ZA HITREJŠO GRADITEV STANOVANJ
Ker je bilo med vojno v mestiih porušenih — priibližno pol milijoaa — in po.5kodova.nih veliko staaovanjskih hiš, zateiu za-radi hitrega dotoka prebivalstva v mesta iu nastajanja novtfi mestnih naselij v zvezi z ijidustrializacijo kakor tudi /ato, ker skupnost v razdobju graditve teuieljne osnove industrije ni mogla hkrati dajati dovolj sredstev tudi za gradnjo stanovanj, se je stanovanjska kriza v naši državi po osvoboditvi znatno zaostrila. Kliub vsetu težavam pa suu> se zlasti po ustanovitvd stanovajjjskili skladov zdo trudili in doseffli dobre uspehe pri poTečevanju stanovanjskcjra sklada.
Zveziia ljudska vskupščina je v začetku lanskega leta spre-jela resolucijo o načelih stanovanjske zakonodaje, ki vsebnje smeraice za prUiodnjo stamjvanjsko graditev in za stanovanj-ike oduose. Resoiuoija je prisla kot rezultat spiošne politike povi'če-vanja družbeneg« staudarda in kot predhodnica Siršega pei-spektivnega programa stanovanjske gradit\e.
Resolucija je poudarila, da morajo skrbeti za gradnjo sta-novanj predvsem občine in da nvorajo svoje napore usmeriti proti teinu smotru. Prav taio je bilo potrebno pospeševati po-budo tako stanovauj&kih skupuosti kakor tudd gospodarskih in družbenih organizacij, stanovanjskih zadrug in državljanov. Razen tega so bili sianovaujskim skupnostim, g<>spodarskim in družbenim organizacijam, zadrugam in dr/avljaninn zagotov-ljeni ugotlnejši krediti za gradnjo stanovanj, invesiitorjem pa je bila zajanunia pravica do razpolaganja s stanovanji in stano-vanjskimi hišaini, ki jih gradijo, a državJ/ani so.d«bili možnost, da-ustanovij<> zadruge za gradnjo stanovanj.
Da bi lalAo graditev stanovanj zadovoljila ]x>trebe sodob-nega delovnega človeka tako po tipu kakof tudi po razmeslitvi stanovanjskili zgradb. ie resolucija pos«bej opozorila na raož-nosti sraotrnf graditve m na nujnost, da se v vseh naseljih rogru-lira uporaba zemljišč z uveljavitvijo sodobnill urbanističnih na-črtov in gradbeniji programov, stalno poudarjajoč za hitrejšo in cenejšo graditev dane pogoje.
Pričakavanja perspektivnega plana
Program stanovanjske graditve v mestiji v razdobju od leta 195? do le(a 1961 računa s stanovanjsiko graditvijo, ki lx> v skladu s povečanjein potreb po stanovanjih in z zagotovitvijo redne zameujave normaLno dotrajanega stanovanjskega sklada. Tako računamo, da se ]>o' mestno prebivalstvo v razdobju od 1. 1957 do 1961 pomnožilo za 700 tisiK' prebivnlcev. To pomeni. da moraino vsakemu novemu prebivalcn za^oloviti približno 10 kradratnih metrov stanovanjske povrSine, da bi stabiliziirali povpree/e stanovanjske površine na enega prebivalca, ki smo ga dosegli v 1. 1956 in da bi bila tako gradnja stanovanj v so-razmerju s prirastom prebivalstva in »premembami v njegovi socialni strulituri. Tako bomo predvsem zagotovili, da bo pre-prečeno nadalinje zniževanje stanovanfskega standarda in da se bo stanovanjski sklad ne samo količi.nsko, temveS tudi kako-vostno izboljševal.
Perspektivni plan računa, da bomo invesiirali v gradnjo staaovanj povprečno po 70 milijjird dim družbenih sredstev na leto in da bomo z^radili približno 50 tisoč ^tanovanj na leto tako. da bo znašala j-ovprečg^a velikost stanovanj 50 kvadratnih metTOv.
V 1. 1957 smo investirali 61 milijard din družbenih sredstev, zgradili pa smo približno 18 tisoč stanovanj. Tako so bila druž-bena sredstva, ki srao jih investirali v gradnjo stanovanj, blizu plaairanega petletnega povprečja, kljub temu pa j<" število zgra-jenili stanovanj za 40 odstotkov nižje.
