126 Naši dopisi. Iz Savinske doline na Staj. 12. aprila. {Nov dokaz, da vsak dan smo bliže Prusiji!) Bogme! da Pruska predrznost že vnebovpijoča narašča! — Te dni razposlalo je krožno poglavarstvo v Celji (se ve da nemsKo) vabilo, naročati se na knjižico , ktera govori o goveji kugi, in daje nauk, kako se je ubraniti. — Izdala je brošuro Quosova bukvarnica v Linih-u na Pruskem. Brošura ima tudi postavo o goveji kugi za vso^ severno nemško državo. — Smo mar že Prajzi? Ali ni dala Avstrija, namreč naša vlada že zdavno nam postave o tej zadevi? Ali ne pišejo pridno naši domači časniki in posebno ,,Novice'', kako se vesti o goveji kugi? Ali se dd še kaj več in boljega povedati o tej pošasti? In ker je nas c. kr. okrožni urad omenjeno ponudbo vsem županom, župnikom, učiteljem, zdravnikom in večim posestnikom, vsakemu v posebnem ovitku, razposlal, znaša število razposlanih Prajzov gotovo čez tisoč samo za naš okrog. Ker je pa sploh znano, da so uradniki pri gosposki okrožni z delom jako obloženi in ker vemo in čutimo, da nektera pisma kakor svinSasta ptica v gnjezdi ležijo — se more po pravici vprašati; kdo je li ukazal tujo reč tako naglo razpošiljati? in kdo plačuje delo ia trud za tuje reči?? Predlagam toraj: naj bi se velikanska prošnja (peticija) sestavila in nemudoma do silnega kneza Bismarka v Berolin poslala, naj on milostljivo blagovoli za nas Av-strijane — nič ne skrbeti — in zlasti z nami Slovenci se nič ne pečati! Iz Celovca 11. aprila. — Deželnega predsednika smo dobili. Dolgo se je motala stvar; imenovali so se nek-teri za deželne predsednike, med njimi tudi Vaš sedanji deželni glavar dr. pl. Kaltenegger, vladna „Wiener Zeitg.^' pa je prinesla zdaj novico, da je imenovan grof Lodron-Laterano, ki je bil že pred tremi leti deželni predsednik tukaj na Koroškem, od kodar je prišel za cesarjevega namestnika v Tirole, pa se tej službi pod ministerstvom Hohenwartovim odpovedal. Zato mu ostane naslov ,,Statthalterja^^. Iz Novega mesta 16. aprila. — Za Božjo voljo! kaj nam pomaga stotero postav na papirji? Cez Gori-jance gonijo živino, kakor da bi nobene zaprtije ne bilo. Barantači hodijo čez goro po vole, ktere drugi iz Hrvaške meje pri tiraj o in jih gonijo na sejme po Dolenskem. Te dni — celo veliko nedeljo — so jih več parov prignali čez „vahto^' in danes — velikonočni pondeljek — jih ženejo v DobrnČe na sejm. Podgorski gosp. župan di vsacemu certifikat, da gre lahko po vole čez Gorijance in mu dd drugi certifikat, da jih žene ravno tisti drugi dan na sejm. Čemu je postava? Gosp. župan podgorski! ne veste li, da je kuga nalezljiva, in^ da postava za vsacega veljd? Iz št. Ruperla na Dolenskem. ^N. O. — Ko so uni- dan „Novice^^ nekoliko načrtale St. Ruperške nemčur-ske junake, hudo so ušesa po konci obrnili, pa kar hitro zborovali v Bundrovi gostilnici. No! vsaj tudi maček, kedar mu na rep stopiš, zacvili svoj „mjav V^ — Ne hudujte se zato, dragi nemčurČeki, če Vam kdo resnico očitno pove; če se vam oči ne odpr6, da pot, ki jo hodite vi, ni pot ravnopravnosti, ampak pot „tuj-čeve pete'^, no! hitite milosti iskati pri Bismarku, ki je stvari! veliko nemčijo , morebiti vam za zasluge nem-čurstva pošlje kako svetinjo, al ogledite jo, da ne bode počena. Iz Ljubljane. — Izveličar nas je prestal bridko trpljenje in zmagonosen od smrti vstal, v ktero so ga obsodili Ijuti Judje, rekši, da je ,,šuntar in zapeljivec ljudstva". Sveti ta spomin Gospodovega vstajenja obhajajo kristijani o velikonočnih praznikih : t o je veleČastni pomen velike noči! — Ako s stališča velike te dogodbe krščanstva se ozremo Avstrijanci na to, kar se v državi naši godi že nad 10 leti, je pač upravičena želja vsacega domoljuba , da bi v Avstriji že enkrat konec bil političnih bojev in političnega trpljenja in da bi po pomirjenih in zadovoljnih narodih svojih Avstrija obhajala vstajenje vseh narodov k ravnopravnosti! „K ravnopravnosti" — pravimo; kajti ogledimo mnogoletne boje od kakoršne koli strani, jedro jim je narodnost, kteremu se je po letu 1867. pridružil še boj za pravo katoliške cerkve. Na uni strani Litave si prila-stuje Mag j ar gospodstvo nad drugimi