LOŠKI RAZGLEDI MUZEJSKO DRUŠTVO SKOPJA LOKA LOŠKI RAZGLEDI 52 Muzejsko društvo Škof j a Loka Škof j a Loka 2005 LOŠKI RAZGLEDI 52 - 2005 Izdalo in založilo: Muzejsko društvo Škofja Loka Uredil: Franc Podnar Uredniški odbor: Dr. Branko Berčič Alojzij Pavel Florjančič Ludvik Kaluža (lektor) Svetko Kobal Franc Podnar (glavni in odgovorni urednik) Dr. Tadeja Primožič Dr. France Štukl Na naslovnici: Anton Ažbe (1862-1905), kip v Aleji znamenitih Ločanov (akademski kipar Metod Frlic, 2005) Prevodi povzetkov: Milica Krajnik Tehnična priprava in tisk: Gorenjski tisk Kranj, 2006 Naklada: 750 izvodov Za vsebino člankov odgovarjajo pisci. Redakcija zaključena decembra 2005 Zbornik je s finančno pomočjo Občine Škofja Loka izdalo in založilo Muzejsko društvo Škofja Loka ISSN 0459-8210 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, št. 415-482/97 - mb/sp z dne 28.4.1997 je publikacija proizvod, od katerega se plačuje 8,5% davek od prometa proizvodov. VSEBINA Srednjeveški obračuni freisinške škofije Die mittelalterlichen Abrechnungen des Hochstifts Freising Matjaž Bizjak Razgledi Branko Berčič Jože Štukl Janez Markič Stanislav Južnič Andraž Kalamar Bojan Kofler Tone Gortnar Francka Benedik 1. del - Obračuni gospostev Škofja Loka in Klevevž 1395-1401 1. Teil - Abrechnungen der Herrschaften Škofja Loka und Klevevž 1395 - 1401...................................................................11 Freisinški medved Der Freisinger Bar.................................................................................17 Nova poznoantična najdba s Puštala nad Trnjem Der spatantike Fund von Puštal iiber dem Ort Trnje..........23 Dr. Gregorij Karbonarij ( Voglar, Oglar) de Wiesenegg Dr. Gregorij Karbonarij (Voglar, Oglar) de Wiesenegg.......39 Loška študenta sta prva javno zagovarjala Kopernikov nauk v Ljubljani Zivei Studenten aus Škofja Loka haben in Ljubljana als die ersten die Lehre von Kopernik befurivortet................47 Obnova šolstva v škofjeloškem okraju po drugi svetovni vojni Die Erneuerung des Schulivesens im Bezirk von Škofja Loka nach dem Ziveiten Weltkrieg..................................71 Kozlički iz okolice Škofje Loke, Železnikov in Žirov Die Bockkafer aus der Umgebung von Škofja Loka, Železniki und Žiri.................................................................................91 Skozi nemške zapore in taborišče Durch die deutschen Gefangnisse und Lager......................11 3 Pokopališče v Ročk Springsu Der Friedhof in Ročk Springs.........................................................151 France Križnar Sarajevska epoha slovenskega tenorista Poldeta Polenca (1912-1974) je bila v letih 1954-1962 njegov solistični vrhunec Die Sarajevo-Epoche des sloivenischen Tenoristen Polde Polenec (1912 - 1974) in den Jahren 1954 - 1962 war der Hohepunkt seiner Solistenkarriere...........................189 Gradivo in spomini Branko Berčič Enigma Abraham iz Freisinga Das Anigma Abraham aus Freising...........................................227 Tone Košir Dr. Karel Zakrajšček (1865-1942), zdravnik v Škofji Loki Dr. Karel Zakrajšek (1865-1942), der Arzt in Škof j a Loka.......................................................................................231 Ciril Zupane Miznikarjevi v Martinj vrhu Die Familie Miznikar aus Martinj vrh......................................235 Vincencij Demšar Farji Potok /Potok/, Kocjanova domačija in njeni nasledniki Das Vaterhaus der Familie Kocjan aus Farji Potok...........247 Leja Drofenik Pihalni orkester Alples Železniki Die Blaskapelle Alples Železniki...................................................259 Tomaž Štefe Umetnikom in obiskovalcem prijazna galerija Den Kunstlern und Besuchern freundliche Bildergalerie in Stara Loka..................................................................................293 Lojze Malovrh Mala čudesa narave - praprotnice - pterydophita Die kleinen Naturivunder - Farnpflanzen -pterydophita..........................................................................................303 Milček Komel Anton Ažbe v aleji znamenitih Škofjeločanov Anton Ažbe in der Allee der beruhmten Beivohner von Škofja Loka...................................................................................311 Stane Granda Več kot tisoč let. Kronika župnije sv. Jurija Stara Loka Mehr als tausend Jahre. Die Chronik der Pfarre des hI. Jurij Stara Loka..............................................................................315 Janez Dolenc Proslava in odkritje spomenika ob stoletnici smrti dr. Gregorja Kreka (1840-1905) Ln memoriam Dr. Gregor Krek (1840-1905)........................319 Uredništvo Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka Vollversammlung des Musealvereins Škofja Loka................323 Franc Podnar Prispevek h kroniki občin Škofja Loka, Žiri, Železniki in Gorenja vas-Poljane Beitrag zur Chronik der Gemeinden Škofja Loka, Železniki, Žiri und Gorenja vas-Poljane........................................................329 Uredništvo Dopolnila in popravki Nachtrage und Korrekturen.......................................................341 ■ SREDNJEVEŠKI OBRAČUNI FREISINŠKE ŠKOFIJE U —iz^fr^, ___ H1' Hr***® ^(2r»fu>»»t* f(In,M. aficn^f,,*, tm+nn . (J^ruejjtn ^iiaiM'1 t r .1 U<|AY>> cv^.c UOH t, vh/ k Masti turnem« trPj v t <**Ht»i» *►»,». tnafffHtrfishvt o»m ' 4M^ii((u»i^t|t« iVv n.A.4 /tr>» i +tfLp C t »Mm wnf«A •Ar U <»»hi) vlit *»• [pr^jT //SM, HL Freising 69,fol. 10' MATJAŽ BIZJAK 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. DEL - OBRAČUNI GOSPOSTVA ŠKOFJA LOKA 1396-1399 UVOD Srednjeveški obračuni in sploh vsa knjigovodska dokumentacija tega obdobja je šele v zadnjem času začela zbujati širši interes v slovenski historiografiji. Čeprav je velika večina srednjeveških virov do potankosti evidentirana in znana v strokovnih krogih vsaj že stoletje, pa je zaradi razmeroma velike količine tega gradiva (in primerljivo majhnega števila raziskovalcev) obsegu in usmeritvi zgodovinskih raziskav dolgo časa zadoščala sistematična obravnava virov, ki jim je zgodovinopisje pripisovalo večji pomen, in jih posledično označevalo za "vodilne vire" posameznih obdobij.1 Tu mislim predvsem na narativne vire (kronike, anale), listine in urbarje, ki danes v medievistiki veljajo za klasične oziroma tradicionalne. V tem konceptu zgodovinopisja obračuni niso ostali povsem prezrti, značilno pa je, da so bili podatki iz njih zgolj sporadično uporabljani kot dopolnilo pri preučevanju t.i. vodilnih virov, kar je bilo ob pomanjkanju celovitega pristopa k tej zvrsti gradiva povsem razumljivo. Ta pomanjkljivost se kaže tudi še danes, čeprav je zanimanje za zgodovino vsakdanjega življenja in s tem povezano materialno kulturo do neke mere populariziralo uporabo srednjeveških računskih knjig v 1 Bogo Grafenauer, Struktura in tehnika zgodovinske vede, Ljubljana 1960, str. 267-268. zgodovinopisju.2 Dejstvo je, da šele celovit, sistematičen pristop omogoča izrabo glavnih potencialov tega gradiva, ki nedvomno tičijo v s statistično obdelavo povezanih možnostih za prikaz poslovanja zadevnih institucij (v večini primerov gre za zemljiška gospostva), predvsem s praktične plati, česar si do sedaj, oz. z uporabo tradicionalnih virov, ni (bilo) mogoče zamišljati. Pri tem je bistvenega pomena spoznanje, da gre pri računskih knjigah v prvi vrsti za serijski vir, pri katerem se je mogoče do optimalnih rezultatov dokopati šele ob zadovoljivi količini gradiva, kar ob obstoječi ohranjenosti srednjeveških arhivov predstavlja svojevrsten izziv. V tem kontekstu freisinški srednjeveški obračuni za gospostvi Škofja Loka in Klevevž nedvomno predstavljajo enega glavnih, če že ne najpomembnejši fond za ozemlje današnje Slovenije. Pri tem verjetno ni treba posebej poudarjati, da gre obenem za izjemno bogat vir podatkov za lokalno zgodovino Škofje Loke in okoliškega ozemlja, ki je nekdaj sodilo v okvir loškega gospostva. V munchenskih arhivih (Bayerisches Hauptstaatsarchiv [BayHStA] in Archiv des Erzbistums Munchen und Freising [AEM]) je iz obdobja 1395-1500 ohranjenih 26 loških in 6 klevevških letnih obračunov, poleg tega pa še dva registra tekočih izdatkov, knjiga dolžnikov in trije obračuni loškega mestnega sodnika. Ta zajeten fond bo v okviru stalne rubrike v naslednjih letih v nadaljevanjih izhajal na tem mestu. Rokopisi, predvideni za objavo BayHStA, HL Freising 69 - obračuni gospostev Škofja Loka 1396-1400 in Klevevž 1395-1399 BayHStA, HL Freising 70 - obračuni gospostva Škofja Loka 1437-1441, 1448 AEM, Heck. 164 - obračun gospostva Škofja Loka 1476 BayHStA, HL 4, fasc. 36, št. 194 - obračuni gospostva Škofja Loka 1476-1477, 1485 BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, št. 194 - obračuni gospostev Škofja Loka 1486-1490, 1493, 1495, 1497-1500 in Klevevž 1486 ter obračuni mestnega sodišča Škofja Loka 1486, 1492, 1497 BayHStA, HL Freising 516 - obračun gospostva Škofja Loka 1494 BayHStA, HL Freising 518 - obračun gospostva Škofja Loka 1496 Objava je zasnovana tako, da omogoča čim bolj racionalno uporabo vira. Značilen je že način objavljanja obračunov kot vzorčnih primerkov (npr. objava treh od skupno 16 obračunov za gospostvi Škofja Loka in Klevevž iz freisinških računskih knjig 1395-1401 in 1437-1450, Urbarji freisinške škofije, ed. Pavle Blaznik, Viri za zgodovino Slovencev 4, Srednjeveški urbarji za Slovenijo 4, Ljubljana 1963, str. 259-287; objava enega od dveh obračunov ljubljanskega vicedomskega urada iz habsburške knjige obračunov za leti 1421 in 1422, Gradivo za zgodovino Ljubljane, ed. Božo Otorepec, Ljubljana 1964, IX, št. 61), kar se zrcali v dojemanju računske dokumentacije kot sporadičnih virov, ki ga posreduje naprej sekundarna literatura (npr. Maja Žvanut, Pisni viri za Materialno kulturo v obdobju gotike na Slovenskem / Written Sources for Material Culture in the Gothic Period in Slovenia, Gotika v Sloveniji. Svet predmetov / Gothic in Slovenia. The World of Objects, ur. Maja Lozar Štamcar, Ljubljana 1995, str. 127; Ivan Stopar, Svet viteštva, Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem (1), Ljubljana 2005, str. 126). Poleg običajnih tekstnokritičnih opomb, ki so označene s črkami, in vsebinskih ( identifikacija krajev in oseb), označenih s številkami, ter štetja vrstic (ob notranjem robu), so ob zunanjem robu zaradi lažjega preračunavanja dodane denarne in količinske kolone skupaj z vsotami, pri čemer so eventualna neskladja in računske napake dodatno komentirane v vsebinskih opombah. Samo besedilo obračunov je opremljeno še z dvema tipografskima znakoma, ki olajšujeta preračunavanje oz. povezujeta vsote z zadevnimi postavkami. Znak za odstavek, Item in officio Bauerorum4 ius tagwerk 26v£ m in festo pen- 26 so tecostes. Item ius schilling in festo Iacobi cum fusinis 151 m 39 agia- 151 39 20 yer. Item steura vini in assumpcione Marie cum. accidentibus 14 m Vi m 12 aglayer, u 92 Item ius harrecht Michaelis cum pogesta 65 -m, 72 aglayer. 