Temeljne vzroke tepa moramo razen v drugem iskati v neso-dobni in luksuzni graditvi stanovanj z večjo stanovanjsko po-VTŠino, kakor je povprečna veli.kost, s katero računa program stanovanjske graditve.
Pri izdelavi progrrama smo računali, da se bo v petletnem /azdobju gradbena cena ustalila na Dribližno 27.000 din za kva-dratni meter stanovanjske povTSiTie. V I. 1957 je bilo to potrjeno. Povprefna cena za zpraditev enega kvadratnega metra grad-b*ne površine je znaSala 26 tisof din. Povprečna lani realiztrana cena za eno stanovartje pa je znatno veFia. kakn-r je planirana cena. na kateri je zasnovan program graditve stenovanj. Medtem ko računa program s povprečno ceno zgrajenega stanovanja v višiiri 2.2 milijona din. je stala srraditev enega stanovanja v 1. 1957 priblizno 2.9 milijona din.
Graditveni  program  je računal,  da bo znašala  povprečna
površina novili ^stajiovauj približuo 50 kvadrataih metrov ko-risine stauovaajske povj^šine, njedtem ko jt povprečua povTŠJna zuašala laui prilbližno 64 kvadratriih inctrov. Zgrajena so bila torej večja, toda tudi dražja stanovanja.. Zato je ceua za zgra-tlitev enega novoga stanovanja, če|>rav ni razKke v ceni po kva-dratnem metru, bila za 50 odstotkov .vecja. kakor je planirana. Zaradi iega povečanja stanovanjske površine iia eno zgrajeno slanovanje je prišlo tudi do tega, da je bilo zgrajenih manj sta-novanj. I^ani z^rrajeua stanovanjska |X>vr.šina J>e zaostaja mnogo za petletnim povprefjem, Število novih s-tanovanj pa je. kakor smo že povedali, znatno pod števiJom, s katerim računa plan. Razen tega ni zadovoljiva tudi stopnja dovrJevauja sta-novanj. Lani snio v diružbenera sektorju gradili približno 30 td-so-č stanovanj. dokoučali pa le približno 10 tisoč in so tako ostala Beizkorlščena znatna sredstva.
Nekatere ugotovitve iz lanskega leta
Obseg- gradnje stanovanj v mestih jc bil I. 1957 znatno večji kukor prejšnja leta. Na obseg skladov za kreditiranje staoovanj-ske graditve je vplival tudi sistem kontinuiranega uporabljanja srcdstev, na podlagi katerega je bi]o preneseno iz J. 1956 v 1. 1957 pribl.iino.lij milijard din.
Razen toga je v lokalni investicijski politiki na področju družl>en©ga standapda dobila graditev stanovanj vidno niesto ia je tudi to vplivalo na obseg graditve. To potrjujejo tudi rezultati nekc-ankeie Stalne konference mest, iz katere je razvidno, da je število v 1. 1957 dokonča.nili stanovanj večje kakor v prejš-ujih letih. T«ko je realni učinek dotkončauja stanovauj v 1. 195? porastel za 30 od^totkov v primerjavi z 1. 1956, a za. 46 od-stotkov v priimerjavi z 1. 1955. Obseg gradnje stanovanj pa kijub temu ni zadovoljiv. To predvseni potrjuje <lejstvo, da niso bile zadovoljene tiiti potrebe, ki so v 1. 1957 nastale na podlagi prira-sta mfstne-ga prebivalstva. Ce pri ocenjevanju stanovanjske grpditve v 1. 1957 upoStevamo razen potrt-b na podlagi prirasta tudi še stanovanjski sklad, ki je potreben za rediio zarueujavo chsioječega sklada, dobimo, da je bilo od skupno potrebnega števila novih stanovanj zgrajeniih:
1955                                37 odstofkov
1956                                40 odstotkov
1957                                60 odstotkov
Iz tega pa je vendarle mogoče razvideti, da smo gradjnjo slanovanj iz leta v leto pospeševali in da se je v 1. 1957. prvem ktu izpolnjevanja programa graditve stanovanj, pokazal ta po-rast najbol; prepričijiivo.