narodi, na tej strani pa Nemec, in povsod se od te strani prokla-muje „Confessionslosigkeit". Menda so posebno Slovani in vzlasti mi Slovenci prestali že toliko staci-jonov križe ve poti in tudi Judežev že imeli toliko, da res živo hrepenijo po pravici in miru! Al še nas čakajo hude borbe. V žalostnem tem položaji nas tolažijo le nepozabljive besede cesarjeve: „jaz hočem mir imeti med mojimi narodi!" Spolnile se bodo, to je gotovo; al le po novih borbah, kterih imamo pričakovati, a ne se vstraaiti jih, kajti v politiki večidel 127 mora vse privojskovano biti. Naj protivniki Slovanov na Ceskem kakor na Slovenskem in drugej ljudstva narodne njihove voditelje popisujejo za „šuntarje in za-peljivce ljudstva", ljudstvo se bode spomnilo, da se cel6 naš Gospod in Izveličar je moral trpeti take psovke, kako — da bi se narodnim voditeljem kaj tacega očitati ne smelo!! — {Pojedina kazinska,) Ko je „na slavo volilni reformi" nameravano razsvitljenje Dunajskega mesta po vodi splavalo, je šla iz središnega tabora nemških ustavo vercev in renegatov parola na vsa druga mesta, naj oni napravijo svečanosti in nadomestijo to , kar je na Dunaji na cedilu ostalo , ter s telegrami in druzimi dopisi napolnijo časnike. In Ljubljanska uradniška stranka je nategnila vse sile in velikonočni pondeljek s pojedino slavila volilno reformo. In kdo bi jej mogel to braniti? Kdor plača kosilo v gostilnici, se sme tudi vsesti za mizo. In vsedlo se jih je kakih 250 skupaj, da so jedli in peli, pa kakih 15 napitnic storili. Velika večina gostov bili so ces. uradniki in taki, ki so oni jih najeli, da so šli v Ljubljano; tako je Krš^ki okraj g. Hočevarja in še nektere druge poslal; St. Jurski Golob je namestoval okraj Kranjski itd. Kako da se je deželni gospod predsednik grof Auersperg vnel za volilno reformo, mimo tega, ko je njegov tast grof Chorinskj v gosposki zbornici odločno glasoval proti njej, in kako daje Ljubljanski knez Metter-nich tako goreČ za to reformo, ko je njegov brat v gosposki zbornici tudi odločno glasoval proti njej: to zastavico moremo uganiti le s tem , da marsikdo to misli, da to je pravo, kar centralistična stranka hoče, a ne to, kar velika večina narodov zahteva! — Kakor po zanesljivih naših poročilih ni kuhar se izkazal z jedili, tako tudi ni vladala ona navdušenost med gosti, ki si je zmage svoje s ves ta. Dr. Schaffer, korajžni „vortanzer" kazinski in veliki pisar „Tagblatta", je sicer napival „na zmago ustavovercev pri direktnih volitvah", al iz prepričanja mu ni Šla ta napitnica. Mladič prof. Suppan in starec E rti sta udrihala po duhovnih in po __ talarjih, veliki Frice Keesbacher pa po „Nationchen"___ in „Volkchen" pozabivši, da je skozi 3 dežele šel s trebuhom za kruhom, predno ga je pri slovenskem „Na-tionchen" vjel. Sicer je znan pregovor, da Tirolca pamet sreča o 40 letih; s takimi zabavljicami kaže dr. Keesbacher, da ni Tirolskega rodii. Kritiko o St. Jurskem Golobu pa prepuščamo „Brenceljnu", da njega, ker grof T hu m gotovo nebi hotel biti Le o ni da, namala za Spartanskega kralja z zgodovinskim napisom: „Naj pridejo Slovenci in Goloba vjamejo, če si upajo T" — Ko so kazinci dovršili svojo nalogo , so šli in „gehobe-ner Stimmung" domii. Mi jim za popotnico le to-le spomenico damo: Schmerling je dal vsako leto 20. svečana svoji ustavi na čast z velikim zvonom zvoniti in celo cerkev zlorabil za svoje namene; dandanes je ni več; mar mislijo centralisti današnji, da pojedina v gostilnici je bolj a asekuranca direktnim volitvam? In če se že pri prihodnjih volitvah zgodi — česar se na-djamo — da narodne federalistične stranke zmagajo, potem je v kazini bila v pondeljek „der Liebe Muhe umsonst". — {Iz seje deželnega odbora 11. aprila.