N m j ▼ e č j i slovenski dnevnik V Združenih državah n Velja za vse leto - . Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 n i List * slovenskih ^delavcev v Ameriki* I*h< ic i e;s"if s Dr v.- •->«.'• i . ". i*. > Issued every day except ju and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OOETLAJTDT 2876. NO. 147. — STEV 147. Entered m Second Glass Matter, September 21, 1908, at the Post Office *t New York N Y. Under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFOlJ NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 21, 1922. -- SOBOTA, 21. OKTOBRA, 1922. VOLUME XXX. CORTLANDp >? LETNIK XX> KAKO SE GODI UBOGIM MAJNARJEM V SOMERSET OKRAJU PENNSYLVANIA Šestdeset tisoč premogarjev je še vedno v boju z mogočnimi pro-ti-unijskimi delodajalci. — časnikarski poročevalec ni v do-tičnem okraju posebno dobrodošel. — Štrajkarji, ki so bili izgnani iz kompanijskih hiš, stanujejo v šotorih. — Kompa-nija je »pravila pod raznimi pretvezami organizatorje v jeco. Javno mnenje sploh ne pride do veljave. — Kompanije ne dajo štrajkarjem niti vode. — Kolektivno postopanje je predpogoj za stalne in zdrave industrijalne razmere. Poroča E. Houghton. Windber, Pa. i»0. oktobra. — Medlem ko je zavladal mir v o-stttlih premogarskih poljih deže-1«*. ><• bori še.st(l«>et tisoč premo- Matti in kokoši, večinoma sknro brez perja. čejK? vsepovsod. Včasih zapazi e love k kako kravo, kak šivalni M roj ali kakepa Forda, PREISKAVA GLEDE jV FRANCIJI SE POJAVLJA DAVID LLOYD GEORGE HURKI V CARIGRADU DIVJAJO VESELJA INDUSTRIJE PREMOGA PLEMENSKO VPRAŠANJE SNUJE NOVO STRANKO' Komiteji delodajalcev in premolar j ev bodo navedli vzroke neprestanih zadreg v premogar- ski industriji. Zmaga Siki-ja nad Carpentierjem Angleški ministrski predsednik, jo povzročila razpravo glede \ ki je odstopil ker so se mu izne-možnosti, da postanejo črnci verili konservativci, namerava častniki v belih, polkih. j ustanoviti novo stranko. carjev v premogovnikih mehkega kojejra kolesa so skrbno ovita z premoga v centralni IVnnsvlva- vrečami. To je edina dragocena j iiij. vedno proti mogočnim pojest, katero so rešili ljudje iz! pi »t -uiLiJskrm delodajalcem, ki ! razvalin. Fordi, katere sem videl j nočejo potI pisat i pobojev, glede so v*i last neporočenih možkih.i katerih m- je dogovorila večina o- ki niso mogli plačati licence za heli strani. leto l'J22. ali si kupiti gazolina. Zima prihaja v deželo. Jutra Lastniki so mi pravili, da tudi postaja »o mrzia in tudi večeri so lii^-o mogli prodati teh avtomobi-v« k«ii hladni za šot sto otrok, lov, ker noče nikdo nuditi pri-ki >o prisiljeni živeti v šotorih v ' merne eene stavkarju. Somt-is* i • kraju, ker nimajo njih To j»* ozadje bitke za prizna-, starUi. iz«jna»ii iz kompanijskih nje unije, katere vojujejo sedaj n.š, dosti denarja da bi plačali premogari. na jeimiino drujrod. Ali morejo ( V rakopih proti njim pa stoji !S'>mersft premogarji vzdržati, Berwind-White kompanija. glav-potem ko so jih njih bratje v na zalagateljica premoga new-1'nited Mine Workers, ki so se vorških podzemskih železnic, ki I septembra vrnili na delo, oči- ima za pet milijonov lastnine v vidno zapustili ter stoje pred enem nie>tn, ter Consolidation nezlomljivo politiko nepriznaflja Coal Company, orodje Roekcfel-unije. ki se ni izpremeuila v tri- lerja, ki ima premogarska ]>olja desetih letih f Obe strani izjav- v West Virsriniji. kjer so bili last-ija a, da je boj do konca. Vreme nikvvi prisiljeni podpisati linijski in letni ča> se borita proti pre- kontrakt. V Somerset okraju pa mogarjem, a vedno vivje povpraševanje javnosti |v> premogu in vedno večji zalogi premoga govore proti zmagi delodajalcev Po naročilu mnvvoršk ega World sern ravnokar preživel en teden v tem okraju. Časnikarski poročevalec je tukaj približno tako dobrodošel kot ko<* dinamita na |H>rču. V Windber j ti so moje delovanje skrbno zasledovali kom panijski oirleduhi in špijoni. Na javni cesti so me ustavljali mv->ki stražniki. Moje telefonske pogovore so na skrivnem poslušali. William Hooker, super Benvind-White rovov, mi je povedal po t'lefonu, 00 mož ra devetdeset procentov organiziranih, v številnih slučajih še predno so dospeli do njih zunanji voditelji. Koinpanija je ojačila svojo agresivno politiko proti onim ki so simpatizirali z unijo. Razvila je podroben si- Washington, D. C.. 20. okto. — Komitej Cnited Mine Workers organizacije se 1m> sestal tukaj v ponedeljek z United States pre-mogarsko komisijo na prvi konte-renei tega dejstva ugotavljajoee-ga zastopstva, — kot se je izvedelo danes. •John I.. IjP^vis. predsednik pre-motra-rs-ke organizacije, ne bo navzoč / b i«'j priliki, vendar pa se bo pozneje sestal s komisijo. Zaposlen je z letnim sestankom mednarodnega sveta premogarske u-ni.je. kojega seje se bodo vršile 5c eeli prihodnji teden v Cleve-landu. A. M. Ojrle. predsednik narodne zveze premogarskih delo-dajaleev. organizacije bitumlnoz-nih operatorjev. ter S. 1). Warri-ner, ki zastopa antraeitne premo-garske delodajalce, sta brzojavila komisiji, da bosta prišla semkaj na konferenci, ki se bosta vršili v torek in sredo. Vsak teh dveh po pri.šcl v spremstvu komiteja tt ali one skupine delodajalcev. Na temelju dejstev, ki bodo prišla na dan na teh treli konferencah. bo formulirala komisija svoje nadaljne poslovanje, da u-irotovi glavna zla v premogarski industriji, ki so bila vzrok peri-jodičnih izbruhov premogarskih stavk ter nestalnih razmer na premogovnem triru. Konference bodo eksekutlvnt? seje. da bodo razprave in debate neovirane. Komisija je z a vršil a svoje organiziranje s tem, da je izvolila tajnikom komisije Edward Wvre Ilunta iz Springfnleda, Ohio. Nakladanje mehkega premoga v torek je znašalo več kot 31.000 kar. kar presejra za dva tisoč kar nakladanje tekom prejšnjega torka. CIGARARICE NA HOLAND-SKEM STAVKAJO, Pariz, Francija, 19. oktobra. — London, Anglija, 20. oktobra. Razprava -lede predloga, naj se • Medtem ko si Bonar Law priza-dovoli črncem, da postanejo čast- Jeva sestaviti danes nov kabinet niki v francoskih belih polkih z ter tudi namerava razpisati voli-istimi pravicami kot beli častni- tve, ki se bodo vršile v najkraj-ki, postaja vedno bolj ostra In sr- šem času, snuje Lloyd George, ki dita. Poslanec Diagne, visoki ko-; ni prav nič potrt vsled svojega misar za francosko kolonijalno poraza, svojo novo stranko cen-eesarstvo. Šenegalec, je zadnji, ki truma ali središča, je stopil v bojno areno. Neposredni vzrok vseh teb r; Haremske ženske so snele pajčo lane in prebivalstvo je nabijalo Kemalu, ko je odhajal Rifet paša v Tiacijo. — Bati se je resnih posledic. — Grški patriarh bo ostal v Carigradu. Prehrana 600,000 beguncev. Poroča polk. Charles S v. er.ey. Svojo novo centristično stranko bo lanci>ral Llo\il George v govoru. katerega bo imel jutri v kija nad Carpentierjem. Vojni re- Le^tbs L,iberaln kord Sikija je izvrsten. Ze dolgo pa je bilo znano, da l»o treba enkrat lotiti se tega vprašanja. i prejšnji ministri so .M« sestali s prejšnji m ni in istrskim predsednkom na Downing Street ter čutil načrte za predla-Francija, ki ima 38,000 prebi- ^^ valcev. katerih pa bo v eni gene- raeiji le še 25.000.000. če bo pre- j P«**asi Bonar Law-a so vsi iz bivaKtvo nazadovalo v istem raz- ^ 0(1 v<^lja. Izjavljajo, da je meriu kot dosedaj. se mora glede ! Skot (lostl ^OČan. da Vodi krmilo svoje narodne obrambe zanašati vladt' brez neposrednih volitev, a v glavnem na 50,000.000 koloni- ihladm Pričevalci mnenja deže-jalcev, ki so večinoma črnci. \le sm«traJo to za optimizem, ki ni „ ... .... .. | nikakor upravičen. \ rraneiji se i-rm in beli p.ro-! sto mešajo ter pogosto tudi ženi- Nekateri politični voditelji, ki jo med seboj in vsaka služba je najboljše poznajo dejanski polo- odprta črnim prav tako kot be žaj, so mnenja, da bodo volitve lim. M r. Diagne je povdarjal. da razpisane v najkrajšem času. je treba to pripisovati stališču Lloyd George spravlja v red francoskega naroda. Vsled tega . svoje zadeve na Downing St. Da- tudi vprašuje, zakaj bi se ne nu- nes })0 imef govor v Guild Hall dilo črncem tudi v armadi enake , \n glavni gost pri tej prireditvi prilike? ; bo princ iz Walesa. — Človek bi domneval, — je ! rekel poslanec, — da bi bilo ne-1 'kaj novega, če bi dosegli črni . ■ ,, 7 „,3 , , 4 B ? ° 1 ,]an,]a v Leeds. Do takrat jaki visok čin. Navesti pa hočem Z največjo napetostjo pričaku- va-bo Carigrad, Turčija. 