V lanskem letu sc je izboljšalo tudi razmerje med dakonča-Dinii in n^doJsončanimi stanovanji. Od skupno grajenih stano-vanj jih je bilo v 1. 1952 pribliino 52 odstotkov dokončanih.
leto                        dokoačanili stanovanj
1935                             5? odstotkov
1956                                42 odstotkov
1957                                52 odstotkov
Zato sr kot ena  izmed  (emfljhih  naiog  na  področju gra-ditve stajiovanj postavlja tudi razvoj gradbeni?tva, predvsam pa gradbene obrti. da bi tako pospešili gradHev oziroma dokonča^ jije sfanovanj.  ki smo iih  že zaff]] frraditi.  Na   tenh polju smo>' dosegli  znaten  nspredek s tem.  da  smo od  juliia  1.  1957 omo-Ko&ili  vsem  gradbenim in  sradbeno obrtnim  n<xljetjein, da  na-naiemajo   pri   naknpu    melianizaeije   i nvesticijska    posojila    iz splošnega investicijškega sklada brez natečaja.
Razen gradbene operatlve. ki precej otežkoča hitrejSo srra-ditev, so tudi dmgi oinitelji, ki vpliva jo na hitrost gradkve. Med, njimi so posebno vidni fiman^na in tehnična nediscipIiniraiiostJ S<'m spadajo prekiTikv* graditev zaradi  nezasrofovljenih denar-1 nih   sredstev.   pradbenega   materiala   in   komnletnih   proj^ktnilt| flaboratov. Za  !.  1957 je  posebno značilno stali^če do izdelave teh eiaboratov. Poerosii so primeri, da  naročniki  ne upoštevajo. d«  je dober popoln profekt eden  izmed bistvenih  pogojev za stnotrno  graditev.  Zaradi   take   mnlomarnosti   zavirajo iavesti-torji tudi postopek pri graditvi stanovanj.
Nadaljnia zna^ilnost stanovanjske sraditve t lanfkem letu je tudi graditev precej draeih in velikih stanm-anj. Povprečna povrSina stanovanj. ki so bila grajena v 1. 1957 v dmžbenem sektorju, je za 34 odstotkov večja ka,kor povpre?na površina sta-
novanj i,z 1. 1955. Da,nes odpade pri nas na enega mestnega pre-bivalca 10,3 kvadratnega inetra stanovanjs,ke površine. V ta-kem položaju, ko težkno za tem, cla bi preprečili nadaljnje zni-ževanje takega stauova-njskega standarda, pomend, povečanje ve-likosti novih stano\anj neekonomično in nesrnotrno Uiporabljanje razpoložljivih sredstev in končno tudi nesmotrno reševanje sta-novanjske krize.
Program stanovanj&ke graditve računa za razdobje 1. 1957 do 1961 graditev stanovanj s povprečuo povišino 50 kvadratnili metrov. Lokalni praviikiiki o uporabljanju skladov za krediti-ranje stanovanjske graditve podrabno regulirajo vprašanje do-deljevanja ira vračanja kredita ali čisto fimančno stran krediti-ranja. medtem ko del mest sploh ne regnlira s kreditom velikost in kakovost stauovanj. Po dnrgi strani upoštevajo investicijski piogrami, ki so eaa izmed temeljnih prvin za najem kredita, predvseni ceno graditve, ne pa tudi druge činitelje, ki sestav-ljajo pojem ekonomičnosti v graditvi stanovanj.
Visoke gTaditvene stroške je povzročila tudi želja investhor-jev, da bi gradili luksuzna i.n dobro opremljepa stanovanja. Pretira\anje v notranji oprenii stanovanj kakor tudi neu.merje-' nost v poudarjaaju estetskega videza sta nijveč prispevala k povečanju gradbenih strošiov.
Učinkovitejša poraba sredstev in zmogljivosti
Kakor sino povedali, moramo iia podlagi sedanjih instru-mentov y 1. 1958 Tložiti v stanovanjsko graditev približno 70 mi-iijard din iz družbenih sredstev. Da bi ta sredstva smotrno izko-ristili, je potrebno graditi stanovanja v skladu z našimi gospo-darskhni možnostmi in polHiko, ki je določena z družbenim planom.