65 72 Item steura porcorum festo Martini cum censu camere et 25 vierczigariis et molendinis 98V?. m 72 aglayer et 1 flore- 1 98 152 nus. Item pogesta carnisbrivii 8V2 m 43 aglayer. s 123 Item de officiis 25 m 60 aglayer. 25 eo Item de tabemis 3Wi m 40 aglayer. 31 120 30 Item census camere in civitate 4 ■»/ 6 ag) ayer» 4 6 Item de stuba balnei 5 m. 5 — Item de parvis censibus 100 aglayer 3 aglayer. — m Item von grumad IV2 m 40 aglayer. 1 120 Item in officio Bauerorum4 fronpferd 2314 m 3114 aglayer. 23 111,5 35 Item in officio Newsezz5 fronpferd IV2 m 68 aglayer. 7 m Item in aliis officiis fronpferd 7 m 8 aglayer. 7 s Item plochpfennig in omnibus officiis boc anno non datur, wann si das holcz zu dem kaleh habent nyder geslagen. Item census pullorum 5 m 8 aglayer. 5 8 40 a) sledi prečrtano: sed apno fiituro dabitur. 1 škojja Loka. 2 Ortolf Slovenjegraški (cf. S. Herzberg-Frankel, Die Bruderschafts- und Wappmbucher von St. Christoph auf dem Arlberg, MlOG, Erganzungsband 6 (1901), str. 409: Artolf v. Windischgrecz, die zeit schafTer biseh. Perchtolts v. Freising), v letih 1395-1401 omenjen kot loški kasčar. 3 Dunaj. 4 Bavarski urad. 5 Godeški urad. g/fl m d Item vogtrecht hoc anno non'" datur.b> 300 — Item steura annalis 300 m. foi.ii 14 65 40 Item de decimis ecclesie 65 m 40 aglayer et 14 floreni. Item Juri Hafner von Tresisch dient von der hub, die von dem richter ze Kramburg^ gelost ist alle jar 1 m vnd ze fron 24 5 aglayer, 4 huiter macherl 8 aglayer, 20 ayer vnd ain schus-4 136 sel schotten. Derselb hat geben von vier versezzen jaren 4'/a m 56 aglayer. m Item de iudicio civitatis 170 ode/, 19 130 Itern von wandel 19 m '/2 moO d. 10 7 25 Item stifftrecht 7 m 25f. ____4 70 Item sterbochsen 4 m 70/ 1851122 136,i BayHSt/i, HUFreising, št. 387 (1396~XI-09); cf tudi spodaj, str. 5.S. 3 Dejansko znaša vsota 185 a/d 11G7 m. 13,5 d, cf tudi Urbarji Freisinške škofij:, ed. Pavle Blazr.ik, Srednjeveški urbarji za Slovenije 4, Viri za zgodovine Slovencev 4, Ljubljana 1963, str. 271, op. 12. 4 Stična. 5 Najverjetneje Nikolaj II. iz ljubljanske veje Sommereckerjeo, cf. Dušan Kos. Vitez in Grad. lloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja, Ljubljana 2005, str. 177-178. 6 Godešič. 10 15 20 25 70 715 d fol. 11' Item den jegern 8 ches, wenn si nach dem vederspil geend. 8 Item den weinczurln 12 kes. 12 Item abgeng von mausaiizz 60 ches. 60 Item den fronpferden auf die March1 vnd den rainual vnd 5 wippacher vnd gen Judenburg2 70 ches. mutt. 20 Item census mit den Dreschischern3 vnd mit dem zehent v-ber des vicari pfrund 287 mutt. Summa perceptorum 323'/2 mutt. 25 Exposita eiusdem Primo hat er verchaufft 170 mutt als oben geschriben steet. Item so hat mein herr verzert ze Lack118V2 mutt. Item den frawen in das kloster 8 mutt. 30 Item dem pogner 10 mutt. Item auf die wisen ze Sefnicz4 3 mutt. Item auf die wisen ze Newsezz51 mutt. Item Wolffharten ex gracia 2 mut. fol. 14 Item den vischern ex gracia 5 mutt. 35 Item zwain weinzurln 6 mutt. Item den jegern IV2 mutt, wenn si nach dem vederspil geent. Item so hat der Velleprunner vnd Georius2 verzert IV2 mutt. 40 Item abgeng von den oden huben vnd den amptleuten 16 mutt. Item den fronpherden 6 mutt. Item den fronem auf die vest6 27 mutt. 1 Škojja Loka. 2 Georius, gl. zgoraj, str. 5, op. 4. 3 Podložniki v Stražišču. 4 %abnica. 5 Godesič. 6 škojjehški grad. mutt messel 100 — 23,5 _ 8 — 10 — 1 — 0,5 — 7,5 150,5 — = 39,5 — 36,5 — 287 323,5 170 18,5 — 8 — 10 — 3 — 1 — 2 — 5 — 6 — 1,5 — 1,5 — 16 6 — 27 — mutt messel ■ Summa prescriptorum expositorum 275VŽ 273,5 — mutt. Quibus deductis remanet officialis domi- =48 — no obligatus 48 mutt. Percepta avene 5 473 — Primo in antiqua remanencia 473 mutt. Item census mit den Dreschischern1 vnd mit der kirchen ze-lm — hent vber des vicari pfrund 1584 mutt. 2057 — 10 Summa huius 2057 mutt. Exposita eiusdem 670 — Primo hat er verchaufft 670 mutt, als vor geschriben ist. 15 420 — Item so hat mein herr ze Lack2 verzert 420 mutt. 150 — Item dem Iandschreiber ze Laibach3 hat man verchaufft 150 mutt, dasselb gelt hat der Premer zu meins heren handen ingenomen. io — Item dem pogner 10 mutt. 20 6 — Item Erharten ex gracia 6 mutt. 50 — Item dem kastner ex gracia 50 mutt. 12 — Item den fronpferden 12 mutt. 41,5 — Item abgeng von den oden huben vnd den suppann 41'/2 mutt. 25 31 — Item abgeng von dem zehent ze Fesnicz4 31 mutt. 10 — Item so hat der Velleprunner vnd Georius5 verzert ze Lak210 1400,5 — mutt. Summa expositorum avene 1400 mutt V2 mutt. 30 =656,5 — Quibus deductis remanet officialis domino obli- gatus 656V-! mutt. Percepta milii fil. 14' 35 58 — Primo in antiqua remanencia 58 mutt. 6i — Item census 61 mutt. m — Summa huius 119 mutt. Exposita milii 65 — Primo hat man verchaufft 65 mutt als vor geschriben ist. 0,5 — Item so hat mein herr verzert V2 mutt. 40 45 1 Podložniki v Stražisču. 2 Škojja Loka. 3 Ljubljana. 4 Besnica. 1 Georius, gl. zgoraj, str. 5, op. 4. 10 15 20 25 mutt msssel Item abgeng 3 mutt, 3 — 68,5 — Summa expositorum 68V2 mutt, Quibus de- ductis remanet officialis domino obligatus =50,5 50V?. mutt. Percepta ordei In antiqua remanencia 4 mutt 4 — Item census 4 mutt. 4 Širnima 8 mutt. Exposita Item rnein herr hat verzert ze Lack1 2 mutt. Quibus deduc- 2 tis remanet officialis domino 6 mutt. = 6 Percepta mixture In antiqua remanencia 3 mutt. s Item census 53 mutt. _ 53 56 Summa 56 mutt, Exposita eiusdem Primo vigilibus et portulano 50 mutt, 50 Item eisdem ex grada 2Vi mutt. __£5 30 52,5 Summa 52Vi mutt, Quibus deductis remanet officialis domino 3V& mutt. =3,5 1 Škojja Loka. [24. 4.1397—24. 4.1398] Lack1 de anno nonagesimo scptiino Raciofacta esi cum Ortolffo,2 granatore nostro in Lack,1 de omnibus percep-tis et distributis per eum a jesta "Georii anno LXXXX septimo usqm aajestum Georii anno LXXXX otiavo et est facta "vVienne3 jeria sexla post Vrbani anno LXXXXoctavo. 20 15 Item dem Kreyger3 60 ches vmb V/2 m. 1 so Item aber 30 ches V2 m 40 d. - 120 20 25 35 4 Summa des verkaufften korn 21TA mutt, fa- cit 65'/2 -m 32 d #Item vendidit avene 100 mutt, ainen mutt ze 24 d, facit 15 m. 30 116 4 Summa der verchaufiften ches 1020 ches, faciunt 30Vž m 36 d. 4 Item so sind dem kastner angeslagen 10.400 vnd 40 ches, yeder ches fur 3'/2 d, faciunt in denariis 228 m 60 agla- 228 60 yer d. 4 Item vendidit tritici 53'/2 mutt, ainen mutt vmb ain halb mark vnd 8 d, facit 29 m 68 d. 29 68 #Item vendidit siliginis castellano 28'/2 mutt, ainen mutt vmb 40 d, facit 7 ^ 20 d. 7 20 Item vendidit eidem siliginis 50 mutt, ainen mutt vmb 44 d, facit 13V2 m 40 d. 13 120 Item darnach hat er verchaufft 22 mutt ze 44 d, facit 6 -m 8 6 8 d. Item so hat man den leutten angeslagen 117 mutt, ainen mutt ze 52 d, facit 39 m 44 d. 39 444 65 112" 15 — Item vendidit 60 mutt ze 36 d, facit 14 m. 14 ' Ob upoštevanju dodatka (gL str. 10.17) bi vsota znašala 185 g/d1039 m 29 d 2 Stič- na. 3 Kraig, plemiška rodbina, izvorno z istoimenskega gradu na Koroškem; morda se vpis nanaša na Gotarda Kraiga, kije imel v tem času v zastavi sosednje blejsko gospostvo briksenskih škofov. Cf Urbarji briksenske škofije, ed. Matjaž Bizjak, Srednjeveški urbarji za Slovenijo 5 (v tisku). 4 Pravilen rezultat znaša 38 m 4 d 5 Ob upoštevanju gornjega popravka znaša vsota 64 m 152 d 6 Pravilen rezultat znaša 13,5 m. 278 1 21 80 2 — 6 20 16 40 22 60 ff/f/ tu vnd 10 c/ 843 120 machent 800 m 43 Vi' m 40 d. Item so sind ir an- a) popravljeno iz meineme. 1 Ob upoštevanju gornjega popravka znaša vsota 277,5 m. 2 Stražišče. 3 Slo- venska marka (Dolmjska). 4 Ob upoštevanju sumamih zneskov je rezultat previsok za '/2 sicer pa dejanska vsota znaša 185 g/d 1721 m 31 d. Ob upoštevanju dodatka (gl. str. 10.17) bi znašala 185 y/d1734 m 101 d. 5 Oberuiolz, središče freisinškega gospostva na Zgornjem štajerskem. JU. 35 10 15 20 25 30 35 geslagen 300 m 55 d. Item dem kapplan, der allwochen drey mess auf der vest" spricht, facit 5'/? m 56 d. ;/(/ m mutt. Exposita. tritici fol. 36' 35 53,5 — Primo hat er verchaufft 53'/2 mutt ais oben geschriben ist. 8 — Item den frawen in das kloster 8 mutt. 10 — Item dem pogner 10 mutt. Item abgeng von der mul, den amptleutten vnd von dem ze-7.5 — hent IVi mutt. .40 7H — Summa expositorum tritici facit 79 mutt. Qui- 1 Georius, gl. zgoraj, str. 5, op. 4. 2 Oslica; izdatek morda povezan s tamkajšnjo veco 2G. julija /397, cf. spodaj, str. 15, op. 4. 3 Jakob Udi gl. zgoraj, str. 5, op. 10. 4 Iz- računana vsota je za pol marke previsoka. 5 Ob upoštevanju gornjega popravka znaša dejan- ska vsota 1465 m 20,5 d. 6 Podložniki v Stražiša 15 35 mutt messet bus deductis remanet officialis obligatus domino 115Vž mutt. =115,5 — Percepta siliginis Primo in antiqua remanencia 48 mutt korn. 48 — Item so pringt der dienst mit dem zehent vnd vber des vicari pfrund mit den Treschischern1287 mutt. i o Summa perceptorum siliginis 335 mutt korn. Exposita eiusdem 287 — 335 — Primo hat er verchauft 2171/2 mutt als vor geschriben steet. 217,5 Item so hat Georius2 ze Lack3 verczert 1 mutt. 1 Item den frawen in das kloster 8 mutt. 8 Item dem pogner 10 mutt. 10 Item auf dem tag ze Ostlicz" 2 mutt. 2 Item auf die wisen ze Sefnicz5 3 mutt. 3 20 Item auf die wisen ze Neiisezz61 mutt. 1 Item den jegern IV2 mutt. 1,5 Item zwain weinzurln 6 mutt. 6 Item abgeng von den amptleutten vnd von den oden huben 16 mutt. 16 25 Item den fronpferden 4V£ mutt. 4,5 Item den fronern auf die vest 26 mutt. 26 296,5 Summa expositorum siliginis facit 296'/2 mutt. Quibus deductis remanet officialis do- =38,5 30 mino obligatus 38'/2 mutt korn. fol 37 Percepta avene Primo in antiqua remanencia 656'/2 mutt. 656,5 Item so pringt der dienst mit den Dreschischern1 1584 I5fa___ mutt. 2240,5 — Summa perceptorum avene facit 2200 mutt 4OV2 mutt. 1 Podložnih v Stražisču. 2 Georius, gL zgoraj, str. 5, op. 4. 3 Škojja Loka. 4 Oslica; izdatek je verjetno v zvezi s tamkajšho večo (tayding) glede obmejnih sporov med loškim gospostvom in čedajskim komunom 20. julija 1397. Levčev prepis dokumenta iz videmskega notarskega arhiva (Archivio di Stato Udine/Archivio notariale, Documenti storici, Busta I, no. 70) v ARS, AS 920, Leveč Vladimir, fasc. 3, Baurechnungen jiir die Strata Plecii; cf. tudi Blaznik, Škojja Loka, str. 102. 5 <'abnica. 5 Godešič. mutt messel Exposita eiusdem 1405 — Primo hat er verchaufft 1405 mutt aLs vorgeschriben ist. 10 — Item so hat Georius1 verczert 10 mutt. 10 — Item dem pogner 10 mutt. 5 50 — Item dem kastner ex gracia 50 mutt. 8 — Item auf dem tag ze Ostlicz2 8 mutt. Item abgeng von den suppann vnd von den oden huben vnd 38 — ettlichen beseczten huben 38 mutt. Item abgeng von dem zehent von des schawrs wegen an sy- 10 50 — ben stetten 50 mutt. .9 4 Item den fronpferden vber al 9 mutt 4 messel. 1580 4 Summa expositorum avene facit 1580 mutt 4 =660 i messel habern. Quibus deductis remanet offici- 15 alis obligatus domino 660 mutt 2 messel habern. 20 Percepta miHi 50,5 — Primo in antiqua remanencia 50VŽ mutt hirs. 61 — Item von dem ganczen jardienst 61 mutt. 111,5 — Summa perceptorum milii IIIV2 mutt, de qui-bus vendidit ut prius 1071/2 mutt. Item abgeng 25 =1 — 3 mutt. Quibus deductis remanet officialis do- mino 1 mut hirs. 30 Percepta ordei 6 — Primo in antiqua remanencia 6 mutt. 4 — Item der dienst 4 mutt. 10 — Summa 10 mutt, dieselben hat er verchaufft als vor geschriben steet. 