20. oktobra. Pojavile s., . Vstop Rifet paše. novega gover- te osebne siuiac nerja Traeije, v Carigrad, je bil nih restvran:'1 povod za slavnosti, ki niso daleč rih, katere ob!-zaostajale za onimi. katere so d oči m ni vprizorili v Parizu in Londonu ob položaja* »'Jrkov času. ko je bilo sklenjeno pre- i ostajajo v svoj mirje. Turško glavno mesto je naravnost zblaznelo od veselja. Skupine v avtomobilih se vozijo po ■vijugastili cestah, delajo globoko požirke \7. steklenic, polnih rakije. domačega absinta ter kri-če. Dosedaj so zavezniške oblasti dovolile, da se sme vršiti ? divji izbruh turškega naeijona I izlila brez vsake ovire. Ena najbolj presenetljivih manifestacij veselja, ki se razlikuje od vseh drugih manifestacij v mahamedanskili deželah, se ti', navzočnosti velikega števila tu-škili žensk na cestali in ulicah mesta. Vse te ženske so nezakrin-kane ter polnijo stopnjiee 1110-šej in druge prednostne točk-odkoder pozdravljajo s presunlji- i vimi kriki velike slike Kemala katere nosijo ljudske množice. Ceste so bogato okrašene s ti-, soči turških zastav In navidez j. celo turško prebivalstvo neprestano na cestah, da ne izgreši pozdrava. katerega hočejo priredi- v,,|la izvzemši č;s ti prvim turškim, to je ketnali- v glavnem stičnim orožnikom, ki bodo pre- prt-bltd je < 1 vzeli Traeijo, < irlasno z dogo-; Čeprav so v dr/; A: Atene, i i :-šk.:. 1" < J rški pat r;;irh M . * • st at i v Carigra« Ivi t • r Lrovoriti tudi osta'e (irš re isto. Za Jo mu . • volueijonarna irršk,; v' ntaii'». kt-r priha trume iz Traei :>■. ( irške volit ve s«- <., šile pred podpisanj poirodbe - Turčijo i v Združenih država):, imeli priliko glasov..::. DRŽAVNI TAJNIK SE JE PRE-KLADIL. Washington, 1 > Prvikrat odkar je 5 n ir ton kot član kabineta, ni prise! na delo v državni H; imena a črnih, rmenih in mulatskih v * T i • . —. . ... . oro vedel, kje stoji ter vojakov iz Algira, Senegala in In-do-Kine, ki so priborili slavo za na dan z .]o. , ne. i . . vororn, ki je bil sklenjen v Mu- ■ mentu trdili. 'd George. — On 'e hareme, da ^ sveta ter zmagalec v bitki pri ^i1113! in njegov duh in zdrav- j bo mogoče po je se izboljšata, kadar se vrši kak ' za Turčijo, prisebno ker kažejo Haag, Holandska, 20. oktobra. ter našla različne i Osem tisoč eigararic v južnih provincah ctj zastavili j nit mu je šerif jm»v in«*»t o, Somer ostrejši, stih grič et edvraj, kjer je boj naj je pokrajina nizkih, pu-*v in majhnih, sivkastih Dahomey. Seznam imen, katera je navedel poslanec Diagne se končuje s polkovnikom Mortenol, ki je poveljeval zračni obrambi Pariza, ko so prodirali Nemci proti glavnemu mestu avgusta meseca leta 1914. Komisar je bil ogorčen vsprieo predloga, naj se napravi postavo glede enakosti za mrtvo črko. Končal je izjavo: — Čeprav sem črn, naselbin, postavljenih v enoličnih vrstah, Veliki, rdt- eka^to-jprni kupi odpadkov mole .skozi jesensko I *st je in sempatam, zapazi oko vhod v rov ter črno hišo. katero stem spijonazf pretveze, da j«- spravila organiza- j rancah Ilolandske je zastavkalo. t/>rje V ječo. Avtomobili, polni o-' kf*r niso hotele sprejeti petoct-borozenih stražnikov so se skri- ; stotnega skrčenja plač ter 48-ur- \ ali v bližini Lincoln IIighway-a i nega delavnega tedna, katerega j sem vendar zastopnik onega raz-in kadar so prišli mimo avtomo- so predlagali upravitelji toba^ nobarvnega naroda, ki je na sre-bili z organizatorji so jim sledili j nih tvornie. Vsa znamenja kaže- j čo Francija, stražniki tako tesno, da se niso mogli ustaviti brez nevarnosti ko-lizije. Sodnijski zapiski so polni slučajev ubojev, v katerih je ve-f-ina odločitev izpadla ugodno 7.-<-kompanijske zastopnike. Proti sodiščem se je dvignilo resne ob- i menu jejo "tipple Skkale v stru* f-.olžbe radi krivih piseb ter kri-gi reke so rmenkasto-rjave barve vičnosti. od žvep!.*ne vode, katero pumps 1 Somersetske kompanije priznajo iz rovov. « vajo danes povsem prostodušno Med temi jrriči je industrija!- to jxilitiko antiunijske agresije, na vojna britka stvar. čeprav je večina ostalih premo-Ob rekah in ponavadi v bliži-1 garskih delodajalcev ter ameri-ni zagrajene kompanijske last- ških j>odjetnikov izjavila, da je nine, iz katere so bili izgnani kolektivno postopanje predpoaoj stavkarji. so vzrasle majhne sku- j za stalne in zdrave industrijalne pine šotorf»v. I*ri Scalp Level ži- razmere in odnošaje. vi štirideset družin v gozdo%*ih. jo, da bo stavka doliro trajala. ŽENSKA DALNO STAVKO Gustave Terv pravi v L'Oeu-vre, da je barva kože pri ljudeh sicer različna, da pa je barva VPRIZORILA STRA-; njih krvi ista. Trditi, da se ne sme s črncem postopati na teme- --I Iju enakosti, ne pomenja nič dru- Syracuse, N. Y., 20. oktobra. — gega kot potrditi nemško očitanje Mrs. Terezija Hoffman, je priče- tekom vojne, da je bila Francija la v ječi s stradalno stavko, po- kriva suženjstva, ko se je poslu-tem ko je bila obsojena radi o- zevala kolonijalnih čet. malovaževanja sodišča, ker ni ho- ! Terv zahteva popolno vzgojno tela izročiti postavnim dedičem i enakost za bele in črne, da bodo gotovih stvari, katere je dobila mogli slednji doseči status "otrok na posodo od neke zamrle prija- |domovine" (enfants de la patrie.) teljice. i Medtem pa se je več kat enemu francoskemu mestu posrečilo u- velikanska slika je ta slika ilumi- i ženske zapustl-v. i i leže proslave. :n.ial novo dobo nem raditega. da reniu. kar b: • ■ n jeirovo stan "e. INDIANA SREDIŠČE T>to^; SKEGA PREBIVALSTVA. boj. ženske svoja -ica. prvikrat v zgo- Washington, red išče .runa; D. " ' ])reb:valst v padu in sit letih ter se — Vedno me veseli, kadar se dovini, sovraženi:a 'rumi-jem vrši kak boj, kajti takrat mi dela ; t0 nevernim psom. dosti manj trubla. Boj je za nje- Nikdo ne v. * ne bo sedanja j ga kot tonika. I proslava, če .je ne bodo pravočas- j Sedaj je postalo jasno, da so Austen Chamberlaina napačno!n,,a razumeli glede bodočega ministr-irovi in ™zuz lani elementi, prav ja šesfnaj skega predsedništva Lloyd Geor- kot. v Sm!rn1' postajajo vedno j Wayno i,j na h; : no ustavili, dovedla do obžalbva- 111 - kot Je objavi! vrednih «1 .godkov. Bolj su-jment. Natančr.o ........ ' mil i >ren bolj prominei-tni in nikdo ne ve- I volil za nerb i«, j sel jačenje ter kov. ! stva ii čas sedanje ve. izzivanje zavezni- j likerau pt iCaliforniji. kolonij. Toni Neri-ju, nekemu Italijanskemu farmerju, so ponudili Javno mnenje ne more ime-, pet tisoč dolarjev za njegovo far- Pri Salo« jih je osem in tride- ti nobenega učinka v tem sporu, set. Jerome, Aeosta, Raiphton, — mi je rekel v nekem pogovo-.lenners, Meversdale, — vsi tCru W. D. Lyons, podpredsednik kraji imajo šotorne kolonije. Po-1 Consolidation Coal Company, samezni šotori pa stoje na dvo- Koni{>anije so se poslužile vsa-riščih prijateljev, ki imajo svo- keg«a mogočega orožja, telesnega, je lastne hiae. mo, ki je po njegovem lastnem mnenju vredna le tisoč dolarjev, ko ni hotel prepovedati stavkar-skega zborovanja na svojih tleh. Kompanije so odrezale dobavo vode ter rekle najemnikom, da spešno nasprotovati navzočnosti bataljonov črnih čet, nastanjenih v bližini dotičnih mest. j ekonomskega in postavnega ter se morajo iznebiti boarderjev- Dim se dviga iz peče, postav-' se ga poslužujejo še sedaj proti Ijenih pod kolibe, napravljene iz stavkarjem. Izgoni iz stanovanj polimanega platna ter pletene ži- na obvestilo petih dni, čeprav se ee. Družina devetih živi pogosto jih ne izvede v vseh slučajih, se v enem armadnem šotoru, katere- i vrše Še naprej. Hillman Coal and ga je dala na razpolago unija, ia poleg tega pride še kuhinja iste vraie. Kotli za pranje čebri za vodo viae zunaj. Oovek vidi vedno na stotine £o«h otrok. Pat praiičev rije po Coke Company v Jerome je tekom preteklega tedna vrgla iz hiš ter štirideset družin. Kompanije so kupovale zemljišča od sosednih farmerjev, da stavkarjev ali pa izgubiti delo pri kompaniji, soglasno s pričevanji neinteresiranih opazovalcev tega boja. V neki občini je »pravil šerif v zagrajen prostor krave, katere so imeli stavkujoči premogar-ji v bližini svojih šotorov in vsled tega je bila odrezana^ že itak neprimerna dobava mleka za do- preprečijo ustanovitev šotorskih jenčke in male otroke. SUROVA MLADINA. Peekskill, N. Y., 20. oktobra. ~ Pred policijskim sodiščem je stal danes eno in dvajset let stari Le-roy Lent, katerega dolže. da je ogrožal s sekiro nekega dva tn šestdeset let starega moža iz tega kraja, James Taylor iz tega kraja se je pritožil na policijski postaji, da je prišel Lent nadenj z dvignjeno sekiro ter mu pretil, da mu razbije glavo, če mu ne da denarja. Starec mu je nato izročil ves denar, ki ga je imel pri sebi. ge-a Nameraval je povedati svo- - - zuna ji stranki, da ne bo Lloyd George ruj"e' da bi Harrington do- ; ' ministrski predsednik, če bi dobili konservativci pri volitvah večino. Angleška koalicijska vlada je poginila, ko ni hotela konservativna stranka podpreti predloga I Chamberlaina, naj stoji stranka še naprej na strani Lloyd Geor-ge-a. Ministrski predsednik je takoj pohitel k kralju ter izročil sled- J njemu svojo resignacijo. Kralju je i svetoval, naj poveri Bonar Laivu ■stvorjenje začasne vlade, ki naj. bi poslovala do zaključenja volitev, ki se bodo v kratkem vršile. Dve uri pozneje je poklical j kralj k sebi Bonar Lawa, ki je! po avdijenci. trajajoči dvajset j minut, sprejel ponudbo. i Mali mož iz "Walesa, ki je vladal šest let neomejeno na Downing St. je sprej poraz smehljaje, a dal vsem razumeti, da ni še vsega konec. Namerava se boriti tekom volitev ter imeti pri tem en cilj, —- da se namreč zopet polasti ministrskega predsedništva. Prepričan je, da ima večina vo-lilcev še vedno zaupanje v .njegovo vodstvo. roj • ?i - prip sov; čan v ISš^ ROJAKI, NAHOČAJTE 8E NA "GLAS NAEOBA" NAJVEČJI sLoy*H«i vm DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU ■e potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah. Včeraj so bile naše eene sledeie: Jugoslavija: Razpošilja na zadnje poŠte In izplačuje "Kr. poStnl čekovni urad In "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Krauju, Celju. M -riboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač za hiiro Izplačilo najugodneje. 300 kron ____ $ 1.50 1,000 kron ____ $ 4.80 400 kron ____ $ 2.00 5,000 kron ____ $23.50 500 kron ____ $ 2.50 10,000 kron ____ $46.00 Italija in zasedeno ozemlje: BazpoSilja na zadnje poŠte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu, Opatiji in Zadru- 50 lir---- $ 2.70 500 lir____ $23 25 100 lir----$ 4.90 1000 lir____ $45 00 300 lir____$13.95 Zm poSiljatve. ki presegajo znesek dvajsettisoč kron ali pa dva tiso* lir dovoljujemo po mogočnosti Se posebni popust. Vrednost kronam, dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne evne vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe posltnl denar v roke. Glede izplačil v ameriških dolarjih glejte poseben oglaa v tem listu. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cartlftndt Street New York, N. Y. "GTiAS NARODA. 21. OKT. 1922 u G L A b NARODA" (^VtWIAN PAIIV) FRANK FvbUaUaf 1A CwparatiM) Kxnpt Sunday* an« HoJMaya. 2a (fo 1» po« .•tO litt la Mlfirr ■ f Za Naw Yark mm calo tato tfjm r* ^mmmmmm • »m» •mmmmmmmm tata « .. iS-00 .. tl-M ■a xa mmt tat« ....».»i mt • MHM VM Xa Ma .................... mot lata A^vartl* on AfltMmcnL "Oin Nutaa' tahaja « raakl iia liwmll nwMJ In pram Ikav. 90 Mammy Or«ar. ta gMbooatl mm prlobetijajo. Denar aaj as Pri spremembi krrnj« naročnikov bbsilU« nl. d* fcltraja najdemo Q L A • NARODA »o rough of Man Rattan, Ntw Ym% N. Y. Telephone: Cortland* WKrm_ POZABLJENI STAVKARJI 0 0 p i S i. 5EVER0VA ZDRAVILA VZ0R2UJEJD ZDRAVJE V DRUŽINAH TkuUs ^(^CMVU Bei'emer, Pa. Na Bessemer cc more?« priti drugače kot z avtomobilom, ki vozi ie Lowe. Ivi lie, Ohio, ali na iz New Castle, Pa. «l;ozi Be-ssemer ne vazi nobena Železnica za ljudi. Plačati moras GO eentov v Lowellville. Ta se nahaja med Youngstownom, Oh'o, iu New Castlom. Ko sf- vse-deš 11a jitnev. po enourni vožnji navzgor po ovinkih h« sJndnjie po ravnem prideš v to plan in sko naselbino. Oesrta je vseskozi boirato obdarjena s primarne velikimi luknjami, takt da te sunki mečejo pod strop. Kn čas sem se jezil, po-icm sem se začel pa naglas smejati. No, d;j. oni, ki urejujejo vprašanje te ceste, že vedo. Tukaj na Ressemerju je ena največjih tovarn za izdelovanje opeke (brirk yard). Potem je ravno ~rcdi mesteca postavljena napra-f ' va za izdelovanje cementa, tako' obiskati svoje sorodnike v Slov. va politika dobro ug-ladila njihovo pot ter si upajo zagotoviti zmago pri bodoeLh volitvah. To jim bo uspelo, če se jim bo posrečilo dobiti na svojo stran liberalce, ki so bili v sedanji Llovd George-ovi skupini. To je pa seveda veliko vprašanje. Lloyd George se pa ne misli zavedno umakniti. Morda so ga obdajale te misli v trenutku njegovega odstopa, sedaj pa ne več. Lloyd George žanje danes tisto, kar je zadnja leta 6ejal. Kot meščanski radikalec je bil stopil na politično pozornico. Kot odločen nasprotnik angleškega kapitalizma se je boril proti burski vojni tako divje, da mu je večkrat pretila smrt. Sedaj zapušča bojišče kot izrazit imperialist, kot prvo boritelj velikoangleških interesov, kot brezobzirni borilec za teritorijalno nedotakljivost in gos-podarsko nadvlado Velike Britanije. Bojiš«'a pa ne zapušča za dolgo. Tak kot kot je bil v zunanji, je bil tudi v notranji politiki. To je povsem logično. Imperijalhst se mora posluževati proti delavskemu razredu v deželi najostrejše politike, ker je zaveden in močan delavski razred naraven nasprotnik kapitalistične nadvlade.