Dosedanje izkušnje v mestih so pokazale, da stanovanjska Jiiša ne more biti vec temeljaa prvina za gradbeno planiranje, temveč da mora biti ta eriotno organizdrano naselje, blok ia podobno. Ta izkušnja kaže, da mora stafiovanjska graditev iziti iz dobro izdelanih urbanističnih načrtov in programov, ki ot>-segajo vse prriue na^elja m ki ustvarjajo pogoje za v&kladitev gradnje stanovanj z zgradMviijo komunalnih in dru^ih nujniii uslužnostnili zgradb.
Razen tega smo pri oas doslej programe stanovanj&ke gra-ditve najpogostejc izdelovali kot individualne prograrae posa-meznih investitorjev, a samo v nekaterlh prmierih, in to v večjih mestih, smo težili za širšidi načrtom. Zato moramo spre-jeti programe stanovanjske graditve za področje cele^a mesta, zatem za posamezne dele mesia in končnt za določena stano-vanjska naselja. V skladu z izdeJavo kompletnih programov bi morali opravljati tudi revizijo investicij^ikih programov graditve, kar bi bik> mnogro bolj učinkovHo kakor revizija za vsako posa-mezno stanovanjsko hišo.
Na temelju tega bi organiziraM gTadbišča in bi tako prišle do izraza prednosti reali-zirare s sodeioTanjem investitorjev, urbanistov, projektanlov izvajalcev, proizvajalcev gradbenega materiala, orgaaiov ljudskega odbora in družbenili orgaaizacij. Om&gočili bi uvedbo sodobnih metod graditve in prihranka ma-teriala.
Industrijska proizvodnja stanovanj
Ko postavljanio problem kitrejše in smotrnejše pradHve, Bioj-amo nujno poudariti tudi problem industrijske proizvodnje posameznib. sjtaaovanjskih prrin kakor tudi tipiziranega načrto-vanja.
V  danainjUi tazmetah si ne moremo zamieliti napredia in pospešitve stanovanjske graditve brez prispevka industrije. V ta namen moraino težiti za enako oliličnostjo npkaterih stanovanj-skih prvin. kakršne so na priraer vrata, okna. vgrajeno pohištvo, stopnice. stropne konstrukcije, sanitarni objekii itd. Prav tako lahko tudi s polmontažnkn in montažnim grajenjem pospešimo stanovanjsko sraditev  pod   pogojem, da  je množična  in  dobro organi'Zirana. Žato je potrebuo pospešiiti proizvodnjo novih ma-terialov.   zlasti   proizvodnjo lahkiih  betonov   (iz  ugaskov,  lurgi pepela.  enozrnatega  betona),* gradbenih   plošč  (iz  sadre,  lesnih odpadkov, agrarnih odpadkov), rudninske in steklene volme, ke-ramrčnih plošč. izdeUcov iz polivinila, linoleja itd.
V   dosedanji   praksi  so odločilni  čindtelji  pri  stanovanjski graditvi   večinoma   delali   izolirano   brez   najosnovnejše   gospo-darske kooperacije. Poti za nadaljnji napredek y racionalazaciji moramo na tem področju lskati v množični, serijski graditvi, za katero bodo pripravljali večletne programe strokovni >posredni
iavestitorjii«, ki bodo povezani z veliko gradbeno operativo, ki bo pomenila organizatorja kooperacije s projektanti, gradbeno obrtjo jii iindustrijo gradbeneiga materiala. S proizvajalsko ko-operacijo bodo dosegli gradajo stanovanj na proizvodnem traku. Tako bi nosilec kooperacije zaigotovil investitorjm kompletno stanovanje, blok oziroma naselje.
Razen tega lahko tudi resno in učinkovito delo za tipizacijo načrtov znatno pospeši graditev stanovanj. s tem samim pa pri-pelje do tega, da bomo trošili sredstva bolj uiinkovita
Zbori volivcev — temelj družbenega nadzorstva nad graditvijo stanovanj
Številna v zvezi s stanovanjsko gradkvijo nerešena vpraša-nja bodo našla svojo rešitev v inovLh predpisih, katerili sprejem pričakujemo v kratkem. Prve rezultate na tem polju bo po-uie-nila  uiredba o temeljih  družbenega  nadzorstva in raapola^anja
s sredstvi za gradnjo stanovanj.