35 Percepta mixture fol. 37' 3,5 — Primo in antiqua remanencia 3'/2 mutt. 53 — Item von dem dienst 53 mutt. 40 56,5 — Summa 56'/2 mutt. 1 Georius, gl. zgoraj, str. 5, op. 4. 2 Oslica, gl. zgoraj, str. 15, op. 4. 3 Ob upo- števanju običajnega razmetja 1 mutt = 6 messel znaša razlika 659 mutt 5 messel. rr.utt messel Exposita huius Primo vigilibus et portuiano 50 mutt. oo — Item mutt den muUnern ex gratia. — 5 (56,5 -i Percepta caseorum Primo 12.000 ches. io Distributa eorundem Primo vendidit 1020 ches ais vorgeschriben steet.: 1020 Item so sind im angeschlagen an pfenning 10.440 ches 10.440 auch als vor geschriben steet/ 15 Item dem pogner 100 ches. 100 Item den wachtern 250 ches. 250 Item auf die wisen ze Sefnicz'150 ches. 50 Item auf die wisen ze Newsezz" 10 ches. 10 Item den jegern 12 ches. 12 20 Item den weinczurln 12 ches. 12 Item abgeng von mausezz 50 ches. 50 Item den fronpferden 56 ches. m 12.000 Summa expositorum 12.000 ches. 25 ! GL zgoraj, str. 11.18. 2 Gl. zgorajstr. 11.21. 3 ^abnica. 4 Gode&č. [24.4.1398—24.4.1399] Lack1 de anno nonageslmo octavo fol. Racio facta est cum Ortoljfo,2 granatore nostro in Lack,1 de perceptis et dis-tributis per eum a festo Georii LXXXXVM° usque ad feslum sancti Georii LXXXXnono et est facta in Lack1 feria sexta post Dyonisii LXXXXnono. 14 d 257 50,5 13 70 56 49 26 88 151 39 14 92 65 72 1 98 152 8 123 1 37 25 60 31 120 4 6 5 — — 103 4 40 23 111,5 7 149 7 8 5 80 5 8 15 65 300 — 65 40 Percepta denariorum Primo in antiqua remanencia 200 m 57 m 50'/a / "tem von poglon das verd nit verrait ward 13 m 70/ tem census sancti Georii cum pogesta 56 m 49 / tem poglon"1 hoc anno vacat, sed futuro dabitur. tem in officio Baberorum1 ius tagvverck in festo pentecostes tem ius schilling in festo Iacobi cum fusinis 151 m 39 tem steura vini in assumpcione cum accedentibus 14% m 12 / tem ius harrecht Michahelis cum pogesta 65 m 72/ tem steura porcorum Martini cum censu camere, molendi-nis et vierczigariis 98 -m V2 m 72/et 1 florenus. tem pogesta carnisprivii 8'/2 m 43 f. tem von Juri Hafner huben 1 m ^T frmt allen dingen. tem de officiis 25 m 60/ tem de tabernis 31% m 40/ tem census camere in civitate 4 m 6/ tem de stuba balnei 5 m. tem de parvis censibus 103 aglayer. tem von dem grumat 4 m 40/ tem in officio Baberorum4 fronpferd 23% m 31%/ tem in officio Newsezz6 fronpferd 7% m 69 c/. tem in aliis officiis fronpferd 7 m 8 d. tem plochpfenning in omnibus officiis 5% m. tem census pullorum 5 m 8 c/. tem vogtpfenning 15 m 65 c/ et de cetero dabit singulis annis 5 m 21/ tem steura annalis 300 m. tem de decimis ecclesie 65 m 40/et 14floreni. a) pred g prečrtana nerazpoznavna črka. — b) popravljeno iz 36. 1 Škojja Loka. str. 10.17. 6 Godeški urad. 2 OrtolfSbvenjegraški, gL zgoraj, str. 1, op. 2. 3 Cf. zgoraj, 4 Bavarski urad. 5 Jurij Hafner, gL zgoraj, str. 2.4, op. 1 in 2. /. Racio facta est cum Johanne im Tum2 von des paws wegen, der stat ze Lack' von sant Jorgen tag in dem LXXXXVII jar vncz auf sant Jorgen tag in dem LXXXXVIIIljar et est facta in Lack,1 feria tercia ante Galli LXXXX nono. Racio primi anni Exposita '• 6 73 stain vnd von tagwercken, facit 6 m 73 d. Daran hat er von - s fO_ dem kastner emphangen 5lA m, noch beleipt man im V2 m = - 153 ISd Summa was man dem richter schuldig beleipt = 12 104 12V2 m 24 d. Daran ist im ettwas verschafit wol als das sein quitbrief lautt. [18. 5.1399—13.10.1399] Nota raittung des paws auf den graben ze Lack1 a festo pentecostes LXXXX nono. T cte einffend ndc&tlic&er 2£eil Corbinianus fhmbt Denen fel^ nigen; Da aefcbabeetf/Daj?em t\>iIber^arein(^aani»3io§Corbinia-ni,fo obne aufffeber Jjcrumbgrafetc / ccgriffen / folc^c«? geroorffen/ unD miti)in H)tne ein gufetf ^ud>tmal mad^e. crfahrte enfclicb un* (cr an&crcn Der Frater Anfericus: trelcbrr ein folcbetf alfocjleicf) C orbi-niano beDeutete. Corbinianus OOlI Detf Q3ertrauen auf ©Ott fagte Anferico: ftebc/ Da batf ein* *J)ei£fcf)en: $et)e f>in/un& fcbmirre t>en Sgarcn roacFfjcr ab/ unD befilcbe ibm in©Ottetf 9?amen/Dajj cr bie ©eell Detf 9ffalItcn@aam^D§ »ertrette/ unb wa$ jene* getra.aen/ flllff m nefome. Anfericus fleborfambte Corbiniano, unD Der £5de bem Anferico,ald roclc^cr ftcbgtmg fjeimifcf) aufful>rte/ unt> Den£afl fo fort unDer anDeren (Šaam*$Kof?en ju Sftdnnigltcben grofler 9}ete rounDerung ie Dpnn ein fold)e* ZBelt* befaut ifl Corbinianus, Da Der 25ar bit gegenDvom feinen£afl ge# trajen / bat Denfefben m feinegrepbeif entfaffen. Opis srečanja škofa Korbinijana z medvedom. (Meichelbeck 1724, str. 14) nasprotujoča soproga, in je šele po razdrtju zakonske zveze leta 724 pristal prevzeti škofovsko mesto v Freisingu." Nekdanja vojvodinja Piltraud (Pilitrud) pa si je odtiej ob vsaki priložnosti prizadevala škodovati škofu Korbinijanu in končno svojemu tajnemu pisarju naročila, naj ga umori. Ob budnosti brata Erimberta je Korbinijanu še pravočasno uspelo pobegniti v Mais na Tirolsko.12 V Freising se je vrnil šele po smrti vojvode Grimoalda in na povabilo novega bavarskega vojvode Hugiberta v letu 725.13 Takšen je najstarejši zapis o srečanju škofa Korbinijana z divjim medvedom in o okoliščinah tega dogodka, ki je postavljen v leto drugega škofovega potovanja v Rim 723. Prizorišče je takoimenovana zgornja tirolska cesta, ki je po zgornji dolini reke Inn povezovala Bavarsko preko Tirolske s Trentinom in Lombardijo v Padski nižini. Upodobitev dogodka na freski v cerkvi na Križni gori in njegovo komentiranje pa nista popolnoma skladna z dokumentiranim opisom. Medved je napadel konja, ko se je nenadzorovano pasel v okolici, ne pa v skalnati soteski.14 Napadena žival ni bila (tovorna) mula, nemško Maultier, ampak po nemškem zapisu Saam-Ross t.j. v slovenskem prevodu semenski konj oziroma žrebec. Škof se tudi ni neposredno srečal z medvedom, ampak je samo zapovedal fratru Anseriku, kaj naj stori in ki je tudi lastnoročno ukrotil medveda; Anserik je bil sicer mlad Korbinijanov učenec, 11 Meichelbeck 1724, str. 19, 20. 12 Meichelbeck 1724, str. 22-24. 13 Meichelbeck 1724, str. 26-27. 14 Cevc 1963, str. 109. vt i f % W mm a t? vr-^S Afo freski v cerkvi na Križni gori - š&o/ Korbinijan zaroti krvoločnega medveda (levo), medved nosi tovor škofa Korbinijana (desno). (Iz knjige fože Anderlič, Marijan Zadnikar, Lepote slovenskih cerkva, str. 134, zgoraj) tudi kletar in ribič.15 Ta škofova zapoved, ki je ukrotila divjega medveda, je veljala za enega med čudeži pri Korbinijanovi razglasitvi za svetnika in (ali res tudi ?) za medvedovo umestitev v grb mesta Freisinga.16 Za zaključek še beseda o piscu legende o sv. Korbinijanu. Rojen naj bi bil v kraju Mais ali v njegovi bližini v Vintschgauvu na Tirolskem. Kot deček je padel v naraslo in deročo reko Passeyr, ki teče mimo Maisa,17in je bil na priprošnjo škofa Korbinijana iz nevarnosti, da se utopi, čudežno rešen. V zahvalo svojemu rešitelju se je odločil, da bo njegov učenec in redovnik v Freisingu. Postal je sodelavec tretjega freisinškega škofa Jožefa (748-764), bil kmalu imenovan za višjega duhovnika in končno za prvega opata samostana v Scharnitzi (964 m) na tirolski strani visokogorskega prelaza istega imena in ob cesti med Mitterwaldom in Innsbruckom. Po smrti škofa Jožefa je bil izvoljen za četrtega freisinškega škofa (764-784) in prevzel ime Aribo (Arbeo), kar je pomenilo dedič (verjetno svojega vzornika škofa Korbinijana). Bil je uspešen v škofovski službi in eden najzaupnejših svetovalcev bavarskega vojvode Tasila (749-788) ter prvi zapisovalec legende o življenju in delu sv. Korbinijana.18 15 Meichelbeck 1724, str. 6, 7, 15. 16 Meichelbeck 1724, str. 14. Pripisovanje tega srečanja z medvedom poznejšemu freisinškemu škofu Abrahamu (957-994) ali komu drugemu je nedokumentirano prevzemanje dogodka. 17 Meichelbeck 1724, str. 31, 45. Zmotna je navedba kraja oziroma reke v besedilih o Korbinijanu in Aribu. Mimo mesta Mais (ital. Malles) teče reka Etsch (ital. Adige, slov. Adiža), katere pritok pri mestu Meranu je Passer, ki teče po dolini Passeier (ital. Passiria). 18 Meichelbeck 1724, str. 45, 46 in Herder VII, kol. 1124 Scharnitz. Uporabljena literatura t Blaznik, Pavle: Škofja Loka in Loško gospostvo (973-1803). Škofja Loka 1973.(Cit. Blaznik 1973.) 2. Cevc, Emilijan: Odkod je doma mojster križnogorskih fresk? Loški razgledi X, Škofja Loka 1963, str. 104 - 112. (Cit. Cevc 1963). 3. Herders Konversations-Lexikon I - VIII. Freiburg 1902 - 1907. (Cit.Herder I-VIII.) 4. Meichelbeck, Kari: Kurze Freysingische Chronica ... Freising 1724. Faks. izd. Freising 1977. (Cit. Meichelbeck 1724.) Zusammenfassung Der Freisinger Bar Auf dem Berg Križna gora (680 m) uber Škofja Loka wurde gegen Ende des 15. Jahrhunderts eine Kirche errichtet und dem heiligen Urh geweiht. Im Jahre 1502 wurde sie mit Fresken bemalt. Ein unbekannter Meister hat ihr »Krainer Presbyterium« mit Bildern aus der Legende vom Kirchenpatron dem hI. Urh und vom hI. Korbinijan, dem Grunder des Freisinger Bistums in Bayern, bemalt. In den Jahren 973 - 1803 war die Herrschaft von Loka in seinem Besitz. Bei Korbinijan (um 680 - 725) hat der Maler das Ereignis benutzt, wo der Bischof im Jahre 723 auf seiner Reise zum Papst nach Rom einem angriffslustigen Baren begegnet war und ihn zu einem zahmen Trager des Reisegepacks beschworen hatte. Zur Erinnerung an diese Wundertat hat spater die Stadt Freising einen Baren in ihr Stadtwappen eingefiigt. Die Reise des Bischofs und das Begegnen mit dem Baren hat in die Legende von Korbinijan ihr Aufschreiber der Freisinger Bischof Aribo (Arbeo, 764 - 789) eingetragen. Der Bischofschronist Kari Meichelbeck (1669 - 1734) hat sie zum ersten Mal in seinem Buch Historia Fresingensis (Freising 1724 - 1729) und in seiner gekurzten deutschen Ausgabe im Jahre 1724 veroffentlicht Im Beitrag wird der deutsche Text von Meichelbeck frei zusammengefasst bzw. teihveise ubersetzt und kommentiert. Inhaltlich wird er mit den Bildern von der Freske in der Kirche auf dem Berg Križna gora verglichen. ■ / . JOŽEŠTUKL NOVA POZNOANTICNA NAJDBA S PUŠTALA NAD TRNJEM UVOD Puštal1 je 559 m visok hrib nad vasjo Trnje v neposredni bližini Podlubnika in Stare Loke (si. 1). Hrib se v ljudskem izročilu že dolgo omenja kot najdišče raznih starin. Njegova ugodna strateška lega ob vstopu v Selško dolino, dobra naravna V^K MOŠKRIN 1 Cavrn M. dom B. rm«l« M. Lubnik SI. 1: Izsek iz karte Škofje Loke v merilu 1: 50.000. Območje gradišča Puštal nad Trnjem je označeno s šrafiranim krogom (Atlas Slovenije). 