* In vsledtega ni bil "radikalni" Lloyd George proti angleškim nasprotnikom vojne nič manj brutalen kot so bili Tiljem, Nikolaj ali Woodrow Wilson. Volitve se bodo kmalo vršile, pa bodo drugačne kot so bile zadnja leta. To bo volilni boj dveh poglavitnih razredov. Lloyd George se bo morda kot skesan grešnik vrnil k Liberal- cem ; morda bo celo ustanovil svojo stranko. Toda ne glede na to — v boj« ne bo on odločilen, kajti ta boj bo med delom in kapitalom. _ Angleški delavci imajo v avoji delavski stranki mogočno poli-j «Cmot Jožef Kftmvogel iz Jar? lično orodje, katerega ameriškim delavcem, žal, «e vedno manjka.1 nine je hotel T neddjo 17. mapi Založnik jo bo težko razpro- / la doli po Prešernovi, za njo pa|c'a'" urnih krač oko postave. "A ja KuP,H bodo le onK ki rai" sam. a ja. . . " "Stoj! Tu se pa že j (la v politiki kaj zna- res vse neha! Prosim za legitima- eaja. eije!" In glej, glasna veselost na-j Takih je pa presneto malo. enkrat onemi, prikažejo se legiti-i * « * tnaeije četvorice gospodov. Diplo mat, sudac itd. Dol^a, dolirn di Nov zdravnik v Žnlcu. Dr. Jož t Zoran se je naselil kot praktični zdravnik v trgu Žalec. Imenovanja v državni službi. Zdravnik dr. \ aso Savič jo ime nova n Zii asistenfa-zdravnika v 11. č*.noYiiem razredu z določilom, da opravlja službo vrhovnega zdrav nika v zdravilišču Top -lš'-ic; iz za. dne 1. avgusta Minister pravde je imenoval sporazumno z ministrom za trsro- k«» iz trgovskega, stanu pri deželnem sodišču v Ljubljani Rudolfa liuiiea, dr. Janka Kersnika, Janka Lenassija, Josipa Medveda, Josipa 1'rbanea in Kdvarda Voltmana. Višje deželno sčivn". Ni vrag. da ne boš "firbčen", s te strani ljubljanskega uradnega poslovanja v Hakhovi uri še ne poznam, in končno, zakaj si tudi jaz ne bi enkrat ogledal n«'dolžno-smešnega "javnog rada": Cerkvena tatvina. V župni cerkvi v Gon jah pri Bledu je bilo ukradenih več oltar-1 nih prtov, ki so bili po štiri metre dolgi in meter Široki. Okraden posestnik. Pri posestniku X o min gorju v . Vse se zanima za može, ki bodo tvorili bodoči kongres v Združenih državah. Kot se čita. jih dve sto pet kan didira na "mokri p.lanki", to se pravi, da so za uvedbo lahkih alkoholnih pijač. Vsi ostali so proti njim. Zakaj bi ne bili? Zakaj bi se zavzemali za lahko vino, ko imajo polne kleti težkega in močne-ga ? • * • (Zavezniki trepetajo ter .se jeze, ker Turki napredujejo proti Carigradu! To ni vendar nič posebnega, saj gredo v svoje, če gredo tja. Bog ve, kakšno ogorčenje bi povzročil pri zaveznikih jugo- Lazah pri Planini je neznan tat j slovanski izlet v Gorico in naše ukradel 8000 K, ko so bili domači | FrimorJe? zaposlen: pri poljskem delu. Okraden kino. Iz Tržiča poročajo: V noči na 19. sept. je bilo vlomljeno v kino Janka Nadižarja. Tat je odnesel gramofon brez cevi, 9 plošč, dve platneni zagrinjjdi in eno odejo. Pozor! Nezgoda pri delu. Pri tesanju hlodov se je Andrej Žnidar, tesar pri tvrdki Weiss-bacher v Ljubljani, tako močno vsekal v levo nogo, da je moral iskati pomoči v splošni bolnici. Dober zaključek. Trije Pavčniki iz Hrastja so delali kupčijo za konja. Približal se jim je posestnikov sin Valentin Zaje, ki je tudi "giihal" m obenem dražil Tineta Pčtvenika zaradi neke punce. To pa ostalim Pavčnikom ni bilo iporvoljL Zgrabili so Zajca, el sežganih zi- , . .., , Z , » ni; i - i i ob tem času jih bo najbrze dva \ali kot spiosiK) zdravilo zoper go- _ J tove bolezni. Sirup, v katerem je bil zdrobljen ovnov rog, je bila Dober tek' PriJat€lJ' ko bož Je* stalna prodaja. Prodajali so tudi|del čez tri leta ribe iz ^otičnega praške, katerih vsebina je btla ču »skladišča. _ dovito pod vsako mero. V neiz-i obraženih dneh šestnajstega sto-; letja je bila upravieljrva uporaba neznanih mešanic in sestavin, do-čim danes ni. Zakaj bi delali poskuse, če imate pri roki zdravila, katera so napravili iz najboljših sestavin kemiki v eni najbolj moderno opremljenih delavnic v A-ineriki? .S tem seveda mislimo Tri-uerjeva zdravila, kat?ra lahko vedno uporabljate brez bojazni pred posledicami, ki ponavadi slede brezskrbni* napravljenim zdravilom. Trinerjevo Grenko vino je izvrstno zdravilo zoper slab tek. zaprtje, pline v želodcu, glavobolu in podobnim želodčnim neredom. Trinerjev Liniment zoper revma-tizem in nevralgijo, Trenerjev Mi-riUv Kašlja zoper prehlade, Trinerjev Antiputrin zoper \*netje grla so jako zanesljiva zdravila Vprašajte zanje svojega lekarnarja ali prodajalea zdravil! SLO VENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1923 JE IZŠEL. Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta; vsebuje 192 strani. Vsebuje krasne slike, ter presega glede zanimivih razprav, pripovesti, in poučnih člankov vse dosedanje. Cena je s poštnino samo 40 centov za Jugoslavijo je ista cena. Izrežite ta kupon, pridenite pokritje v znamkah ali Money Order, ter pošljite nam. Naročilni list. SLOVENIC PUBLISHING COM P. 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Priloženo pošiljam $......^.....za kar Vas prosim, da mi taka j pošljete ........ izt. "SLO- VENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR" za leto 1923. Ime .......................................... Naslov ........................................ Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denaija. Sigurnost in dohodek Vložite vaše prihranke pri nas na "Special Interest Account" ker uživate te prednosti v polni meri SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bond!, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto. ci~m> „-H„f.. Frank Sakser State Bank JADRANSKE BANKE 82 Cortlandt Street New York City ■ -..v.. I O L Ag. NARODA. 21 OKT. 1922 Fr. Milčiniki. MLADIH ZLOČINCEV LASTNI ŽIVOTOPISI. BREZ LJUBEZNI DO SVOJ- Jaz sem pa rekel, da se noeeir. CEV. učiti za komi, da se grem raje i -— eit za ključarja. Mati me je za- (V-e bil obrtnik, mati tvor- čela zmerjati ter je rekla: Kdo tj siška delavka: oba pridna in po- bo naprarljal obleko, ki jo boš štrna. »ta pridobivala in varčeva- zaraazal in strgal, in kako bon la za fltara leta. In ko se jima j« hodil zmeraj umazan. Tn ko sem rodi! drugi sin Stanko, je bilo bil star 14 let. sem dobil izpust-maUri bolj žal svojega zaslužka nico Lz šole. Jaz še nisem nič ve-ne£o otroka in dala je Stanka ▼ del, kam se bom sel ueit. Ko prirejo k teti na Dol enjsko, da ji ni de zvečer mati domov, mi reee, ov rti zaslužka. Tako se godi po- da se bom šel učit k I.,"v proda-postn toda kup ija je slaba: otrok jaino. Jaz nisem nič rad privolil je brez pravega doma; kakor v to. In takoj drugi dan sem se rastlina brez korenin je omahljiv šel učit. in r*ak kolikajšnji zunanji vpliv ^ Ko sem se učil že 4 mesece, sem ga podere in premaga. Prebrid- neko nedeljo ušel iz Ljubljane v ke lzkuiaje s tak .mi otroki ▼ poz- Trst. misleč, v Trstu priti na ka-nej»;h letih uverijo pač starše, da ko ladjo, kaj delat. Ker nisem i-oddaja ntroka v tujo rejo prinaša mel delavske knjižice, me ni ni-11:gubo in ne dobitka, tpda ta iz- hče vzel. Ko sem prišel domov, kušnja pr:haja prepozno..« mi je oče rekel da se bom moral Tako je bilo tudi s Stankom. — j sedaj doma učiti. Jaz sem mu pa Deležen zgolj brige in ljubezni rekel, da če se bom moral prav rvoje tete, je samo njo poznalr 'zučiti, ne bom nikdar krojač. In njegovo srce. Pa tudi roditelj j pri J. v prodajalni se zato nisem ma ni bilo dosti zanj, kajti pr hotel učiti, ker v šolo nisem ni-va, prisma ljubezen staršev do kdar rad hodil in ker sem ve-otrok ue izvira iz krvi in rojstva, del da gotovo ne bom zdelal tr-ampak ir. one neprestane osebne i frovske šole, ker je bilo samo nem--krbi in brige, ki jo potrebuje ško. In ko bi ne bil zdelal šole, bi i -'boirljrno bitje: iz trpljenja se me ne hotel nihče v službo ter bi rodi ljubezen. ! bil navadni štaeunski hlapec. Ko je torej Stanko, star šest1 Kot vajenec sem nosil včasih le*, prišel zof>et k roditeljema, domov naročnikom obleko. In kar Ma mu roditelja bila tuja. on pa 1 sem dobil trmgolta. sem moral roditeljema in ni bilo med njimi Jati doma v hranilnik. Ko j\ri-I jubezni, ki bi jih vezala s potrp- de zvečer mati domov, vzame l.i« nj"tp na eni, s pokorščino na hranilnik in prešteje denar; ko drugi strani. je videla, da ga manjka, pove to Vleklo ga je nazaj k teti in ko- očetu. Oče me zaradi tega hudo maj star 7 let. je uiel z doma in nabije. Mati me ni mogla videti. 