ACTA HISTRIAE • 21 • 2013 • 4 883 OCENE/RECENSIONI/REVIEWS BERTOŠIN ZBORNIK. Zbornik u čast Miroslava Bertoše, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli – Državni arhiv u Pazinu, Pula – Pazin, 2013 (3 knjige) Obsežen zbornik v treh knjigah, posvečen 75-letnici zaslužnega prof. dr. Miroslava Bertoše iz Pulja, so po besedah glavnega urednika Ivana Jurkovića začeli snovati že ob njegovi 70-letnici, vendar se je zbiranje gradiva, zlasti pa fi nančnih sredstev za izdajo tega obsežnega korpusa, zavleklo celih pet let. Zbrano in objavljeno gradivo tako predstavlja priznanje in poklon dolgoletnemu znanstvenemu in pedagoškemu delu dr. Miroslava Bertoše, hkrati pa je nekakšen prerez zgodovinopisja oziroma zgodovinskih raziskav širokega kroga sodelujočih strokovnja- kov iz različnih področij. Krog, ki ga sestavljajo različne generacije in ga karakterizira jezikovna oziroma etnična pripadnost sodelujočih, na določen način odraža plurietnični in večkulturni prostor Istre, ki ga je Miroslav Bertoša tako sijajno obdelal in predstavil v svojih številnih delih, zlasti v delu Istra, Jadran, Sredo- zemlje. Identiteti i imagina- riji (feljtoni, elzeviri, kolu- mne), Dubrovnik, Universi- ty press, Zagreb 2003. Prva knjiga (91 str.) ob predgovoru urednika Ivana Jurkovića, prinaša seznam sodelujočih avtorjev (70) in življenjepis Miroslava Beroše, zlasti njegovo štu- dijsko pot in prepletanje njegovega znanstveno-razi- skovalnega in pedagoškega dela. Pri tem je seveda pov- sem na mestu tudi ocena, da je s svojim temeljitim in sistematičnim delom na ar- hivskih virih, podkrepljenim z erudicijsko utemeljenimi teksti o istrski zgodovini od 16. – 18. stoletja, članki in razpravami o zgodovinopis- ju in njegovih novih smereh, kakor tudi s svojimi eseji in feljtoni, vzbudil veliko po- zornost znanstvene in stro- kovne javnosti. O njegovih številnih delih je doslej iz- ACTA HISTRIAE • 21 • 2013 • 4 884 šlo najmanj 130 različnih ocen, ki so jih pripravili zgodovinarji, etnologi, književniki in publicisti v različnih znanstvenih in strokovnih edicijah, revijah in časopisih. Njegovo znanstveno-raziskovalno delo ni le izjemno plodno, temveč v mnogočem inovativno, saj z veliko mero senzibilnosti in pronicljivosti pristopa k tolmačenju istrske preteklosti. Razveseljivo je, da avtor neumorno nadaljuje s svojim delom na vseh treh področjih svo- jega delovanja ne glede na to, da je svoje poslanstvo kot zgodovinar, pedagog in pisec v celoti izpolnil. Prvo knjigo zaključuje seznam oziroma popis njegovih del ter izbor ocen in kritik njegovega dosedanjega dela. Druga (679 str.) in tretja knjiga (636 str.) po kronološko-tematskem principu prinašata vrsto prispevkov, ki v širokem diapazonu humanističnih ved odslikavajo zanimiv mozaik tako ožjega istrsko-primorskega kot širšega balkanskega prostora. Med prispevki v drugi knjigi med drugim srečamo tudi imena nekaterih žal že preminulih avtorjev, npr. Vesne Girardi Jurkić in Luja Margetića, kakor tudi priznanih in uglednih avtorjev iz znanstveno- -raziskovalnih in kulturnih ustanov, univerz, zavodov ter društev iz Hrvaške in Slovenije. Sama imena avtorjev zgovorno govorijo o različnih temah in problematiki s katero se večinoma ukvarjajo. Če se druga knjiga nekako zaključuje s prispevki, ki segajo do druge polovice 19. sto- letja, je v tretji knjigi večina prispevkov razporejena v časovnem loku od sredine 19. sto- letja pa do nekaterih aktualnih tem polpreteklega oziroma današnjega časa. V zaključnih prispevkih tretje knjige so ob političnih temah zanimivi tudi prispevki s področja jeziko- slovja, toponomastike, etnij, ljubiteljske kulture,religije, glasbe in identitet. Prispevki so objavljeni v hrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku s povzetki v angleškem jeziku. Obsežnim zbornikom, posvečenim v preteklih letih nekaterim uglednejšim in vidnej- šim slovenskim zgodovinarjem in znanstvenim delavcem, se z izdajo Bertošinega zborni- ka nekako zaokroža krog tistih velikih imen slovenskega in hrvaškega zgodovinopisja, ki so s svojim znanstvenim opusom zaznamovali svoj čas in prostor, veliko svojega znanja prenesli na mlajše generacije, hkrati pa znali svoje znanstveno-raziskovalno delo umestiti tudi v širši evropski prostor. Salvator Žitko OCENE/RECENSIONI/REVIEWS