1 Poleg imena Puštal nad Trnjem se pojavlja tudi drugo ime Gradišče na Rovneh. zavarovanost in bližina vode2 so privlačili ljudi v različnih časovnih obdobjih, ki so v varnem zavetju hriba postavili svoja bivališča. Kot kaže današnje stanje raziskav, je bil hrib poseljen v več časovnih obdobjih. Prvič v starejši železni dobi in kasneje v antičnem in poznoantičnem obdobju. ZAKLADNA NAJDBA Aprila leta 2002 je inž. geologije Tomaž Budkovič kustodiatu za arheologijo Loškega muzeja podaril zakladno najdbo, ki jo je leta 1983 našel z detektorjem kovin na Puštalu. Po podatkih najditelja je najdba ležala za vzhodnim zidom kompleksa (si. 7), 20 cm globoko, založena s kamenjem. Založno najdbo sestavlja skupno 13 predmetov, med katerimi je 5 železnih dlet, 2 puščični osti, del verige za obešanje kotla, zvit ročaj koda z atašama, železen zvonec, trakasti okov ter dva nedoločljiva železna fragmenta. Na večini predmetov so se v korozijski plasti v večjih ali manjših zaplatah ohranili odtisi tkanine (si. 2), v katero so bili predmeti zaviti, preden jih je lastnik zakopal. Iz ohranjenih odtisov tkanine se lepo vidi, da gre za platno.3 SI. 2: Primer odtisa platna na železnem dletu, ki se je ohranil v korozijski plasti (foto: Zoran Milič). V zakladni najdbi so glede na funkcijo zastopani trije tipi predmetov: orodje, uporabni predmeti in orožje. Orodje K orodju prištevamo 5 železnih dlet (t. 1: 1-5), ki so se uporabljala za oblikovanje in dolbenje lesa. Vsako dleto se je s pomočjo dolgega železnega trna nasadilo na lesen ročaj. Širine rezil se gibljejo od 3,3 do 4,6 cm. Glede na obliko in funkcijo jih lahko opredelimo kot rezbarsko orodje. Uporabni predmeti Med uporabne predmete prištevamo del železne verige za obešanje kotla (t. 3: 13), ročaj koda (t. 2: 12) in železen zvonec (t. 2: 11). 2 V severovzhodnem predelu Puštala izvira močan studenec, ki ne presahne niti v najbolj sušnih poletjih. Danes je vključen v vodovodno omrežje in napaja vodovod v vasi Trnje. 3 Da gre pri odtisu tkanine dejansko za platno, je potrdila mag. Gojka Pajagič Bregar iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Železna veriga za obešanje kotla nad ognjišče ni ohranjena v celoti. Ohranjen je le en železen obroč in spodnji zaključni tordirani člen s kavljem za obešanje. Verige za kotel so v Sloveniji zelo maloštevilne. Izven naših meja poznamo številne primerke iz latenskega in rimskega cesarskega obdobja,4 medtem ko se v poznoantičnih inventarjih od 4. do 6. stoletja skoraj ne pojavljajo. Zelo dobro analogijo naši verigi za obešanje kotla poznamo iz jame Ajdovska luknja pri Soteski v Bohinju. V veliki ledeniško-vodno oblikovani jami, ki se nahaja v prepadnem in težko dostopnem pobočju nad strugo Save Bohinjke je bila z detektorjem kovin odkrita zakladna najdba železnega orodja in uporabnih predmetov, ki je poleg dveh tesel s sekačem, sekire, noža in ščitnika ključavnice pri vratih vsebovala tudi verigo za obešanje koda nad ognjišče (si. 3)- Od verige so ohranjeni štirje železni obroči in oba kavlja za obešanje. Obroči verige so povsem identični obroču verige s Puštala, spodnji, zaključni člen s kavljem na katerega se je obesil kotel, pa je tu kvadratnega preseka, medtem ko je v našem primeru tordiran. Ob arheološkem rekognosciranju terena so na površini jame in med kamnitim jamskim gruščem našli več odlomkov rimskodobnih keramičnih posod okrašenih z vodoravnimi gosto potekajočimi kanelurami ter dobro ohranjen bronast novec cesarja Valentiniana II (375-392), kovan v letih 383-388.5 4Jacobi 1974,111-115, Abb. 28, Taf. 34: 592; Weinrich-Kemkes 1993, 259-265, Abb. 6-8; Kiinzl 1993, T. 1, 238, Abb. 5-6; T. 2, 51-54, E 64-96, Typentaf. 13-15; T. 3, Taf. 274-286. 5 Valič 1985, 272. Si. 3: Zakladna najdba železnega orodja in uporabnih predmetov iz Ajdovske luknje pri Soteski v Bohinju. 1, 2 teslo s sekiro, 3 sekira, 4 nož, 5, 7 veriga za obešanje kotla nad ognjišče, 6 ščitnik ključavnice pri vratih. 1-7 železo. (Valič 1985, 273, si. 102) Preprost železen ročaj kotla z ohranjenima atašama za pritrditev je prepognjen. Lastnik ga je očitno z namenom, da bi ročaj zavzel čim manj prostora, upognil, preden ga je zavil v platno in zakopal. Podobni železni ročaji so bili pri nas najdeni na poznoantičnih naselbinah Vipota nad Pečovnikom pri Celju (si. 4), Korinjskem hribu6 in Velikem vrhu nad Osredkom pri Podsredi7 (si. 5). Vsi trije ročaji so opredeljeni kot ročaji veder.8 Si. 4: Železen ročaj kotla z Vipote SI. 5: Železen ročaj kotla z Velikega nad Pečovnikom Vrha nad Osredkom pri Podsredi (Ciglenečki, Pirkmajer 1987,1.1:5). (Ciglenečki 1990, t. 2:2). Zelo zanimivo analogijo zunaj slovenskega prostora pomeni zakladna najdba s Stupa pri Sarajevu. Založno najdbo iz rimske dobe,9 ki poleg meča ter najrazličnejšega obrtniškega in poljedelskega železnega orodja vsebuje tudi kuhinjsko opremo (si. 6), je lastnik pred bližajočo se nevarnostjo v naglici zakopal.10 SI. 6: Bakrena kotla z železnima ročajema, skupaj z ostalo kuhinjsko opremo iz zakladne najdbe Stup pri Sarajevu (Čremošnik 1930, t. 14). 6 Neobjavljeno. 7 Ciglenečki, Pirkmajer 1987, 223-224, t. 1: 5; Ciglenečki 1990, 149, št. 17, t. 2: 2, 152, op. 25, 26. 8 Ciglenečki, Pirkmajer 1987, 224; Ciglenečki 1990, 152. 9 Depojska najdba je bila zakopana ob zahodnem temelju rimske hiše, ki jo Čremošnik na podlagi novčnih najdb in grobov v neposredni bližini datira v čas okrog leta 300. Hiša je bila kmalu po tem času opuščena. 10 Čremošnik 1930, 214-215, 223. Za nas sta najzanimivejša dva v celoti ohranjena bakrena kotla z železnima ročajema. Večji ima povsem identičen ročaj, kot ga srečamo na Vipoti nad Pečovnikom. Ročaj manjšega koda pa je predvsem po obliki nazaj zapognjenih koncev zelo blizu ročaju s Puštala, vendar pa se zdi, da so ataše drugačne, čeprav njihova oblika s slike žal ni povsem razvidna. Na podlagi zakladne najdbe s Stupa lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da so železni ročaji z Vipote, Velikega vrha in s Puštala pripadali kotlu in ne vedru. Ker ima ročaj kotla z Vipote neposredno analogijo v večjem kotlu s Stupa, lahko rekonstruiramo njegovo obliko. Pri drugih dveh pa zgolj na podlagi ohranjenih ročajev njune oblike ne moremo točno določiti. Oglat železen zvonec, škatlaste oblike, z bronasto prevleko" in pravokotno odprtino, je narejen iz enega kosa precej debele železne pločevine s simetričnima polovicama, ki sta ob straneh spojeni z zakovnim šivom in po eno zakovico. Na vrhu je skozi plašč vdet trakast obroček. Zgornja polovica obročka, ki se ni ohranila v celoti, je služila za ročaj, spodnja pa za obešanje kemblja. Tudi kembelj v našem primeru manjka. Na podlagi navedenih lastnosti zvonec uvrščamo v tretji tip železnih zvoncev po T. Knificu in I. Murgelj.12 Zvonec se kot »zveneča posoda« pojavi in uporablja v civilizacijah Bližnjega vzhoda, v Egiptu in Izraelu. V klasičnem svetu Grčije in Rima je eden od mnogoterih idiofonskih inštrumentov. V različnih oblikah in z različnimi imeni ga prevzame tudi krščanstvo. V rimskem času so zvonci narejeni iz različnih kovin, tudi iz železa. Uporabljali so jih kot glasbila, za nakit, v magiji, pri različnih kultih, ob verskih obredih. Pripisovali so jim tudi apotropejske moči. Ljudje so verovali, da jih zvonec lahko obvaruje nesreče, da mrtveca brani pred demoni. Obešen na vratu domače živali naj bi odvračal vražje poglede, zato so zvonce obešali na konje, ovce, svinje, mule in celo na pse.13 Kakšnemu namenu je služil zvonec s Puštala, je težko reči. Najverjetneje ga lahko povežemo z živinorejo, ki je bila v poznorimskem obdobju, kamor lahko naš zvonec s pomočjo spremnih najdb zanesljivo časovno umestimo, v velikem porastu, o čemer priča predvsem arheološko gradivo (živinski zvonci, glavniki za volno, škarje za striženje ovac, žigi). Predvsem povečano število živinskih zvoncev govori o številnih čredah. Na najdiščih prevladujejo kosti goveda. V južni Evropi govedoreja na manjših gospodarstvih ni izraziteje upadla vse do 6. stoletja.14 Orožje K orožju spadata dve deltoidni puščični osti (t. 2: 6, 7), najbolj zanimivi najdbi, s pomočjo katerih lahko datiramo celotno založno najdbo. Daljša puščična ost (t. 2: 6) ima nazaj zavihano konico, po čemer lahko sklepamo, da je bila izstreljena z loka oblegovalcev na naselbino in je verjetno zadela v obrambni zid. Železne deltoidne puščične osti so v gradivu poznoantičnih postojank redke. Na slovenskem prostoru je bilo več tovrstnih puščičnih osti odkritih na poznoantični in zgodnjesrednjeveški naselbini Tinje nad Loko pri Žusmu, Ančnikovem gradišču pri Jurišni vasi in Rodiku, posamezne pa na Brinjevi gori, Rifniku in v Ljubljani. Zunaj slovenskih meja jih srečamo na Frauenbergu pri Lipnici na avstrijskem Štajerskem in na sosednjem Hrvaškem, kjer so bile najdene na Kuzelinu pri Donji Glavnici, v Varaždinskih toplicah in Ludbregu.15 Pomembno analogijo predstavljajo deltoidne puščične osti s poznorimske utrdbe Kuzelin pri Donji Glavnici, ki so 11 Analizo zvonca z metodo EDS XRF je opravil Zoran Milic v laboratoriju Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Pri tem jfe bilo ugotovljeno, da je jedro železno, površina pa prekrita s tankim nanosom brona s primesjo svinca in srebra. 12 Knific, Murgelj 1996,49. 13 Knific, Murgelj 1996, 49-50. 14 Knific, Murgelj 1996, 50. 15 Ciglenečki 2000, 55-56. glede na sistematično raziskano naselbino zelo dobro datirane v drugo polovico 4. in začetek 5. stoletja.16 Zanesljivost datacije deltoidnih puščičnih osti s Kuzelina potrjuje grob 229, odkrit v južnem predelu poznoantičnega grobišča Frauenberg pri Lipnici. Med pridatki pokojnika, starega od 25-35 let, je bilo 37 deltoidnih puščičičnih osti, sulična ost, železen nož z ostanki koščenega držaja in usnjene nožnice, pašna spona, dva okova in kresilo. Sulična ost in puščične osti so ležale in situ ob desnem humerusu.17 Pašna spona z locnom v obliki črke D in srčasto oblikovanim okovom je okrašena s punciranimi krožci s piko v sredini. Najverjetneje jo lahko opredelimo kot imitacijo vojaških pašnih spon okrašenih s klinastim vrezom, ki se pojavljajo ob donavsko-renskem limesu od zadnje tretjine 4. do prvega desetletja 5. stoletja.18 Železni sulični osti s trikotnim listom rombičnega in nasadnim tulom osemkotnega preseka najdemo lepo analogijo na poznoantični naselbini Limberk nad Veliko Račno, kjer je datirana v čas okrog leta 400.19 Med pridatki je bilo poleg noža tudi kresilo, ki ga uvrščamo v germanski oblikovni krog in datiramo v 4./5. stoletje.20 Grobno celoto lahko glede na pridatke umestimo v čas od sredine 4. do sredine 5. stoletja, kar predstavlja hkrati tudi časovni razpon grobišča.21 Prav na podlagi obeh deltoidnih puščičnih osti, ki ju lahko s pomočjo omenjenih analogij natančno časovno umestimo, našo založno najdbo s Puštala datiramo v čas od druge polovice 4. do začetka oz. sredine 5. stoletja. 16 Sokol 1998, 13, 24-25. 17 Steinklauber 2002a, 492. 18 Steinklauber 2002a, 491. 19 Bitenc, Knific 2001, 32, kat. št. 87. 20 Steinklauber 2002a, 492. 21 Steinklauber 2002a, 489. katalog Vse opisane predmete hrani Loški muzej Škofja Loka. 1. Dleto, železo, dl. 14,7 cm; šir. rezila 3,3 cm, inv. št. AR 244. 2. Dleto, železo, dl. 14,3 cm; šir. rezila 4 cm, inv. št. AR 245. 3. Dleto, železo, dl. 12,4 cm, šir. rezila 3,9 cm, inv. št. AR 246. 4. Dleto, železo, dl. 13 cm, šir. rezila 4,6 cm, inv. št. AR 247. 5. Dleto, železo, dl. 10,3 cm, šir. rezila 4,2 cm, inv. št. AR 248. 6. Deltoidna puščična ost, železo, dl. 8,3 cm, inv. št. AR 249. 