1 njej Teta ga je poučila in po- Vse drugače je bilo z mojim bra-*.aU zopet domov; doma je bil tom. zmerom mu je kaj prinesla tepen Ko se je drugipot zaradi domen-. Dostikrat mu je za večer-n'abega šolskega naznanila bal o- jo napravila kaj boljšega, a jaz četa, se ni upal k teti, ušel je ni j sem se učil dva meseca in ee sem drugo stran; črez poldrugi dan kaj pokvaril, me je za vsako ree ga je glad prignal domov, tu je ! oče nabil, a drugim, ki so se u-dobil zopet svoj delež v leseni ve- ciU po 5 do 6 mesecev in niso nič boljše napravili kakor jaz. Jrm 13 Irt star jo je iz strahu pred t ni nič rekel. In ko sem cel teden rami ob šolskem sklepu po-; de^.al. nisem smel v nedeljo nika brisal peš v Trst; zaredel je s sa- mor vun iti. Zjutraj v nedeljo, ko h ^inoa, pridnega dečka; prt-- sem napravil svoje delo. sem se ž.vljala sta se z beračenjem, šele oblekel ter sem moral iti z mater-črez pet dni sta se vrnila. jo v cerkev; ko je minilo, sen Ko je dovršil ljudsko šolo, se moral zoprt domov, smel nisem je šel u "it najprej v trgovino, in nikamor. Potem sem oMiažil poso-ko je odtod uiel, se je pri očetu do od kosila. Potem sem čakal d učil očetovega obrta. so se oblekli starši in sem moral Ko je pa bil star 14 let 9 me- iti z njimi na izprehod. nikdar seeev, se je r^odiln, da je s seki- nisem nikamor sam smel. Vedno ro ulomil v očetovo omaro, ukra- sem premišljeval, kaj bi naredil, del roditeljema vse prihranke ln tako je prišel Božič. n*d 2000 kn»n. /raven Se del a v-, O Božiču sem se zjutraj ob 9.1 i>ko knjižico ponrwx-nika in po- " begnil v Trst, kjer je v par tednih zabil ves denar. Živel je pod imenom pomočnika, čigar knjiži-ro si je prisvojil. Policija ga je ( slednjič izsledila, ko je brez sred- uri oblekel ter'sem šel k maši ob pol deseti uri. K« pridem ob pol-enajstih domov mi ni mati nič rekla. Ob 12. uri pride domov o-ee in mati mu pove. da sem šel sam. da nisem šel z njo. naj me Skrivnostna bolezen uničuje ribe. Nekaj napačnega je s Severnim morjem. Ribe. katere so ujeli v tem morju tekom zadnje ame, so kazale sledove neke skrivnostne bolezni, koje vzrok pa dosedaj še ni bil pozitivno ugotovljen. Poročilo laboratorija Lancashire Sea Fisheries, katero je izdal profesor James Johnstone, ki je pre iskal sterilne bolne ribe. po- tato fe*t nabije. In oče me je tako nabil, da me je bolelo cel slane mu ministrstva, pripove-dan. Jaz sem bil vsled tega tako j duJe 0 velikik skrbeh, katere je jezen, da sem sklenil to napravi- povzročil ta pojav med ribiči, ti — Ko smo šli drugi dan v go-stilno, sem jaz ob 5. uri šel iz go- stilne ter sem tekel domov. Ko pridem domov, sem odtrgal okno vzel sekiro, sem odprl omaro ter vzel denar. uro. suknjo, delav- Ribiči pravijo, da se ne spomnijo leta. ko bi bile ribe tako slabe kakovosti in tako polne ran kot so letos. — pravi poročilo. — Ribiči izjavljajo, da je morje skrajno umazano na vseh mestih sko knjigo pomočmkovo in čev- ( Zanimivo je pripomniti, da so bilje. Ko sem se izgotovil, sem zo-i 1 >laniki, katere so letos spravi-pet zaprl ter sem šel na Mestni'K na suho v Yarmouth vsi zeio trg, sem vzel izoščeka ter se pe- sla.be kakovosti. ljal na Brezovico. Ko sem dospel na Brezovico sem šel v gostilno. Tam sem večerjal ter pil in se seznanil z nekim fantom, sem pri njem prenočil ter se zjutraj odpeljal v Trst. Tam sem hodil ene par dni semintja. Ko sem našel enega prijatelja, me je zapeljal v Staro mesto k ...... Tam sem spal vse noči ter plačal vsako noč Celo oblasti ne morejo dognati, kaj se je zgodilo s Severnim morjem. Ribiči izjavljajo, da je morje tiho in umazano in dolžili so tuli olje. ki plava po votli. Nekateri pravijo, da je vzrok te ribje bolezni metanje eksplozivnih snovi v morje, ki so uničile rastlinsko življenje, predstavljajoče edino 20 K. Po dnevu sem šel jaz m J hrano za slanike. dekle po mestu po gostilnah, v , c,__- c 1 & 'I — olaniku v Severnem morju so redki in slabe .kakovosti, mo- gledali-sče. po kavarnah, sva vzela izvoščeka ter se peljala iz me-stan vun in po morju. Kupil sem si dva para čevljev. $lve obelki. en zimski jopič, dve srajci, ene spod nje hlače in še več takih reči, povprečno v znesku 300 K. Ko mi je denar pošel, sem nesel v zastav ljalnico prstane, uro in verižico, dobil sem 14. K. Potem sem se po- goče vsled pomanjkanja normalne hrane. — je izjavil dr. Russell. — Tekom preteklega leta smo uvedli preiskave, ki so pokazale, da je vodovje v Severnem morju v abnormalnem stanju, deloma vsled velikega dotoka vode iz At-lantiškega oceana. Naši eksperi- Popje se hočejo zopet ženiti. Kretanje parnikov - Shipping News 24. oktobra: Aqultwnla. Cherbourg. Iz Rima poročajo: — Prav kot oktobra: je bila velika reformacija posle- Pr**- Monro®, chorbounr. Tofck. Bradica malenkostnega vprašanja od ** pustkov se je tudi sedaj pojavilo Genova: America. Genov, velikansko gibanje med nižjim oktobra: ivečeništvom V srbski in grško- Lafayette. Havre; Majestic. Cherbourg-pravoslavni cerkvi radi vpraša- ^TSSt 'S^S^^ Bou,°-nja druge ženitve. To gibanje se obrača proti ško-: fon ter se bo najbrž končala s, korenitimi izpremembami v cerkvi. ki nimajo nobenega opravka i*■ noyr*tnbr*' - - .. •>„ ... y Olympir, Cherbourg: Laplanr. Cherbourg: z zenitvijo. Člani nižjega sveče- ------ " iiJitva se ponavadi oženijo še predno so posvečeni ter smejo obdržati žene po posvečenju. Posvečeni duhovniki pa se ne morejo poročiti in če umrje vsled tega prva žena. morajo sami vzgajati svoje otroke, kajti ni jim dovoljeno. da bi držali v hiši žensko. . novembra: Pans. Havm. 2. novembra: America. Genova Oropesa, Hamburg: men. Pres TFilUnore. Bre- . . ,14. novem bra- Čudno dejstvo je, da obstaja Aquitania. cherbounr. polovica srbskih popov iz udov-cev, ki bi se zopet radi poročiti. Protest se obrača proti škofom in višjim duhovnikom, ki se sploh ne poroče. Popje zahtevajo, naj se izpremeni cerkvena pravila tako, da se bodo smeli ženiti tudi posvečeni duhovniki in če škofje tega ne bodo dovolili, bo prišlo najbrž do revolucije v cerkvi. T. novembra: Mauretania. Cherbourg. S. novembra: France. Havre: Amerca, Kremen. 9. novembra: Chicago, Havre; Mongolia, Hamburg. 11 novembra: Homeric. Cherbourg: Argentina. Trst. 15. novembra: Colombo. Genova. 16. novembra: ^linekahda. Hamburg. 18. novembra: La Savoie, Havre. 21. novembra: Bercngaria. Cherbourg. 22. novembra: Paris. Havre. 23. novembra: Ro< hambeau. Havre. 25. novembra: Majestic. Cherbourg: Scythia. Dubrovnik in Trst. 28. novembra: Ge -rg Washington. Bremen. 29. novembra: Saxonia. Cherbourg: France. Havre. 2. decembra: Olympic. Cherbourg. 4. decembra: Aquitania. Cherbourg. 5. decembra: President Wilson. Trst. 6. decembra: ' Tuscania. Dubrovnik in Trst. ». decembra: Lit Lorrain« Havre: Conte R»sso, Ge- Dobro oboroženi mladenič. Dvema kraljevima stražnikoma, ki sta patrulirala ponoči po flari-baldijevem trgu. se je zdel neki mV.douič. ki je hodil endot, zelo s:ini!j;*\ Mo/.u postave sta ga hotela ustaviti, da bi na ta ali oni način nekolil.o potolažila svojo radovednost. l ini pa je mladenič zavohal namene stražnikov, je po- peljal v Reko. Ko sem prišel v !JC U*inek P°tro,eia v vodovju ne-Reko. sem imel še 6 K 40 v. V via- Znaten ID da ?a ni treba Upoite' 1 vat j ku sva se spoznala v nekim stre- žajem. Ta mi je rekel, da grem Nadaljna teorija se pa glasi, da ------—--------- fv-1 . - . , , ispebil korake, da bi jima izginil cin..;i • i „„ j : menti z ostrigami so pokazali, da • , -- ... j . . .. , . sioMi sem sel na vlak ter se od- ^______^ , . 