Škofja Loka; dr.
Milavec Anton, Planina pri Rakeku; Krem`ar
Franc, Sv. Kri` pri Litiji.
23. Slovenec, 4. maj 1945, 2.
24. ARS III, fasc. 930, Šmajd, NO, 1653.
25. Slovenec, 4. maj 1945, 2.
26. Prav tam.
27. Prim.: ARS III, fasc. 930, Šmajd, NO, 1937.
28. Slovenec, 4. maj 1945, 3.
29. Prim.: ARS III, fasc. 930, Šmajd, 1533.
30. ARS III, fasc. 930, Šmajd, 1660.
31. Prim.: ARS III, fasc, 931, Šmajd, 1659.
32. Slovenec, 4. maj 1945, 2.
33. ARS III, fasc. 930, Šmajd, 1442.
34. Leta 1938 so bile v Jugoslaviji izvedene zadnje
volitve pred drugo svetovno vojno. V Sloveniji
se jih je udele`ilo 67,61 % volilnih udele`encev
ter vseh 29 mandatov, kolikor jih je imela na
voljo Dravska banovina, podelila SLS, ki je na
teh volitvah nastopila kot del Jugoslovanske
radikalne zajedinice. Prim.: Bojan Balkovec,
7
#