7. Deltoidna puščična ost, železo, dl. 6,7 cm, inv. št. AR 250. 8. Okov, železo, dl. 6,7 cm, inv. št. AR 251. 9. Odlomek železnega predmeta, dl. 6,8 cm., inv. št. AR 252. 10. Odlomek železnega predmeta, dl. 3,6 cm., inv. št. AR 253. 11. Zvonec, železo z bronasto prevleko, v. 10 cm, šir. spodaj 9,2 cm, šir. zgoraj 7,4 cm, inv. št. AR 254. 12. Ročaj kotla z atašama, železo, dl. 55 cm, inv. št. AR 255. 13. Del verige za obešanje kotla, železo, dl. 39,5 cm, inv. št. AR 256. ANALIZA ZVONCA Z namenom, da bi ugotovili sestavo kovine, iz katere je izdelan zvonec iz poznoantične depojske najdbe s Puštala nad Trnjem, smo ga odnesli v laboratorij Narodnega muzeja Slovenije, kjer ga je Zoran Milič analiziral z metodo EDS XRF. Pri analizi je bila uporabljena naprava X-Ray Analyzer Model PEDUZO 01/Am/Sip-250, ki so jo izdelali na inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Ker je površina zvonca videti nehomogena in ker so na njem vidna mesta z dodanim materialom, je bila analiza opravljena na različnih mestih, ki so oštevilčena s številkami od 1 do 10 (si. 8, 9). SI. 8: Slika prikazuje mesta, označena s številkami od 1 do 10, na katerih je bila opravljena analiza kovine zvonca. mesto analize Fe % Cu % Pb % Ag% Sn % opombe 1 34,3 61,2 1,4 0,2 2,9 2 59,8 36,4 1,6 0,1 2,1 2a 33,5 62,8 1,0 0,1 2,6 2-po čiščenju 3 41,4 52,0 3,8 0,2 2,8 4 100 železo 5 67,4 27,6 2,9 0,1 2,0 6 44,6 45,6 4,9 0,2 4,7 7 40,7 53,7 2,6 0,2 2,8 8 21,5 69,8 4,1 0,2 4,4 9 30,3 62,6 3,5 0,2 3,4 10 6,1 80,1 7,0 0,2 6,6 SI. 9: Tabela prikazuje procentualno vrednost železa, bakra, svinca, srebra in kositra na mestih od 1 do 10, na katerih je bila opravljena analiza kovine zvonca. Prisotni elementi v analizi in videz zvonca nakazujejo, da je zvonec izdelan iz železa ter prevlečen z bakrovo zlitino, ki vsebuje Pb in Sn. Razmerje med Fe in Cu se spreminja v odvisnosti od stopnje korodiranosti na merilnem mestu. Zanimivo je, da je razmerje Pb in Sn pri vseh analizah skoraj enako in da se količina Pb in Sn spreminja neodvisno od količine Cu. Pločevina na mestu 4, s katero so zakrpali rob zvonca, je izdelana iz železa. Na nasprotni strani je popravilo (mesto 7) izdelano iz pločevine, ki ima enako sestavo kot zvonec v celoti. Iz tega lahko sklepamo, da je bil zvonec na mestu 7 popravljan že pri izdelavi, na mestu 4 pa pozneje. Na mestu 2 se je po čiščenju Fe korozije (mesto 2a) povečala vsebnost Cu, pri čemer sta se Pb in Sn malenkostno spremenila, in sicer v nasprotno smer - svinec se je zmanjšal, kositer pa povečal. T. 1: Puštal nad Trnjem. Zakladna najdba. 1-5 železo. M = 1:2 O -6 H □ -H C j / h CD 10 11 T. 2: Puštal nad Trnjem. Zakladna najdba. 6-10,12 železo; 11 železo in bron. M 1:2 c? VO0> J«VO0V Mariravogar Marnvodar Jutvngiar r C002.1704 10.03.1707-31.07.170« 18.02.17W-30.04.1708 r. 18.05.1710 r. 12.04.1713 07 051716-01081790 rTlimi ToTaeV^' 08 OS. 1754-14^151802 06 10 1755-05.09 1756 11 02^7-30?Tl757 MMaVoflto "zborni T»sr 7uar*> SSK. SSSS | M1l"lSo. 1a10.i8a2jr0i.1a63 por. 110.02.1830 zMianoProaan 107 1831 | 117 081831 '70» 1831 | J«alVog» MarfaVoglar r. 18.051833 18.08 183*07.09.1834 rTo^S, "[BMU37 28 0^18» 14021840 15.11 1842J»0B. 1881 Fraroifca VOgar 03 031844-0204.1844 *0707W« 28.io.i847-iaoaT84a | Frevojgr ^ j I^S^I 131 ai^Slla!«0?'07B| j Fr28Mi?78 | 104a^StaSisn| I18041S7S.250T1878I | j | | Rodovnik družine Voglar, kije živela v Naklem. doktorat iz modroslovja ter bil promoviran za doktorja »medicinae universae«. Po vrnitvi iz Italije je Karbonarij med 1675 in 1681 najprej deloval kot magister sanita-tis v koroškem Pliberku (Bleiburg), kjer je bil imenovan za deželnega zdravnika za Kranjsko in Koroško, ter se zelo uspešno boril proti kugi. 20. maja je umrl deželni zdravnik za Radgono in okolico, dr. Janez Gašpar Zoll-ner. Po smrti dr. Zollnerja in po nenadni odpovedi službe dr. Janeza Missona, ker je kuga še vedno močno morila, je vlada tja poslala dr. Gregorija Karbonarija. Ta se je namestil v hiši meščana Mat. Fluherja. Ko je slednji v prvi polovici januarja leta 1683 umrl, je dr. Karbonarij zasnubil njegovo vdovo in jo 3- avgusta 1683 kot "Philo-sophiae- et Medicinae-Doctor, wie auch bestellter Physicus" tudi poročil. Ta mu je v Radgoni rodila dvoje otrok, namreč 30. januarja 1684 Jakobo Sabino Rebeko, 5. septembra 1685 pa Marijo Antonijo. Od leta 1686 naprej je deloval v okolici Voraua, v Friedbergu in Hartbergu, ter si pridobil dragocene izkušnje. Za zdravniško službo je prejemal 300 fl letne plače in dodatek na položaj magistra sanitatis. Zaradi izrednih uspehov v boju s kugo je bil z odlokom deželnih stanov v Gradcu 1685 imenovan za protomedika za Koroško in Štajersko, napredoval pa je tudi v svetnika (z letno plačo 500 fl). Karbonarijeva pot v Rusijo Iz Gradca je pripotovala vest, da ruska vlada prek Dunaja snubi večje število zdravnikov za službo v Rusiji. Karbonarij se je prijavil na razpis. V Rusiji je tisti čas primanjkovalo dobrih zdravnikov. Brata carjeviča Ivan in Peter sta bila po smrti carja Fedorja še mladoletna, zato je vodstvo države 1682 kot regen-tinja prevzela njuna oblasti željna petindvajsetletna sestra Sofija (1682-1689). Ker je bil carjevič Ivan zelo bolan, je ruski dvor prosil avstrijskega cesarja Leopolda I. (1658-1705), naj posreduje pri iskanju dobrih zdravnikov. Med ruskim in avstrijskim dvorom so bili že dalj časa prijateljski odnosi, kajti vezal ju je vojaški pakt, sklenjen med obema vladama in usmerjen na priprave na vojno s Turčijo. Latinsko pismo, ki ga je poslal ruski dvor Ivana in Petra Aleksejevičev na Dunaj 6. novembra 1683 in 12. septembra 1685, je med drugim zagotavljalo, da bodo zdravniki v Moskvi dobro sprejeti, primerno plačani in se bodo lahko vrnili domov, kadar jih bo volja. 4. junija 1686 je bilo podano še vprašanje potnih stroškov in plače. Cesar Leopold I. je pohitel, da ustreže prijateljski državi. Stanovi na Avstrijskem so dobili obvestilo, štajerski deželni stanovi pa so na Dunaj sporočili, da bi za rusko službo imeli takega zdravnika, dobrega strokovnjaka, ki bi bil voljan sprejeti ponujeno mu službo in si popraviti materialno stanje. Dvorni pisarni so takoj sporočili osebne podatke dr. Gregorija Karbonarija. V pismu z dne 10. aprila 1686 so dunajske oblasti sporočile v Moskvo, da imajo dva zdravnika, ki bi lahko prišla v Rusijo. Dvorni zapriseženi tolmač za ruski jezik na Dunaju, Adam Stili, je konec leta 1686 prav tako sporočil v Moskvo državnemu kanclerju knezu Vasiliju Vasiljeviču Golici-nu, da sta mu cesar in kancler dvora, grof Thun Konigsegg, naložila, da bi poiskal "učene in izkušene zdravnike, ki razumejo ruščino oziroma poljščino"za rusko službo. Ukaz je v celoti izpolnil. Od izbranih kandidatov bi bila dva zdravnika, ki bi najbolj ustrezala zahtevam. Prvi je Gregorij Karbonarij, dr. Phil. et Med., ki sta ga cesarskemu dvoru priporočila kancler sv. rimskega cesarstva nemške narodnosti, grof Thun Konigsegg, in štajerski deželni glavar v Gradcu, Ivan Adam de Monze-lia. Omenjeni zdravnik je poročen, rimskokatoliške vere in obvlada latinščino, italijanščino, nemščino in staro slovanščino, zelo je vešč v stroki in je bil že večkrat pohvaljen. Zdaj deluje kot protomedik v Radgoni na Štajerskem. Svoje zdravniške zmožnosti bi rad uporabil tudi v Rusiji in si izboljšal materialno stanje. Odlikoval se je zlasti v boju proti kugi, kjer se je izkazal za zelo sposobnega. Prosil je De Monze-lia, da se zanj zavzame. Drugi zdravnik je bil Giacomo Pylarini iz Benetk. Oba zdravnika sta želela nastopiti službo takoj, ko prejmeta potrditev ruske vlade. Nestrpno sta namreč pričakovala pozitivni odgovor in prosila, da bi jima določili višino letne plače in povrnili potne stroške. Knez Golicin je pohitel z odgovorom in sporočil kanclerju Konigseggu, da sta oba zdravnika sprejeta v službo brez zadržkov in da bi lahko pripotovala. Glede potnih stroškov je vse urejeno, vlada jima jih bo povrnila, glede višine letne plače pa se bo ravnala po njunih uspehih. Ko se bosta zdravnika pripeljala na državno mejo, ju bodo pričakali ruski predstavniki oblasti, ki ju bodo pospremili do Moskve. Pogajanja in dopisovanja so se zavlekla skoraj za dve leti. Zato sta car Peter in Sofija 1687 znova pisala na Dunaj. 31. oktobra 1688 je bil Gregorju K. izdan potni list za neoviran prehod skozi Smolensk. Jan Krištof Žirovsky, avstrijski veleposlanik v Moskvi, je knezu Golicinu sporočil, da sta oba zdravnika pripravljena za odhod. Vendar sta Karbonarij in Pylarini odpotovala v družbi s češkim jezuitom Tobijašem Tiševskym šele proti koncu 1688. Potovali so skozi Bratislavo, Krakov, Lublin, Brest, Baranoviče, Minsk in Smolensk. Po dolgem in napornem potovanju, ki je trajalo skoraj štiri mesece (med vožnjo so morali večkrat počivati, zamenjati konje, popraviti Slika plemiške diplome in grba kočijo in urediti še marsikaj), so v februarju 1689 pripotovali na rusko državno mejo. Tujci, ki so v tistem času potovali v Rusijo, so bili pod budnim nadzorstvom obmejnih organov. Po padcu regentinje Sofije in kneza Golicina je po smrti brata Ivana 1689 vodstvo države prevzel car Peter I. (1682 - 1725). Upor sovražnih strelcev, privržencev carične Sofije, je kruto zadušil. Nova oblast se je morala boriti proti notranjim sovražnikom. Zaradi napetosti v državi je car izdal ukaz, po katerem tujci brez dovoljenja oblasti niso smeli potovati v Rusijo. Zdravnika, ki sta potovala v Moskvo, sta bila na meji zaslišana. S pisnim dovoljenjem smolenskega vojvode B. Buturlina, da se dovoli vstop (lO.aprila 1689) dr. Kar-bonariju, ni bilo težav, dr. Pylarini pa je prejel sporočilo o smrti svojega očeta; ta je nenadoma umrl v Kefaloniji, zato je prekinil potovanje in odpotoval domov. Tudi dr. Karbonarij, je domnevno, iz neznanih vzrokov ostal v Javorovu do pomladi 1689 in prispel v Smolensk šele 3- februarja 1690. Car Peter Veliki je vojvodi Musinu-Puškinu v obmejni Smolensk dne 30. septembra 1689 poslav naročilo, naj pripravi primerne konje in udobno kočijo za zdravnika in jezuita Tihanovskega. I. A. Musin - Puškin je v začetku novembra carju sporočil, da so imenovani že pripotovali. V skladu z ukazom jim je pripravil vse potrebno za udobno potovanje v Moskvo s spremstvom poročnika Gruntoviha in konjenika Grigorija Danilova, da zdravnika odpeljeta v Moskvo in namestita v Dorogomilovem predmestju. Karbonarij v carski službi Karbonarij se je 12. februarja pripeljal v Moskvo, se najavil pri carju in bil 17. februarja 1690 predstavljen na dvoru. Carju je izročil pismo cesarja Leopolda I. od 24. oktobra 1688. Car je nato ukazal, naj ga bogato obdarijo (dobil je 70 rubljev, srebrni jedilni pribor, sobolji kožuh v vrednosti 45 rubljev, malinov žamet, adas, prt in še več drugih stvari). Dvorna pisarna pa mu je zagotovila denarna sredstva za splošne potrebe (po ustaljeni navadi), poleg tega je določila še posebno nagrado. Z denarjem je bilo nekaj težav; to se vidi iz spisov in prošenj, pa tudi iz Karbonarije-vega potnega lista je razvidno, da bi v Moskvo lahko potoval s svojo ženo, vendar je iz arhivov, fondov in zbirk razvidno (gl. Svetlana