1 , ,:/p:e.l o-i. T «da stražnika, ki sta zdajpazdaj pričakovala, da bo u-bral mladenič najkrajšo pot. sta se spustila v tek in ga pri j vla. Nato sta vri odpeljala na policijo in od tam v zapor. Pri njem sta našla itabar.an sanif>kres in britev. Neškodljivo sredstvo za odpravo masti. Veliko ljudi se boji navadnih sredstev! za odpravo teže To je izvanreden na£in. lzvanriden. ker je Cisto nežkodljiv — nič jjostenja, nič vežbanja. Marmola Predpis-ne Tablete (Marmola Prescription Tablets) so napravljene v polnem sogasju s slavnim Marmola Predpisom. HujSate stalno in lahko brez slabih učinkov. Dobite yh od svojega lekarnarja za en dolar zavojček ali pošljite svoto naravnost na Marmola Company, 4612 Woodward Ave.. Detroit. Mich. je velik dotok vode iz Atlantika v Severno morje pri vedel s seboj tudi velike množine takozvanih. pteropodov, majhnih bitij v veli- lahko z njim spat in res sem šel. To je bilo v sredo. Ko sem v petek stal ob morju, me prime en civil-policaj ter me vpraša, odkod sem in kako se pišem. Jaz sean rekel. da se pišem K. P. in da sem dcmoni morja so mogoče povzro iz X. Potem me vpraša, če imam brezen me<± slaniki pri sebi dokumente. Jaz sem re- J --- kel, da jih imam tam, kjer stanujem. On je rekel, naj mu jih grem pokazat. Ko sva šla, sem mu po poti ušel. — Ko sem šel v nede- Št; idesetletna kuharica A"to-ljo opoldne, me prime neki dru- pogledala v neki tr- gi, kateremu sem se vdal ter s«m gostilni preveč gl< boko v ko- šel z njim na magistrat. Od tam zan*e- Začela nato živ pogovor kosti glavice bucike. Ti majhni ŽeasVi ir.ed seboj. sem šel xia sodnijo, kjer sem bi zaprt 14 dni. Tako je bilo vse skoz. /Dalje prihodnjih). Jugoslavia irredenta. Prvi janičarji na Goriškem precej glasov, a o slovenski faši-! •.filtru*' poročajo; V nedeljo s,ovs'^ organizaciji nismo sanjali.] štev že obleko pr^lajal z života. 17. septembrsi se je dogradi] eden PaC' so 9(1 tupatam posa-| I^išel je pred sodnika v Ljubi ja- najžalostnejših doaodkov, ki bo 'lue»»ki. Kakšen namen imajo ti^ lzapt-au z uma/animi črkami v z«*o- |reveži, nam ni znamo. Najlepšega! krepak mladehič. to^a tlovini «!ovenakeg» nxlu, ki živi."otovo ne» ker i^J« ulogo e^jal- z r ciio žeusko. frovorilo .se je o moških ln ravno pri toj priliki se .i« knhariea tako daleč spozabila, da je nekaj izust;la, kar ni bilo /'•nski po v»lj>. Xru^tal je prepir, ki se je končal h tem. da jih je dobila kuharica od razjarjene ženske z velikim ključem po glavi. Prvo pomoč je dobila v bolnici. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih l.o obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČIČ, kaleri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list. zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenie Publishing Co no. Zdrav __ ____ ___ mrk, apatičen, obupau sam nad 'na Primorskem in se bori za svoj sabo. Brez ovinkov in olepševa- ] tf"-spodarski in narodni obstanek, nja je priznal dejanje in izjavil. \ "tani Vi!o Ct- prvo slovensko da mu je vae eco, kaj se zgodi r^lslov^ko društvo To se je zgo-z njim; očeta tie mara prositi od-puščanih, saj mu itak ne bi odpu- stil, matere pa še manj. Najljub še mu je čitanje romanov i najrajši ima telo. Pri izpovedi že dolgo ni bil, l^er mu ni nikdo rek*-da na gre. — Tako jp pravil na vprašanja in gledal v tla. Sodnik ga je v usmiljenimi besedami bodril. č««: Mlad si, še n lahko ustvariš pošteno, srečno dih« v Kojskem v Brdih. Pristopno je že takoj s početka kakih - lanov. štirje člani so iz Šte-verjana. To je gola resnica in mi ,i'» pišemo le kot kronisti. Ta hip n-- vemo še. kakšne kvalitete so ljudje, ki so se ^pozabili 4&ko dali č. da so |>o»tali poturice. ne ve-|mo, kaj jih je nagnalo k temu. In-, formirali se bomo in poročali o vsem. J ».mes vemo samo to, da so ».Ji«; lov in Judežev. Naše ljudstvo, ki! je po svoji ogromni večini narod-1 no silno zavedno, jih prezira ini jih bc izpljunilo iz svoje *rede En nauk pa nam daje to: treba je dela po društvih, treba je časopisja, kulturnega in gospodarskega dela. Le to nas more rešiti! Slika tržaške bede. Nekega popoldne sta stopila v neko gostilno dve sestradana moža. l eno sta sedla za mizo ter si pogumno naročila jedače m 'pija-j če. Ko sta bila krožnika z juho na pns.i na ta dan tudi fašisti od mizi, sta hlastno segla po žlici in bodočnost, premisli in popiši avo- idrnerod. da je prišel tudi sam fa-jkakoT bi trenil s^a bila krožnika je življenje, skesaj se, trdno skle- poslanec iz Trsta, Oiun- prazna. Skoraj z isto hitrostjo sta ni, se poboljšati, in preudari, ka- ta- je nekoč izrazil, da je s ko si boš uravnal življenje, to IP'^^m "Balkana" v Trstu začel pride« iz zapora. , t;vr\i program. Giunta je norim to- V samotnem, tihem preiskoval- van^m Povedal v svojem govorit nem zaporu so se mu umirili rf>e-'dftVolj j'"1^10' ^ ni dovolJ. da so gani možgani in napisal je o svo-, ^ s'.1 s:imo imenu' araPak da jem življenju sledeče. >m,rajn »»re^ogojuo priznati ra- # ^ -ipalisko pogodbo in biti dobri Ita- ( * * Ijat.L .Sani Giunta torej rrčavidno Jaz sem se misUl iti učit za no ,Iinre vir jet i. da bi se Slovenci ključarja. In oče naju nekefe vnisali med fašiste s tistimi name- vpraša. mene in brata, za kaj se n». kot jih hočejo gojiti fašisti. misliva učiti. Brat je rekel za ko- Vjemu se to zdi nemoralno. V njih mi, jaz sem rekel za ključarja, vidi le poturiee. dobre kot priga-In brat je bil star že 15 let ter se njače pri potujčevalnem delu. Preje sel učit za komi. Jaz sem mo- v^h pr>štcnib Ttaljanov jim je ral hoditi ie v šolo. ker io nisem Stotov. To je prvi slučaj, da se je bil star 14 let. zgodilo kaj takega pri nas. Ima- Nekoč mi reče mati, da se bom 1110 pač še M a vh in je na Krasu, spravila pod streho že pri kuho, kruh, vino. Ker jima je še vedno krulilo po želodcu, sta ;si naročila še po eno poreijo vsake jedi. Malo sta se oddahnila in nato sta sej napotila proti vratom Krčmar pa[ je opozoril čudna gosta, naj plačata račun, ki znaša okoli 32 fir. Gosta pa nista slišala na "tisto uho", kar je imelo za posledico, da sta končala na policiji. Tam se je eden izmed njiju v nervozni krizi zagnal v šipo in si porezal gla% o. Dobil je pomoč od poklicane rešilne postaje. VEČJI 8LOVKM8U moral iti tudi jaz učit za komi- kjer so dobili svoj čas "bloluwi"! IS V ^ ROJAKI. NARO0>JTX SS NA "GLAS NAltODA" NAJ Frank Sakscr State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. __JUGOSLAVIJA •eo*rad, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Krc^nwl, JdM, Ktriul«. K Kran^ Ljubljana, Marte«r» Metkin«. Sarajevo. Split. Slbanlk, Za ITALIJA NEMŠKA AVSTRUA Tr«. OMIU Za ter. rww. Jih. IZVRŠUJEMO hitro in is NeMild Avstriji ter isiajsms čeks v plačljive as TF«fM prt lirah Iv Ladje Združenih držav so v vaši službi VELIKO brodovje ladij, ki so last vlade Združenih Držav ter jim upravljajo United States Lines, vam je sedaj na razpolago. Ladje plujejo po morju med New Yorkom in staro domovino. Na teh ladjah so prostori tretjega razreda veliki, udobni, dobro zračeni in čisti. Kabine so za 2, 4 ali xa 6 oseb s dobro posteljo za vsako osebo. Hrana je najboljše kakovosti, dobro kuhana. Vsaki želji potnikov tretjega razreda je skrbno in uljudno ustreženo Tam so velike kadilnice, čitalnice ter razne druge ugodnosti, ki ponavadi niso vključene v tretji razred, < Ta dobra služba vam je odprta. VpoHjite spodnji listek, da boste dobili brezplačno knjigo, tiskano v vasem rodnem jeziku. To vam bo čisto razodelo te čudovite ladje. Pišite danes. PREDPLAČILA. Ce želite dobiti svoje sorodnike in prijatelje is stare domovine kupite za nje vožnje listke pri UNITED STATES LINES. S tem jim zagotovite dobro postrežbo, udobnost in potovali bodo pod zaščito AMERIŠKE ZASTAVE. Pišite za knjižico. Pilit« danes sa vss Informacije. I zre J te vas glede krasnih Amerl« Ikflk ladij M Evropo. Pošljite spodnji listek ie dane«. INFORMACIJSKA IZKAZNICA U. 8. Shipping Boar* Passenger Dept. 557KX 42 Broadway. New York City. Prodtn, poBljlte rrM brn rsak. obvaa-noad amarllko vladno knJUleo. t kateri so dajatva slada potovanj«, tar Informacije glede atnerlSkih vladnih lad.] za Evropo in predplačane voinje listka MoJa ime ............................ Ulica ali R- F. D..................... .Mesto ................ Drfan ...... ^-V--- Za pojaanlla glada odpiutja ln prostorov naslovita: United States Lines Moora and McCormack, Inc., Rooaavalt Steamship Co.. Inc. 46 Broadway. New York City 110 So. Dearborn Street. Chicago, III. 92 State Street. Boatc-i. Masa. Upravltaljl U. S. SHIPPING BOARD PRODAJAMO lafMm IK ielemifike mne Hatke m vh kraj« to ca vse črte. (Vidi s*oraj kretanje pars Rtov.) Kadar A* wm pata ▼ stars temdM ia n nahajata ? New Yorku, ss Vmm U b pbtafe, sic* m idadto glede vreditve VaSlh denanrih tmštv pri ravnateljstva naie banke v prve« nadstropja Nres sztrm um im, listek pri nas sli ste ga marin kupili Angjs. prt Jadranski tanki Uvsnredn U Me velike ksristl sa vae eoe. U n i« aH n Frank Sakser State Bank VABILO k igri in zabavi, katero priredi Slovenska godba v nedeljo dne 22. i oktobra v cerkveni dvorani na 62 St. Mark's Plaee v New Yorku. Začetek ob petih popoldne. Xa vzporedu bo več zanimivih to6k, fkot: rodba. "Dva zeta", "Nemški jne znaj«/1, "Maček v žaiclju" itd. i K obilni udeložbi vabi Odbor. CDSOiicHUKF •'•Naravnost v JngoaUyi^Wi ZNANI PARNIKI. IZBORN E UGODNOSTI Ne Imejte brezpotrebr.lh atrotkov In za* _ ____mud*. ARGENTINA ... 11. novembra. PRES. WILSON 5. dec.; 27 jan. Vnaprej rJaiana karta za aorodnlka ali prijatelja a« lahko praakrbl pri biting parobrodnl agenturl ali pri PHELPS BROS. * CO., Oenaralnl Agantl NEW YORK 2 WEST STREET ZA VAS DOLAR •Ine. ate polteno m hitra postreZsni kadar rabite ure, zlatnina, ara« prstan. Diamond, dalja ako Šalita pravi «laanl Columbia gramofon, vanaka pioiča. in Ce druitvo potrebuje pravo avllnata zaatavo, regallje, kapo Itd.i Sa aa obrneta do snanaga večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošilja blago »o call Amarlkl nad 1S let pa ta nikdar <9o vsej pravici. — o popolnem podjarmljenju oto-canov. C'e pravim, tla je bilo deset mož na straži, hočem reči s tem le, da so jih pustili na ladji, v ta namen, da pa niso vršili svoje dolžnost L Medtem ko jr pretežni del Spancev razgrajal, ropal in skrunil po mestu, -e je zabaval španski topničar s svojimi ljudmi, ki so tako dobro izvršili svoj posel ter zagotovili zmago dneva, z vinom in >vežim mesom, katero >o mu prinesli z brega. Na krovu samem sta bila le dva stražnika, prvi na sprednjem delu ladje in dru^'i na zadnjem. Tudi ta dva nista bila tako pazljiva kot bi morala biti, kttjti drugače bi morala brez dvoma opaziti dva čolna, ki sta odrinila od brega jkkI kritjem teme ter se približala k španski ladji. .S sprednjega dela ladje je še vedno visela lestvica, po kateri jt- splezal Don Diriro navzdol v <"oln. ki ga je povedel na brejr. Stražnik na -»prednjem delu. ki je ravno prišel krog ovinka, je naenkrat stal preti tenrao ^meo moža. stoječega pred njih na vrhu lestvice. — Kdo je tam? — je vprašal stražnik, a brez vznemirjenja, kajti domneval je, da j«- to eden njegovih tovarišev. — Jaz, — je odvrnil Peter Blood še pet a je. po španski. Ali si li. Pedro? — je vprašal stražnik, ki je stopil korak bližje. — Moje ime je Peter, a mislim, da nisem Peter, katerega pričakuješ ti. — Kako? — je vprašal stražnik. — Tako-le, — je rekel Mr. Blood. Lesna ograja je bila nizka in Španec je bil popolnoma presenečen. 1/. izjemo majhnega pljuska, katerega je bilo čuti, ko je u-darii ob vodo ter pri tem -koro zadel ob čoln, ki je čakal spodaj, ni noben šum oznanjal njegove nesreče. Ker je bil težko oborožen, v kirasi ter .s čelado na jrlavi, se je potopil kot kamen. — Pst. — je zasikal Peter Blood svojim tovarišem spodaj. — Pridite sedaj, a brez šuma. V teku {ML-tib minut jih je bilo vseh dvajset na krovu. Stali so v senci ter videli na zadnjem krovu drugega stražnika, ki je hodil gorindol. Od spodaj pa so prihajali glasovi orgije, katero je vprizoril topničar s svojimi tovariši. M ostali nekaj časa, dokler se ni Mr. Blood prepričal, da ni na krovu nobenega drugega človeka kot stražnik na zadnjem delu. Prva pozornost je vsled tega veljala njemu. Mr. Blood sam se je splazil proti temu stražniku v spremstvu dveh tovarišev ter pustil ostale pod poveljstvom Natanijela Hagthorpa. ki je .služsl nekoč v kraljevi mornarici ter bil vsled tega najbolj usposobljen za poveljstvo. Mr. Blood je le malo časa zamudil. Ko se je zopet pridružil svojim tovarišem, ni bilo na krovu španske ladje nobenega stražnika več. Medtem p.i -o s,» Španci spodaj veselili naprej ter uživali sadove svoje zmage. Posadka Barbados« je bila premagana in razorože-na, njih tovariši bili na bregu, v polni posesti mesta, uživajoči sadove svoje zqtage. (Vsa naj bi se torej hali? Celo v trenutku, ko je bi! vprizorjen naval na prostor, v katerem so razgrajali ter so bili obdani od nekako dvajset divjih, napol nagih ljudi, ki so izgledali kot tolpa divjakov. nUo mogli Španci vrjeti svojim očem. Kdo bi si mogel misliti, da si bo tropa pozabljenih plantacij-skih sužnjev drznila vprizoriti tak korak? Nap pijani Spanci, katerim je zamrl smeh na ustnicah, so štrleli w presenečeni na muškete, namerjene nanje. Iz te raztrgane mas«- divjakov pa je stopil nato vitek človek, ki je sme! N«ije oči. u katerih je žarel zlokoben humor. Nagovoril jih je najbolj v čisti španščini. Prihranili si boste precej zadreg in sitnosti, če se smatrate mojim jetnikom ter dovolite, da vas spravimo na kraj, kjer ne boste mogli škodovati. — Sveto božje ime. — je mrmral topničar. a ta vzklik ni v polni meri odgovarjal presenečenju, ki ga je navdajalo. — O vam je drago. — je rekel Mr. Blood ter napotil nato španske go-pode, da so odšli drug za drugim navzdol, na dno la-dje, kjer so jih zvezali ter dobro zaprli. Nato pa so >e kaznjenci okrepčal iz dobrimi stvarmi, katere so našli na mizi. Okusiti zavžrtno krščansko hrano po celih mesecih slane ribe ter koruznih žganeev je že samoposebi pomenjalo pojedino ra te nesrečneže. Nikakih ekscesov pa ni bilo. Mr. Blood je gledal na to in treba je bilo vse trdnosti in odločnosti, katere je bil zmožen. Brez odloga je moral odrediti vse potrebno za to, kar bo sledilo, predno so mogli kaznjenci uživati sadove svoje rmage. Kar ■e je zgodilo dotedaj, je bil le uvodni spopad, čeprav jim je dal v roko ključ k situaciji. Treba je bilo orediti vse tako, da bodo črpali kar največjo korist iz svoje zmage. Te odredbe so zavzele precejšen del noči. Bile pa so dokončane še predno je solnce prikuka-lo izza ramen Mount Hil!bay-a, da razlije svojo luč na dan številnih presenečenj. Kmalu po solnenem vzhodu je kaznjenec, ki je korakal »v španskem oklepu ter španski čeladi, s špansko mušketo na svoji rami, javil prihod nekega čolna. Na krov je prihajal Don Diego de Espi-nosa y Valdez s štirimi veliki skrinjami, kojih vsaka je vsebovala pet in dvajset tisoe dublonov. To je bila odkupnina, katero mu je ob jutranji zori izročil governer Steed. SpreinljaH so ga njegov sin, Don Esteban in sest mož, ki so sedeli pri veslih. ^ Po celem svetu so pričeli izginjati najboljši in največji de-manti na skrivnosten način. Importerji demantov v Hatton Garden preislkujejo celi kontinent v poskusu, da najdejo de-mante, ki bi zadovoljili povpraševanje po lepi kamenih, ki se je naenkrat pojavilo, a zaman. Xa I kontinentu