^ Nadvojva^ dinji Giseli je sklenil deželni odbor k njeni poroki z Bavarskim vojvodom Leopoldom 21. dne t. m. čestitati po adresi v slovenskem in nemškem jeziku. — Velikost, ki jo mora imeti posestvo za kmetijsko šolo na Dolenskem, je deželni odbor odločil na 40 do 50 oralov, in sicer 15 do 20 oralov njiv, okoli 10 oralov travnikov, 4 orale vinograda, 2 orala sadnega vrta, I oral kuhinskega vrta in 4 orale gozda; za šolo, za stanovanje šolskega vodje, učiteljev, učencev in druzih pri gospodarstvu potrebnih oseb (družine) je treba poslopja z 20 večjimi in manjšimi sobami, razun tega pa so potrebna tudi druga gospodarska poslopja. Oklic za ponudbe tacega zemljovida bo deželni odbor razpisal. Za svojega zastopnika pri deželni vladi pri obravnavah za-stran stroškov, ki jih ima deželni zaklad trpeti za postavljene straže in za druge naprave, da bi se zatrla goveja kuga, je deželni odbor izvolil deželnega glavarja gosp. viteza dr. Kaltenegger-ja. — Ker postava za napravo dovoznih cest kželezničnim postajam, kakor jo je zadnji deželni zbor sklenil, ni zadobila najvišjega potrjenja, je deželni odbor sklenil, jo prihodnjemu deželnemu zboru z nekaterimi premem-bami zopet predložiti. — Občini Trata se je dovolilo pobiranje 22% priklade na direktne davke za šolske in druge občinske potrebe za 1. 1873. — Vsled dopisa deželne vlade o tem, kedaj se imajo stroški za bolne odgonce iz deželnega zaklada plačevati, se bode na županstva razposlala okrožnica. — Na odgovor odbora dramatičnega društva, da iz važnih uzrokov nikakor ne kaže, da bi v nedeljah in praznikih, kedar so zvečer v deželnem gledališču slovenske predstave, bile popoldne nemške predstave, je deželni odbor letošnjemu vodji nemškega gledališča prošnjo za popoldanske predstave odrekel in sklenil, da se mu na podlagi letošnjih pogojev deželno gledališče za 1. 1873/4 prepusti, ako podporno društvo za nemško gledališče zagotovi subvencijo, ki je je dalo preteklo leto, dramatičnemu društvu pa, kakor letos, 4krat na mesec dovoli predstavljanje in vrh tega že zdaj tudi zagotovi predstava na velikonočni pondeljek.^ — (Gosp. Solmajer) se 19. t. m. poda na Dunaj, da ondi oskrbi vredbo onih stvari, ki jih družba kmetijska, muzeum. Matica in dramatično društvo pošljejo v razstavo Dunajsko. Po prijazni podpori mnozih svojih družbenikov razstavi družba kmetijska 459 reči iz Kranjskih pridelkov. Ker se je tudi skrbelo za ličnost miz in druzih priprav, bode družba s to razstavo imela kakih 1200 gld. stroškov. — (Blaznikova tiskarnicd), zdaj na novo vredjena, je med drugim vredila tudi knjige in druge reči, ki se dobivajo v njeni zalogi, in za ktere občinstvo ni več vedilo, ali so še na prodaj ali ne. „Oglasnik^^, današnjemu listu priložen, kaže lepo vrsto tacih tiskov in mnozih po znižani ceni. Zato obračamo pozornost ča-stitih bralcev na-nj. — (Predstava dramatičnega društva) na velikonočni pondeljek v lepopolnem gledališči se je z igro „Pesek v oči" in opereto „Izbujeni lev" zopet hvalevredno spo-nesla. Dohodek je namenjen spominku Mandelce-vemu in Jenkovemu. — {Zadnja predstava dram, društva) namesti na belo nedeljo naznanjena, bode v četrtek 17. dne t. m. Igrala se bo priljubljena igra „Marie Jeanne". — (Pohirki iz časnikov.) Da omenimo zadnji (7.) list „Laib. Schulzeitung-e", storimo samo to, da kažemo, da o tem, česar se zahtevati more od časnika zajučitelje ljudskih šol, nikdar nič ne najdemo v njem. Čemu bode učiteljem, ki vendar še manj smejo biti mesogledi kakor organisti, članek o„trihinah", kterih na zemlji slovenski še nikdo ni opazil, to sam Bog vedi; kogar pa mika o trihinah kaj zvedeti, ima knjig na izbiro. Konferen-cija 3. dne t. m. v Kamniku je po popisu „Schulztg." morala kaka posebnost biti; kako to, da ne omenijo slovenski Šolski časniki nič o njej. — „Novice" so jo pa spet le skupile. Res „kunšten" mož je ta referent! Zakaj pa so druge postave pred predložene minister-stvu? — vpraša mož; zastavico bi bil Pavliha lahko 128 Uganil: zato — ker so bile v stenografičnih zapisnikih pred natisnjene. Preabotno je vprašanje: k j e je „Schul-zeitung" učila „Konfessionslosigkeit"; — mar ni geslo novih šolskih postav „Konfessionslosigkeit"? — in kje je duhovščino obrekovala? Ali mar za onim hujskanjem za „Unabhangigkeit der Lehrer" kaj druzega tiči? — Konečno pa pisar še po policiji kliče, da zapodi učitelje iz služeb, ki ne molijo malika šolske ustave! Pripravite raji koj guilotino! — {Razglas zarad panjev,) Družba kmetijska je dobila panjove. Kdor jih je prosil, naj pride zdaj bri po-nje.