R. Dolgova ), da so žena in otroci živeli v pomanjkanju na Dunaju in da je bilo kar nekaj težav s pošto in carskimi ukazi, preden so prišli k njemu konec leta 1690. Karbonarij je spremljal carja Petra Velikega na potovanjih po Evropi. Ko je s spremstvom pripotoval na Nizozemsko, je v Amsterdamu obiskal znamenitega profesorja anatomije, Frederika Ruyscha (1638 - 1731). Ogledal si je njegov znanstveni muzej in anatomsko zbirko (thesaurus anatomicus) ter se udeležil njegovih predavanj na univerzi, kjer je demonstriral anatomsko preparirano truplo nekega otročička: na organih je bil nazorno prikazan potek krvnih žil. Po posebnem postopku je Ruysch v žile vbrizgal barvilo, ki se je nato v njih strdilo s takšno koro-zivno tehniko je izdelal večje število anatomskih preparatov krvnega ožilja. Ruysch je bil učenec nauka Williama Harveya o temeljnih zakonitostih krvnega obtoka, ki v bistvu veljajo še danes. Tudi carju je bilo to zelo všeč in naročil je Karbonariju, naj izbere najboljše primerke preparatov za zbirko moskovske Mediko-kirurške šole. Car in Karbonarij sta v Leidnu obiskala anatomski muzej imenitnega klinika in pedagoga Hermanna Boerhaaveja (1668 - 1738). Prisostvovala sta njegovim predavanjem in si ogledala mikroskopske preparate Antonya van Leeuwenhoecka (1632 - 1723). Kmalu nato se je ruska medicina približala nivoju evropskih vodilnih medicinskih središč. Zbližanje Karbonarija s carjem bi kmalu pripeljalo do popolnega medsebojnega zaupanja, če ne bi njune zveze omračila velika zaskrbljenost carskega tajnega oddelka "Posoljskega prikaza" (poslaniškega urada, Gesandschaftskanzlei), ki je v zvezi s Karbonarijem nenadoma odkril zelo neprijetne stvari. Šlo je namreč za njegovo dopisovanje z dunajskimi jezuiti. Zaradi omenjenih dejstev sta bila Karbonarij in še neki trgovec Suslov zaslišana. Suslov se je v tistem času celo pripravljal na potovanje na Dunaj. Pri tajnem vladnem oddelku je bil slabo zapisan, ker je bilo znano, da vzdržuje stalne stike z moskovskimi jezuiti. Po zaslišanju, ki je trajalo več dni, so oblasti obema prepovedale, sestajati se z jezuiti (Karbonarij pa z njimi nikdar ni prekinil stikov). Jeseni 1689 so bili jezuiti izgnani iz Moskve. Osebni zdravnik je carja moral vedno spremljati na bojnih pohodih, kakor tudi na potovanjih po zahodu. Ko je car iz Anglije odpotoval na Dunaj, kjer ga je že nestrpno pričakoval Leopold I., s katerim sta sklenila in podpisala vojaško zvezo proti Turčiji ter izdelala še podroben načrt vojskovanja, je Peter Veliki z Dunaja načrtoval obiskati tudi Benetke, kjer je želel pridobiti doža za vojaško sodelovanje. Usoda pa mu je prekrižala načrte: obveščevalna služba ga je obvestila o novi zaroti strelcev v Moskvi (1698), zato je car prekinil obiske in se nemudoma vrnil v domovino. Ko je prispel v Moskvo, je pričel zasliševati upornike. Karbonarij je kot carjev zaupni zdravnik pogosto prisostvoval pri zaslišanjih in mučenjih strelcev. Tajnik avstrijskega poslaništva v Moskvi, Johann Georg Korb, je v svojem dnevniku zabeležil marsikatero zgodbo in zapisal požrtvovalno Karbonarijevo delo. Karbonarij je pri oblasteh celo dosegel sporazum, s katerim so katoličani v Rusiji dobili podobne pravice, kot so jih imele druge veroizpovedi. Tako so na sestanku, ki je bil 1699 na avstrijskem poslaništvu in katerega so se udeležile pomembne tuje osebnosti, ki so živele v Moskvi (general Cordon, njegov sin, polkovnik ruske vojske, polkovnik Acchenton, polkovnik de Grege, dva misijonarja, jezuit Pavel Jarosch, dr. Karbonarij in Gvasconi), razpravljali o vzdrževanju katoliške cerkve in društva katoličanov v Moskvi. Finančno skrbništvo za cerkev so zaupali polkovniku Jakobu Gordonu in zdravniku dr. Karbonariju. Karbonariju je uspela prenovitev katoliške cerkve v Moskvi. Zaradi goreče privrženosti in neomajne zvestobe cesarju ter obrambe katoliške vere in Cerkve ga je Leopold I., ki je vladal rimsko - nemški državi od leta 1657 do 1705, je dne 3. aprila leta 1694 povišal v dedni plemiški stan. Grigorij Voglar si je izbral naziv "Carbonarius de Wiesene(ck)gg ali Biesenegg". Plemiška diploma, ki jo je Karbonarij prejel, vsebuje 10 pergamentnih listov. Z ene strani so popisani z latinskim tekstom, ki priča o Karbonarijevih velikih zaslugah za domovino in o tem, da je ohranil in vzpodbujal veliko spoštovanje do avstrijskega cesarja. Na drugi strani diplome je naslikan Karbonarijev grb, ki ga je narisal F. M. Prechler. Karbonariju (in njegovim dedičem) je plemiška diploma dovoljevala rabo imena "Carbonarius de Wiesenegg (Biesenegg)". Sam pa je bil hkrati imenovan tudi za cesarskega svetnika. Karbonarij - vojaški zdravnik Kot zdravnik se je Karbonarij 1695 udeležil bitke za Azov. Zaradi izredne vneme pri zdravljenju ranjencev in bolnikov, zlasti pa zaradi uspešnega zatiranja kuge (izolacija bolnikov, karantena za sumljive osebe) je od carja Petra Velikega prejel signum laudis, bil je odlikovan z visokim redom. Karbonarij je bil 1700 pri obleganju Narve zajet in interniran v švedsko taborišče v Revelu (danes Tallin, Estonija). Iz taborišča je v decembru 1701 pisal (v latinščini) na Apotekarskij prikaz (Apotekarski urad). Šele na posredovanje cesarja Leopolda I. je bil Karbonarij 1704 izpuščen iz ujetništva. Ko se je vrnil v Moskvo, ga je car Peter Veliki imenoval za vladnega tajnega svetnika. Krajši čas je deloval na Medicinskem uradu. 1706 je prisostvoval otvoritvi nove splošne vojne bolnišnice in kirurške šole v Moskvi, ki jo je vodil dr. Nikolaj Bildoo (sin znanega anatoma Gevarda Bildooja, učenca Boerhaaveja v Leidnu). Karbonarij se je 1709 udeležil slavne bitke pri Poltavi. Ko je izbruhnila kuga med obleganci Revela, je uspešno zatrl epidemijo. Z vojsko je bil tudi pri zavzetju Vibor-ga in Rige, 1711 pa v vojni s Turčijo. Kmalu je car Peter Veliki zasedel Litvo, Estonijo, Latvijo, Karelijo in Finsko. od vlade je Karbonarij dobil naročilo, da piše na Dunaj in prosi dvornega zdravnika Ilmera, da pošlje v Moskvo izkušenega lekarnarja. Do 1714 je Karbonarij deloval v moskovski Medicinski upravi in po 24 letih nepretrgane in vestne zdravniške službe v Rusiji je zaprosil carja za razrešnico in vrnitev v domovino. 22. aprila 1714 je prejel potni list. Skozi 26 let nam je zvesto služil in se odlikoval kot izredno nadarjen zdravnik. »Prosi nas, da ga razrešimo službe, ker bi se rad vrnil v svojo domovino v Nemčijo, in Mi ga odpuščamo z njegovo ženo, spremstvom in z vsemi njegovimi stvarmi vred, da lahko potuje v Nemčijo in Italijo, ali kamor bi želel... povsod naj se ga brez ovir pusti potovati, in naj povsod ima prosto pot v ruskem in nemško-rimskem cesarstvu ...« Ruskemu originalu, ki ga je podpisal tajnik carskega dvora, Mihailo Šafirov, je bil priložen še latinski prevod listine, ki je tudi ohranjen. Karbonarijev odhod iz Rusije, vrnitev v domovino in njegova smrt Karbonarij je Rusijo zapustil 9. decembra 1715. Sredi marca 1716 je pripotoval domov, vendar je po težki in naporni vožnji zelo obnemogel in hudo zbolel. 20. in 21. marca je Janezu Jakobu Schillingu dal izdelati svojo zadnjo voljo. Na njegovem domu v Naklem ga je zdravil zdravnik dr. Gottfried Heine (Heyne) iz Kranja. Stanje njegove bolezni se je čez čas nekoliko izboljšalo, vendar proti koncu leta zopet poslabšalo. Cerkvenim kongregacijam v Celovcu, Gradcu in na Dunaju je zapustil večjo vsoto denarja. Zdravniku Heineju je poklonil zdravniški instrumentarij in ročno lekarno, nečaku, duhovniku Andreju Voglarju, je zapustil svojo bogato knjižnico. Rojstni vasi Naklo je daroval 5.000 gld za izgradnjo lesenega vodovoda in dveh korit. 2. februarja 1717 je dr. Gregorij Karbonarij (Carobnarius) de Wisene(ck)gg umrl, kar je razvidno iz zapisa v Kranjskem Sterbregistru : 1681-1733- Vodnjak z izvirom vode sredi proda Zaključek Nakelčani so 1765 sredi vasi sezidali kapelico v spomin na Karbonarija, ki je imela na pročelju tale kronografikon: GregorIVs s CarbonarIVs has aqVas prior fVn-DaVIt, IosephV Kvss serVaVIt In bonVm VlCInlac, vendar so ga pri zadnji obnovi prepleskali. Naslednji simbolični spomin v simboliki oktogona na vodnjaku, ki ga je financiral dr. Karbonarij, je dal zgraditi dr. France Rozman, z lepo simboliko izvira vode sredi proda in osmerokotne stene obložil z lehnjakom (okameneli mah), ki so ga včasih v okolici Nakla tudi rezali. Kot vemo, so naši predniki že davno zgradili keramični vodovod (vendar ni bil vzdrževan) v spomin na odličnega doktorja Gregorja, ki je takrat reševal spor med Naklanci in Pivčani, ter veliko umrljivost otrok v tistem času; s financiranjem lesenega vodovoda je v bistvu rešil vas. Zato sem gospodu županu Ivanu Štularju ob gradnji vodnjaka v Kranju in Tržiču dal pobudo, da bi tudi v Naklem polepšali in obogatili kraj oziroma povečali zanimivost kraja z novim ličnim spominom sredi vasi. Na spomin temeljnemu simbolu življenja, saj brez vode na prodnatih deh ni mogoče preživeti. Otvoritev korita je bila 6. septembra 1998, ko je minilo 300 let, kar je dr. Gregorij Karbonarius razkazoval Evropo carju Petru Velikemu. Naj omenim nekaj njegovih okroglih obletnic in dosežkov, ki so se zgodili in minili v tem letu: - V Gradcu je 1674 obiskoval filozofske študije in doktoriral 330 let - 3.aprila 1694 povišan v dedni plemiški stan "Carbonarius de Wiese-ne(ck)gg 310 let - Karbonarij je bil 1700 pri obleganju Narve zajet in interniran v švedsko taborišče v Revelu (danes Tallin, Estonija). 1704 izpuščen iz ujetništva 300 let - 22. aprila 1714 je prejel potni list za odhod domov 290 let Zapisano v spomin na odličnega krajana, ki ob smrti ni pozabil na domačo vas. Iz prispevka je razvidno, da je o tem svetovno znanem zdravniku mogoče vselej izvedeti kaj novega in zanimivega. Nabralo se je kar nekaj gradiva in dokumentov, pa še vedno se najdejo; saj je še nešteto belih lis v Voglarjevem življenju ter neznanih in neodkritih, Slika kapelice in korita raztresenih po Evropi. STANISLAVJUŽNIČ LOŠKA ŠTUDENTA STA PRVA JAVNO ■ ZAGOVARJALA KOPERNIKOV NAUK V LJUBLJANI Povzetek Raziskali smo vsebino izpitnih tez iz fizike, ki so jih trije loški študentje zagovarjali ob koncu svojega študija filozofije v Ljubljani leta 1759, 1760 in 1775. Ugotovili smo, kako so v zelo kratkem času zapovrstjo sprejemali nove poglede na fiziko in astronomijo, najprej Kopernikovega in pozneje tudi Newtonovega oziroma Boškovičevega. Zagovor Kopernikovega nauka v izpitnih tezah loških študentov smo primerjali s sočasnimi spremembami v drugih katoliških deželah. Nove pristope k fiziki in astronomiji smo umestili v dobo hitrih in globokih sprememb pri pouku na višjih študijih v Ljubljani. S primerjavo krstnih podatkov loških študentov smo ugotovili, da so ljubljanskih visokošolci opravljali končne izpite stari okoli dvajset let. Uvod Poznamo teze za trinajst izpitov iz fizike na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, ki so bile tiskane v letih 1709,1716, 1717,1732,1754, 1759,1760,1766,1768(2), 1771,1772 in 1773.1 Pri dveh zaporednih izpitih sta sodelovala tudi študenta iz Škofje Loke leta 1759 in 1760. Ločan Kallan je skupaj s sošolci dal natisniti svoje izpitne teze kmalu po ukinitvi jezuitskega reda leta 1775. Loški študentje so bili označeni kot »Locopolitanus.