Smernice, po katerih se bodo ravnali organi upravljanja občinskega sklada za kreditiTanje gradnje stanovanj, ho določal 0'bčinski ljudski odbor. Razen tega bo občinski ljudski odbor sprejemal tudi smerniice, ki bodo obvezne za vse državne organe, ustanove, gospodar&ke organizacije in drage organizacije, ki gradijo staoiovanja na občinskem področju. Pri dajainju smernic bo moral Ijudski odbor upoštevati, da bodo zgrajena taia sta-novanja, katerih cena in najemnina bo ustrezala osebnkn do-hodkom državljanov in našim sedanjim možnostim in potrebam. Ljudski odbori oziroma njihovi pristojni organi bodo analizirali graditveno ceno in na tej podlagi bodo omogočili pokrenitev določenih ttkrepov in oblikovajije meril, kolikšen naj bo denarni maksiimuin za gradJtev stanovanjskih površin.
Dolžnost občin&kih ljudskili oHborov bo razen sprejetja splošnega programa tudi ugotavljanje tipizacije stanovanjskih baš Ln stanovanj ozironia koliišno površino in prostornino posa-inez.nrh stanovanj je treba zgraditi iz družbenih sredstev, zatem ugotavljanje najvišjih zneskov, ki jih. je niogoče uporabiti za posamezDe lipe. določanje opreme, ki se lahko vgradi v stano-vanja, kakor tudi področja graditve. Poleg tega je potrebno določiti tudi komunalne naprave Ln najvišji znesek zanje. Koli-kor pa urbanistični pogoji ali lokacija stanovanjske graditve te.rjaj.o večje stroške, kakor so stroški, ki jih določajo smemice, bodo morali investiiorji prositi za posebno odotbritev občin&ki ljudski odbor. Raien tega bodo občinski ljudski odbori tudi predpisovali najemnino za stanovanja po kategorijah, kar bo veljalo tudi za ttste stanovanjske hiše, ki jih gradijo gospodar-ske organizacije ali jih izkorišiajo, zatem za biše ustenov, državnih orgauov in drugih organizacij.
Če gradi gospodar&ka org^anizacija s sredstvi sklada skupne potrošnje, bo delavski svet gospodarske organizacije razen o odločitvj glede višjme porabe sredstev sklada odločal tudi o tem, kakšnim potrebam morajo ustrezati stanovanja kakor tudi o napravah, ki se lahko vgradijo.
Posebej moramo poudariti tudi povečano dražbeno kontrolo nad izvajanjem splošne politite stanovanjske graditve. Občinski litidski odbori bodo dolžni smernice za. gradnjo stanovanj pred dokončnira sprejeniom predložiti zborom volivcev, in to posebno tiste podatke. iz katerih je mogoče jasno spoznati stanovanjsko politiko, ki jo vodi IJudski odbor. Zbori voliTCev bodo razen tega raz.pravljali tudi o temeljnih rezriltatih, ki so bili dosežeai v gradnji stanovanj.
Veliko vlogo imajo zbori Tolivcev posebno v odobravanju graditve ttpravnih poslopij. Predložiii jim je treba podatke o namenu poslopja, predračunski vsoti, lokaciji poslopja kakor tudi ulemeljitev nujnosti graditve. Iz proračuins.kih sredstev občine bo mogoče graditi samo. &¦ bo z graditvijo sporazumna večina zborov volivcev na občinskem področju. Banka ne bo dovolila finansiranja brez potrdila o tem, da je večina zborov sprejela predlog.
Razen te konirolei zborov voldvcey bodo orgaai, ki so piri-stojni za stanovanjske zedeve, predlagali liudskesmu odbom občasna poročila o stanju staLovanjske graditve in izvajanju smernic, in to najmanj eakrat vsakih šest mesecev.
Ti novi ukrepi bodo v precejšnji meri pripomogli, da bodo ljudski odbori posvetili investicijski politiki družbenega stan-darda stanovanjske graditve večjo pozornost, družbena kontrola. ki jih bodo izvajali zbori voliveev, pa bo vskladila sedani' možnosti stanovanjske graditve z zahtevami in potrebami naSih delovnih ljudi.