jih sploh ne morejo . dobiti. — Nekje so vprizorili velik "corner" v demantih, — je izjavil A. Gershon. znane tvrdke s i dragimi kameni v Hatton Garden. — Demanti bodo kmalu postali denarna srednost sveta, če bo vrednost sedanjega denarja padala tako kot je v preteklih par mesecih. Bogati Amerikanci kupujejo vse demante kar jih morejo dobiti v roko. Velikansko je povpraševanje po demantih v velikosti dveh "grains" do šestih grains. Tudi .Japonska kupuje velike množine. Fini majhni demanti so zelo redki. — Slab trg, ki je trajala par mesecev, se je umaknil sedaj stalnemu povpraševanju po demantih vseh velikosti in kakovosti. Cene demantov so poskočile od desetih do petnajstih odstotkov v zadnjih štirih mesecih ter je vrjetno. da bodo cene še bolj poskočile. S. Gershon. starejši član te tvrdke je rekel: — Mi pričakujemo veliko trgovino z demanti za Božič. Zasledili smo vse demante prejšne-ga ruskega carja, katere so prodali boljševiki in skoro nemogoče je dobiti večje demante boljše kakovosti. Neki član naše tvrdke se je ravnokar vrnil s šest tednov trajajočega potovanja po kon tinentu, a ni mogel dobiti nika- [ kih demantov. f Nemei se drže svojih demantov z največjo odločnostjo. Nočejo jih prodati za nobeno ceno ter jih smatrajo za edino resnično vrednost ki jim je ostala. Isto razpoloženje opaziti tudi v drugih deželah. vam prinese to brezšivno, volna to Bruseljsko prepro Ilurrmanovo podjetje vam da življensko priliko. rcpr Z" r*' !>ruselj: _ prepro? Imt . te jo 30 dni ra prosti poskušnji. in Cv ;> tem niste zadovoljni. j<> vrnite, mi vam bjmo i a. vrnili ?1 ter plačali prevozne stroške na obe strani, če jo ob-lržite jo io'T i i--a-i pi .l iižno v enem ietu.—vsak mew malo. Ta čudovita preproga je krasna in tako prt -fnetljivo poceni. rate videti, če bc ete -m* znati, kako izvanreii-1 česar jn z vesel j' m pošljemo na prosto po^kuSnjo. da jo labko primerjate s preprogami katere prodajajo dvakrat dražje, izdajale;.; ick.t. Ii^ta. -vtdo. daje Hanmaaovo ugotovilo resnično ___._ so i>rt i-noani, da bcsie zadovoljni. Kniiga 368 atrani BREZPLAČNO Iz Jugoslavije. NENAQKRIUIVE B*RVE -- elegantni orijentalski medaljonski uzorci. Jugoslavija slovenskega zahteva jezika cerkvi. Stkana iz finih volnenih niti. r. >n nr. !N>lj brus« pi najtiO., trajr, nizkih uzorccv. kar jih je t :!o kdaj nt:d*r:h v brezšivni volna'i . • --r* p:. Tor. > stkana, iz najfinejših volna: h r iti. i:- rr.na, da da : K;, i v I*re>-k . .-ite p>t«vo in trio — i~a.:a. dolg < asa — ker r .1. i. v - 1- iivt.-!1 o i qo larve—riv.--r.-i. rjav;^ z. lena. rde- i v mehke, bOK.it«. tiarmonitne nijanse. I'zcr^r je bo? itega orijen-«-di.-"r-m 'cr z e-' m i: - f: -J -ms«' k vir jen T .».. fjr-. r. ;en vzorec draif' eer.ir rrc 't;;ir. S.-in-.o ie v.d::« to rt-so na -le:, v vašem an trii in tr. (in. t, .r: kako to sama okrasi! t vso sob< f--.-kuhajte Pošljite $1 sedaj. Ostanek $2.50 mesečno. Razprodajna cena - in skoraj eno leto za £D*y* rabo stare V katoliški "a. in vi.:r >va, okir-io je j ona • . d: \ i "f ti le i Iz Reograda se poroča: Ožja^om i..v- ■» ■ f-.-.at. ;nterrninisterijalna komisija, ki se ~ na r ' r " ' bavi s predlogom glede konkor- Naročite str. 34DDMA2i. Cena $-6.75. data z Vatikanom, je končala >~voje delo. Najvažnejše zahteve naše države so, da se splošno dovoli rabo staroslovenskeira iezikaVam -e bo xde!o' r ratP Plarati m malo preprogo tollkoKot mi zahtevamo za to elepantno, , „. . , . T ® ' ... ki j.okrije • flo sol»c>. In ko nam poide zalofira. ne bomo imeli tega uiorca za nobeno ceno na razpolago. v katoliški eerkvi v Jugoslaviji in 1 ' da ima vlada vpliv pri imemova-Ke Odla&ajte. V! n-C re ri=kirate. Obdriite jo ali pa vrnite. Toda imejte jo 30 dni na prosti poskušnji njtt visokih eerkvenili dostojanstvenikov. Nekateri so sprva zahtevali. da se uvede v eerkA'i živi narodni jezik, pa so od te^a potem odstopili, ker je bilo vnaprej,- gotovo, da papež tega ne bi dovo- T „„„„ „0 ODDA SE lil 1'uje se celo, da pajiež niti ni pripravljen dovolili rabe staroslo venskega t« bil prvi korak k pravoslaven Ko bo ožja komisija končala s-vojej - ■ —|TelopW: Richmond Hill. 5450 delo, ho predlozda svoje predloge'** 1,1 v ZASTONJ razproda jni cenik, da boste \Sde1i, kako ircle-ln—r«tem "f odlomite. Pošljite samo SI in kupon, dokler le ponudba veljavna, lzdajutelit tega Kate vedo. da je Hartmunovo ugotovilo resnično ter so prepričani, da boste zadovoljni FURNITURE & HARTMAN CARPET CO. Dept. 4971 CHICAGO, ILL. C.- pyrifrht. 1?22. by TIartman's. Chicago PoSlj-.te dopisnico za * • knji-po, k! vam l o '.Ii veli- ko. I >ola v..m bo na1 ts re nasvetov za' dem. 268 strani. I poijenih r. razprodaja-1 mi pohištva, prer :' - I linoleja. ste; »- i r.:kov, pralnih strojev' Šivalnih strojev. p-"i p! • separatorjev itd. T - ro" --ri predmet i — r, dnevna t r>^k r^njn va v?f. kar bf.«"ete — vs>-naprodn i po II rt-•nnnovem Inbko f ! !i:vrm n.cse- nem nrj '•rt':, pep-«-"•'•:•. ali i'I-vam prenese zastari J. HARTMAN Dept. FURNITURE 4971 CARPET GO. Chicago, Iti. Priložene d« $1. P* ?ljite T « t- n;r.M-' 27. Im. \ J > • om r :. . popkušnji. ('*■ ne l ■ m za ter plavali prevozne treske r.:- o».. ;t ni. . ■■•''f r.e ! •• ' polna cen« 526 7S. LiMr, iri ' i. < kU-r ni napravljeno zadnje iz.pi.i ilo. ft v. i r a vam i 51 Lat al t na Ime ---- N"a=lr»v . H. F. D. M^-rto .. Box J . Pri 'Naj H.irtman opremi vaše anfzdo... Povej t" kakM.e kaj delate in l>ri_rve Fte: . . Lesene hiše za Jugoslavijo. Ministrstvo za aeramn reformo:ena ali dve opremljeni sobi enemu jezika, ker smatra, da bi ^ " na ra.un h™\ :vi korak k pravoslavju.:paraciJ « vojne c^koclnine) P^-l w ,ndhaln T oni l^and ; [lesene hiše ter jih pf>žlje naieljeni-i' * Woodhaven' Lf>11^ IsldllcL' kjer ni dovolj mat t vladi. Raeuna se. da bo vlada za-jlia,a za nasel- - larjlfl. Na nakaznici ali saroCilMin listu naj bo vidne o?na£eno. da ss Ima Izvriltl izplaCITo v ameriških dolarjih. Poleg zneska, ki na I ss izplag« v SmS rlikem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino In druge StroKke kakor sledi • Za Izplačilo do • 10.— Po SO centov, za Izplačila od S 10.— do t 50.— po t 1.—. za Izplačila, ki presen slo znesek « 50.— po 2 centa od vsakega dolarja aH pe 9 2.— od sto. Denar nam le noslatl na|bel le Po Domestic Money Order aH pa New v»k B»"if Draft. Frank Sakser State Bank 9f Cc-tlsndt tt. New York. N. V. DR. LOJRENZ PITTSBURGH, PA. 642 Penn Ave., EDINI SLOVENSKO OOVOREČI ZDRAVNIK ftp EC IJ AL 1ST MOŠKIH BOLEZNI. MoJa strokn Je zdravljenj* akutnin In kroničnih bolezni. Jas sam Se zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v boleznih In ker znam alovsnsko, zato vas morsm popolnoma rszurnetl ln spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč lr> zdravje. Tkc^l 23 let sem prViobll posebno akuinjp pri ozdravljenju moških bolezni. Zato ss morete popolnoma zanesti na mene. moja akrb pa JS, da vaa popolnoma ozdravim. Ns odlašajts, ampak pridite člmpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, ms^uije In lise po telesu, bolezni v grlu. iz. padanje lz>, bolečina v *-oateh,stararane;oslabe'ost.žlvdne »n bolezni v mehu-Ju ledlcah, Jetrah, želodcu, rmenlco r.vmatliem, katar; zlat« žile, nkduha Itd Uradne ure: V ponedeljek: sredo ln petek od 6. dopoldne do S. popoldno: ▼ torek. Četrtek ln sobota od & dopoldne do S. ivečer; v nedelja* la prasnlklh od IS. dopoldne do a popoldne. Praktični Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračun jeno, kakor tudi sa izračun jen je obresti. Knjižica je trdo vezana, stane 75c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York -A-ht J