« Ta latinski naziv mesta Škofja Loka srečamo v tem času razmeroma redko, predvsem v tekstih, povezanih s cerkvijo, kjer je latinski jezik v 18. stoletju še prevladoval.2 Ločan Anton Jožef de Zanetti: Prvi javni zagovor Kopernika na Kranjskem Lovrenc Rottar, kaplan pri sv. Lovrencu v Loki, je 4. 1. 1739 ob 19. uri krstil otroka z imenom Gašpar Anton3 De Zanetti v Škofji Loki.4 Oče Anton in mati Ivana sta bila v krstnem zapisu označena kot gospoda, prav tako pa botra kapitan Jožef Anton de Holden in Sofija de Holden. V Loki je v istem času živela tudi druga veja družine De Zanetti, v kateri se je 15. 8 .1740 rodila hči Bernarda očetu Jožefu in materi Mariji Ivani.5 Hišne številke so začeli uporabljati šele tri desetletja pozneje, tako da jih v teh matičnih zapisih še ni bilo. Po študiju pri ljubljanskih jezuitih je Anton de Zanetti skupaj s sošolcem dal leta 1759 natisniti izpitne teze iz fizike, ki sta jih zagovarjala pri profesorju Jožefu Matiji Engstlerju (1725 -1811) iz Oeda v Dolnji Avstriji. Engstler je bil profesor hebrejskega jezika na jezuitskem kolegiju v Gradcu leta 1757, 1760 in 1761. Vmes je bil dve leti profesor filozofije v Ljubljani, kjer je De Zanettija poučeval splošno in posebno fiziko leta 1759- Engstler je po letu 1762 poučeval na Dunaju. Ohranil je tudi zveze z Zagrebom, kjer je dal leta 1795 natisniti jezikoslovno razpravo. Anton Jožef De Zanetti in sošolec Jugoviz sta dala vezati tiskane izpitne teze ob latinski prevod angleškega dela Thomasa Bakerja o pomenu izobraževanja. Prevajalec je bil zagrebški profesor jezuitske akademije, newtonovec Bedekovič, katerega študent je hkrati z Engstlerjevimi prav tako objavil izpitne teze, privezane ob prevod Bakerjevega dela.6 Razprave o koristnosti znanja so bile zelo pogoste v Casparis Antonius (Rojstna knjiga 1736-1747, 81/4). 4 Podobno drugim jezuitskim gojencem je bil tudi De Zanetti ob koncu študija star okoli 20 let. Franciscus (Samuel) Karpe-(17.11.1747-1806) iz ljubljanske meščanske družine je ob koncu svojih študijev pri ljubljanskih jezuitih avgusta 1768 skupaj s sošolci objavil zbirko izpitnih tez ko je bil star nekaj čez dvajset let Približno enako stari so bili tudi drugi absolventi višjih študijev v Ljubljani, med njimi Jurij Vega (24.3.1754-1802) avgusta 1775. 5 Rojstna knjiga 1736-1747,134/5. 6 Sommervogel (III, 399^00) je zapisal, da je bil Engstler avtor prevoda Tractatus de incertitudine scientiarum, kar ne drži. Engstler je kot promotor izdal prevod Kazimirja Bedekoviča (1726-1782) Reflections upon learning, ki ga je v Londonu tiskal Thomas Baker, bržkone Backer (1625-1690), župnik v Bishop-Nymmet v Devonshiru. Italjanski prevod je bil 27.1.1734 dovoljen od strani inkvizicije (Baker, 1759b, nepaginiran uvod, 6). Prevod je istočasno izšel v Zagrebu tudi z izpitnimi tezami Bedekovičevih študentov pod nekoliko drugačnim naslovom, ki je vseboval tudi naslov originalnega dela in ime njenega avtorja »Bakerja«. Bedekovič je bil rojen v Sigetecu pri Varaždinu, filozofijo pa je študiral na Dunaju. Že leta 1758 je njegov zagrebški študent na izpitu branil Newtonovo fiziko (Bazala, 1978, 250-251; Zenko, 1983, 118; Martinovič, 1992, 91). i ^ * Maketa jezuitskega kolegija v Ljubljani, kjer sta v avli loška študenta prvič javno zagovarjala Kopernikov nauk na izpitu ob koncu višjih študijev. tistem času. Vzpodbujale so jih tudi znanstvene akademije z razpisi nagrad, med njimi akademiji v Dijonu leta 1749 in v Berlinu leta 1763. De Zanetti in Jugoviz, študenta drugega letnika ljubljanske filozofije, sta pred Bedekovičev prevod dala privezati 30 izpitnih tez iz filozofije, ki so razen petih uvodnih obravnavale kemijo, fiziko in astronomijo. Za njimi sta dala zapisati še 10 tez iz moralne filozofije in končno še 10 tez iz matematike. Teze so imele naslednjo vsebino: Številka teze Področje Obravnavana snov I-V,XX Filozofija. Metafizika. VI-VII Osnove kemije in mehanike. VIII - IX, XII Vakuum, redčenje snovi. X-XI, XIII Mehanika: težnost, eter, odboj. XIV Kapilarnost, eter. XV Toplota in mraz. XVI Zvok kot nihanje. XVII -XIX Optika: svetloba kot valovanje in tlak snovi, barve. XX Duša. XXI Živali in rastline. XXII Optika: oko. XXIII Magnetizem zaradi vrtincev okoli Zemlje. XXIV Plimovanje pod vplivom Lune. XXV Meteorologija, padavine. XXVI Barometer in zračni tlak. XXVII Elektrika kot tok tanke snovi. XXVIII Optika: mavrica, halo, lom in odboj svetlobe. XXIX-XXX Astronomija: kometi, Kopernik. XXXI-XL Moralna filozofija. XLI - XLVII Matematika. Kvadrati, sorazmernost, potence, koti, trikotnik, Pitagorov izrek. XLVIII Definicija hitrosti. XLIX Odbojni zakon. L Nihajni čas je sorazmeren kvadratu dolžine nihala. Čeprav je bila vsebina tez že povsem moderna, je bil njihov vrstni red še pod močnim vplivom Aristotelovih knjig. Zato so bili deli optike obravnavani v različnih poglavjih, po tradiciji vsebovanih v različnih Aristotelovih knjigah, tako v O nastajanju in propadanju, kot v O svetu in nebu. Odbojni zakon je bil obravnavan celo trikrat, v XIII., XXVIII. in XLIX. tezi, pri čemer je bila prva obravnava povezana z odbojem mehanskih delcev, druga pa z odbojem svedobe. Zadnje tri matematične teze so obravnavale mehaniko in optiko, ki sta bili v učnih načrtih jezuitskih kolegijev skupaj s statiko obravnavani kot panogi matematike in ne (Aristotelove) fizike. Splošen vtis De Zanettijevega in Jugovizevega izpita je kartezijanski, predvsem v razlagi magnetizma Zemlje z vrtinci, valovne optike s tlakom snovi in elektrike kot toka tanke snovi po teoriji Francoza Abbeja Jean-Antoine Nolleta (1700 -1770). Vakuum z redčenjem snovi in barometrom je tudi stoletje po Torricellijevem poskusu ostal pomembno področje, saj sta ga študenta obravnavala kar v štirih tezah. Toplota je bila opisana kot gibanje po vzoru na Daniela Bernoullija (1700 - 1782) in v nasprotju s tedaj prevladujočo teorijo flogistona in poznejšo teorijo kalorika. V zadnji, trideseti fizikalni tezi sta De Zanetti in Jugoviz dokazovala, da je Kopernikova hipoteza fizikalno pravilna. Med 51 instrumenti, predlaganimi za nakup na jezuitskem kolegiju v Ljubljani štiri leta prej, sta bila na drugem in tretjem mestu zapisana kroglasta modela sveta po Koperniku in po Tychu. Sistem Danca Tycha Braheja (1546 - 1601) iz leta 1583 je prevladoval med jezuiti in sploh v katoliških deželah do leta 1757.7 Vendar tudi pozneje sprejem Kopernikovega nauka nikakor ni bil samoumeven, posebno ne med starejšimi jezuitskimi fiziki in celo pri Boškoviču. Tako izpit De Zanettija in Jugoviza ni bil le prvi javni zagovor Kopernikovega nauka na Kranjskem, temveč tudi med prvimi v katoliških deželah sploh. Profesor fizike na rimskem kolegiji Ignatio Gaetani (r. 1720) je še leto dni po zagovoru De Zanettija in Jugoviza razpravljal o Kopernikovem sistemu le kot o predpostavki.8 Boškovič je bil do Kopernikovega sistema previden leta 1760 in 1785, njegov naslednik na katedri za matematiko na kolegiju v Rimu, Giuseppe Maria Asclepi (1706 - „1776) pa je leta 1765 Kopernikov nauk izrecno obravnaval kot hipotezo v knjigi, ki so jo tri leta pozneje ponatisnili tudi v Ljubljani.9 De Zanettijeve in Jugovizeve teze so bile privezane v prevod Bakerjeve knjige, ki je imela skupaj z uvodom in zaključkom 19 poglavij. Fizika je bila obravnavana v sedmem poglavju, za njo pa še astronomija. Newton ni bil omenjen, čeprav je Baker v 15. poglavju o medicini citiral delo Newtonovega starejšega sodelavca pri RS, Roberta Boyla, o uporabnosti eksperimentalne filozofije.10 Pri obravnavi fizikalnih sistemov je po Aristotelu in Thalesu omenilo tudi Pitagorejca Kopernika. 7 3.3.1616 so v Index librorum prohibitum vnesli 3 Kopernikove knjige kot »Pitagorejske«. Leta 1633 so na Indeks dodali še Galilejevo (1632) in kmalu za njim še Keplerjevo (1621) knjigo. Leta 1757 so po odločitvi kongregacije opombo o prepovedi "vseh knjig, ki trdijo, da se Zemlja giblje" umaknili iz Indeksa. V tej kongregaciji, ki je sprejela odločitev pod papežem Benediktom XIV (1675-1758, papež od 1740), je sodeloval tudi Boškovič. Vendar je bilo omenjenih pet knjig še vedno na Indeksu leta 1819 z dopolnitvami leta 1821, niso pa jih več zapisali v Indeks leta 1835 (Markovič, 1968, 134, 292; Berry, 1946, 152; Idelson, 1947, 40). 8 Gaetani, 1760, 16. 9 Mayaud, 1997, 212, 214. 10 Baker, 1759b, 157. V poglavju o astronomiji je Kopernika primerjal z Tychejeovim in Ptolomejevim sistemom. Baker je ugotavljal, da je Kopernikov sistem najenostavnejši, in ga je zato sprejel in naštel njegove osnovne postavke.11 Bakerjeva obravnava Kopernika je bila verjetno osnovni vzrok, zakaj so tako v Zagrebu kot v Ljubljani prav v prevod Bakerjevega dela privezali izpitne teze neposredno po ukinitvi prepovedi knjig o gibanju Zemlje. Bakerjevo delo je ustrezalo tudi zaradi številnih kartezijanskih zapisov.12 Baker je citiral tudi delo P. Daninija o popotovanju po kartezianskem svetu, ki so ga komentirali tudi jezuiti.'3 Vendar Baker ni sprejel Descartesovega odklonilnega stališča do vakuuma, pri čemer se je skliceval na Marina Mersenna (1596 - 1650) iz reda minimalistov v Parizu. Descartesu nasprotno zmerno stališče do vakuuma sta po Bakerjevem vzoru pri izpitu zagovarjala tudi De Zanetti in Jugoviz.14 Baker je omenil tudi idejo o vesoljnem oceanu Bernarda Le Bovierja Fontenella (1657-1757), pariškega akademika od leta 1697.15 Med jezuitskimi astronomi je najbolj čislal profesorja Giambattista Ricciolija (1598 - 1671) iz Bologne in ga postavljal celo pred Galileja in Keplerja.16 Ločan Anton Feichtinger: Drugi javni zagovor Kopernika na Kranjskem Feichtingerji so bili pomembni loški meščani. Priimek Feichtinger je povezan s kraji Zgornje, Srednje, Spodnje Bitnje na Sorškem polju, ki so se nemško imenovali Feichting po zavetniku sv. Vidu. Slovenska inačica priimka bi bila Bitenc.17 Jurij Feichtinger je bil loški mestni sodnik 4.9.1561 in med letoma 1567-1568. Leta 1573 je imel kot član notranjega sveta težave zaradi privrženosti novi protestantski veri. Umrl je 5.12.1583 v Kamniku. Župnik Veider je postavil njegov nagrobnik v cerkev. Napis na nagrobniku je nemški in prikazuje nekdanjega člana loškega mestnega sveta plemiča Jurija Feichtingerja in njegovo ženo Nežo. Nagrobnik ima značilni protestantski napis 'veselo vstajenje in večno življenje'. 11.2.1584 se omenjajo Lenart, Marjeta st. in Marjeta ml. Feichtinger, otroci pokojnega Jurija Feichtingerja, loškega mestnega sodnika in trgovca, ko jim je bil povrnjen ukraden denar. 15.12.1596 se je pritožila vdova Katarina Feichtinger zaradi odvzetja 11 Baker, 1759b, 62, 72-75, 77. 12 Baker, 1759b, 62, 72-75, 77. 13 Gabriel Danin je objavil popotovanje po kartezianskem svetu v francoščini in mu leta 1693 dodal še komentarje. Tri leta pozneje je Pierre Mortier objavil še nadaljevanje (Ziggelaar, 1971,102; Baker, 1759b, 62, 72-75, 77). V istem času so italjanski jezuiti napisali rokopis z enakim naslovom Viaggio del Mondo Cartesiano. 14 Baker, 1759b, 65; Engstler, 1759, VIII. teza. 15 Baker, 1759b, 62, 72-75, 77.16 Baker, 1759b, 62, 72-75, 77. 17 Peter Hawlina, informacija 17.5.2001. TENTAMEN PUBLICHM EX UNIVERSA PHILOSOPHIA Id Archi-Ducali > & Academico Soc. JESU Colkgio Labici. EX PRuELECTlONlBUS R.P.INNOCENTII TAUFFERER, Soc. JESU PhiL Prof. Publ. & Ord. Subivcrunt Penila(l. D. ALOYSIUS VERMATI, de Venneifeld, Cim Ltb. Nobilii D. ANTONIUSTeICHTINGER. , Cirn. Locpjvtiuniu. Prtlujtinii l»eo V* Explanabuntur Phsrnomcna motus Aftroruba^J^ Syftemius Copernioni. L A B A C I, T/pU Jouuiii Georgii Hepcner, Incljtr Provinci* Cirnioli* Trrcnftt, Aaa» ijto. Naslovnica tiskanih tez ob izpitu Ločana Feichtingerja in sošolcev leta 1760 skednja in vrta v Oslovski ulici.18 Leta 1637 je bil Feichtinger omenjen kot porotnik med zunanjimi člani sveta zoper upornike punta na Slovenskem leta 1635.19 Loški mestni sodnik je bil tudi Lovrenc Feichtinger, ki je 4. 2. 1724 cesarskem ukazu nastavil po mestu oglednike naj pregledujejo in iščejo pokvarjeno svinjsko meso, da se ne bi prodajalo in da bi bilo zakopano v zemljo. 26. 2. 1724 mu je deželno glavarstvo ukazalo, naj poskrbi za popravilo in razširitev zanemarjene in poškodovane deželne ceste, tako da se bosta na poti lahko izognila dva tovorna voza.20 Konec 18. stoletja je bil loški predstojnik Jožef Matevž Feichtinger.21 Jožef Feichtinger (1746 - 1823) iz Loke, sin tajnika oziroma pisarja Leopolda in Ane Terezije, je bil krščen kot »Josephus Anselmus« v Loki 20. 4. 1746. Tako kot pri De Zanettiju, sta bila tudi njegova botra kapitan Jožef Anton de Holden in Sofija de Holden. Jožef Feichtinger je končal višje študije pri ljubljanskih jezuitih tako kot pred njim starejši sorodnik Anton. Jožef je nato študiral še bogoslovje v Ljubljani in je bil posvečen v mašnika dne 24.8.1769. Dve leti je služboval kot vikar v Velesovem in v Cerkljah in nato še eno letp kot kaplan v Cerkljah. Leta 1772 je postal kaplan pri Št. Jurju in je bil tam še leta 1788. Naposled je deloval v Loki in tam tudi umrl dne 23.1.1823.22 Anton Feichtinger je bil krščen 7.1.1741 kot »Casparus Antonius«. Bil je sin Jožefa in Marije Antonije, in mlajši brat Frančiška Nikolaja, krščenega 4. 12. 1739. Oče in mati sta bila v krstnem zapisu obakrat označena kot gospoda. Tudi Antonova botra sta bila Jožef Anton de Holden in Sofija de Holden, poleg njiju pa še pisar oziroma tajnik Janez Krstnik Wuth. Krstil ga je Lovrenc Rottar, ki je medtem napredoval v vikarja pri s. Jakobu v Loki.23 Antonov gosposki meščanski rod kaže tudi zapis pod naslovnico izpita leta 1760: »Nobilis D. Antonius Feichtinger, Carn. Locopolitanus.«24 De Vermesfeld in Anton Feichtinger sta branila teze, v katerih sta za »uvod razložila pojave gibanja zvezd po Kopernikovem nauku« pri profesorju splošne in posebne fizike Inocencu Tauffererju (1722 - 1794) iz Turna pri Višnji gori. Kopernikanstvo, ki sta ga De Zanetti in Jugoviz leto poprej zagovarjala le v zadnji fizikalni tezi, je pri De Vermesfeldu in Feichtingerju postalo osnovna tema izpita in sta ga izpostavila celo v naslovu tiskanih izpitnih tez. Po uvodni tezi je leta 1760 sledilo 16 tez iz logike, ena iz metafizike, 10 iz ontologije in 12 o sv. Duhu. Izpit se je končal s posebej oštevilčenimi osemintridesetimi fizikalnimi tezami. Prva polovica je bila uvrščena v splošno, druga pa v posebno fiziko:25 18 Kos, 1894, št. 25, 42, 63; Štukl, 1996, 64. 19 Koropec, 1985, 213. 20 Kos, 1894, št. 579, 581. 21 Štukl, 1984, 8; Blaznik, 1973, 396; Štukl, 1988, 77-87. 22 Rojstna knjiga 1736-1747, 311/4; Pokorn, 1908. 23 Rojstna knjiga 1736-1747,144/2. 24 Murko, 1974, 32. 25 Ex physica Generali. Ex physica Particulari. I-IX Splošno o fiziki in kemiji. x-xv Gibanje, mehanika. XVI - XVII Eter, pore v telesih in vakuum. XVIII Toplota kot hitro vibracijsko gibanje. XIX Akustika, optika, XX - XXV Astronomija. XXVI - XXXIII Ozračje Zemlje in meteorologija. XXXIV-XXXV Kemijski elementi, kovine. XXXVI Elektrika in magnetizem. XXXVII - XXXVIII Rastline in živali. Podobno kot Franc Tricarico (1719 - 1788), ki je poučeval splošno in posebno fiziko v Ljubljani leta 1757, in drugače kot Engstler leta 1759, je Taufferer učil študente, da so vibracije-etra vzrok toplote. Z-etrom je opisal tudi električne in magnetne pojave, vendar tam ni uporabil pojma nihanja. Taufferer je ohranil Tricaricov vrstni red poglavij in je astronomijo štel k posebni fiziki. Drugače kot Tricaricovi in Engstlerjevi so Tauffererjevi študentje v izpitnih tezah delili snov na splošno in posebno fiziko, kot se je že preimenovala na jezuitskih višjih študijih. Podobno je pred Tauffererjem storil tudi ljubljanski rektor Anton Erberg (1695 - 1746), ki je v posmrtno tiskanem učbeniku sicer še sledil nazivom Aristotelovih knjig. Tako kot na izpitu pri Tricaricu, tudi Tauffererjeva študenta De Vermesfeld in Feichtinger nista zagovarjala Boškovičeve teorije. V splošni fiziki sta obravnavala mehaniko z akustiko in tudi toploto, v posebni fiziki pa druge dele z mejnimi področji astronomije, meteorologije in biologije. Vrstni red se je pozneje že pri Makovem učbeniku iz leta 1766 spremenil toliko, da je toplota prešla ob svetlobi na začetek obravnave posebne fizike, kar je bilo bližje razdelitvi, ki velja še danes. Profesor na dunajskem Terezijanišču, Mako, je sicer astronomijo postavil na konec splošne fizike, kar pozneje ni bilo v navadi. Vprašanja splošne fizike sta De Vermesfeld in Feichtinger začela s filozofskim pristopom. Fizikalna telesa so bila od Boga ustvarjena bodisi posebej v začetku bodisi so nastala iz prvotnih teles. Splošne lastnosti teles so: nepredirnost, zavzemanje prostora, deljivost, gibljivost. Fizikalna substanca ima poleg materije tudi obliko, ki jo določa. Oblika-pomeni ureditev in prepletanje različnih delov snovi, jih urejuje, določa njihovo gibanje, zaznavne lastnosti in delovanja teles. Snov je delil na »antične« in kemijske elemente, ki so jih sestavljali osnovne deli. Ti so bili po Gassendiju atomi, po Descartesu elementi, po Leibnizu pa monade.26 Boylovih in Newtonovih sodobnejših razmišljanj o snovi niso omenjali, saj se Taufferer z njimi ni strinjal. Newtonovo fiziko je v Ljubljani uradno začel poučevati šele profesor fizike Franc Ksaver Wulfen (1728 -1805), ki je bil rojen v Beogradu v družini habsburškega častnika švedskega rodu.27 De Vermesfeld in Feichtinger sta še vedno morala naštevati »antične« elemente: ogenj, zrak, vodo in zemljo. Ogenj sta-obravnavala kot orodje narave, ne da bi ga ločevali od etra. Zrak je prozoren, prožen, stisljiv fluid z lastno težo. Vodo sestavljajo drobni, homogeni-in trdni delci in je ni mogoče stisniti. Takšno podobo idealne tekočine sta uporabljala tudi tedanja vodilna raziskovalca, Švicarja Leonhard Euler (1707 - 1783) in D. Bernoulli, čeprav sta se zavedala, da je voda vendar nekoliko stisljiva, kot je med prvimi eksperimentalno dokazal dunajski univerzitetni profesor, Korošec Joseph Edler von Herbert (1725 -1794). Delce zemlje sta De Vermesfeld in Feichtinger opisala kot trdne, oglatih oblik, raznolike in težko gibljive. Med kemijskimi elementi sta naštela:-živo srebro, žveplo, sol, tekočina (phlegma) in zemlja ali mrtva tvarina.28 Čeprav jih ne dobimo v čisti obliki, jih kemiki s svojimi instrumenti izločijo iz spojin. Živo srebro naj bi zaradi svoje finosti in živahnosti zelo vplivalo na rast in razpadanje teles.-Njegovi hlapi so imeli močan vonj. Telesa varuje pred razpadom žveplo, ki je debela, trda in zelo gorljiva snov različnih barv.-Soli so trde, prodirajoče snovi, topljive v vodi, ki telesom dajejo-vonj in trdnost ter jih varujejo pred razpadom.»Phlegma«je tekoča in brez vonja. Zemlja ali mrtva tvarina je suha in nepremična snov. »Phlegma« in zemlja sta pasivna, živo srebro, žveplo in sol pa so aktivni principi. Našteti sta morala sile v telesih, ki določajo lastnosti teles. Aktivne sile se upirajo ali povzročajo spremembe v drugih telesih, pasivne (inercialne) sile v nekem telesu pa delujejo le nanj in ne vplivajo na druga telesa. Nepredirnost telesa preprečuje različnima telesoma hkratno bivanje na istem mestu.29 Telo ima svojo razteznost in zavzema prostor v teh razsežnostih. Ima tudi svojo velikost (prostornino in maso) ter-obliko. Lahko ga razdelimo na izredno drobne delce, ki jih lahko sestavimo tudi nazaj v telo. Sestavine določajo lastnosti telesa. Gibljivost telesa sta opisala kot njegovo zmožnost za premikanje pod vplivom zunanje sile. »Samogibanja« snovi niso priznavali. Prvotni vzrok vsega gibanja je sam Bog, drugotni vzrok pa ustvarjeni duh. Menila sta, da so v telesih še zdaj impulzi, ki jih je dal Bog ob samem ustvarjenju. Povsod v vesolju naj bi bil fluid - eter, preko katerega Bog vpliva s premočrtnimi žarki na fizikalna telesa.30 Gibanje je kontinuirana selitev telesa z enega kraja na drugega. Za gibanje so značilne: smer, hitrost in gibalna količina. Smer-hitrosti telesa določuje ena ali več sil, ki povzročijo gibanje. Hitrost je opravljena pot, deljena s časom. Gibalno količino kot produkt mase in hitrosti sta uporabila za opis trka dveh teles in gibanja po trku. Razlikovala sta različne vrste gibanja. Ena sama sila povzroči vedno le enostavno gibanje, premo- ali krivočrtno. De Vermesfeld in Feichtinger sta morala poznati različne dvojice sil: sili v isto ali v nasprotno smer ali pod nekim kotom. 27 Dežman (1821-1889), 1856, 9. 28 Taufferer, 1760, IV teza. 29 Razen če Stvarnik narave hoče drugače (Taufferer, 1760, VII. teza). 30 Taufferer, 1760, X. teza. Učinek dveh sil je enak učinku njune vsote, pri čemer sil še niso obravnavali kot vektorjev. Kroženje sta opisala kot ravnovesje med centripetalno in centrifugalno silo. Prožni trk in odbojni zakon sta obravnavala na sodoben način.-Lomljeno gibanje, pri prehodu telesa iz redkejšega v gostejše sredstvo sta De Vermesfeld in Feichtinger obravnavala ločeno od loma svetlobe na primeru prehoda iz zraka v vodo. Pri prehodu iz gostejše v redkejšo snov se telo odkloni proti pravokotnici na vpadno ravnino, svetloba pa v nasprotni smeri.31-To je bil kartezijanski in Newtonov opis, ki ga je zavrnil francoski pravnik in matematik Fermat in tako sprožil večletni spor.32 Nato sta opisala enakomerno in pospešeno gibanje ter omenila nihanje, ki ga povzročita teža-in začetni sunek.-Z zakoni mehanike sta pojasnila razne vrste gibanja in mehanske stroje. Ravnotežje trdnih teles in tekočin sta obravnavala s statiko oziroma s hidrostatiko. Nekatere lastnosti teles zaznavamo s čuti, drugih pa ne moremo.-Med nezaznavne spada privlačna gravitacija med vsemi telesi. De Vermesfeld in Feichtinger sta gravitacijo pripisovala delovanju etra, ki naj bi kot fluid napolnjeval vesolje in na katerega naj bi Bog izvajal pritisk od zunaj proti središču. Zaradi odboja etra naj bi ta zelo hitro nihal. To nihanje in sama kohezija etra naj bi privlačila telesa med seboj.-Na podoben način sta razlagala tudi kapilarnost, dviganje tekočine po ozkih ceveh. Razredčenje snovi sta pojasnila s širjenjem por, votlin v telesih. To povzroči vstop neštetih delcev ognja, ki so povsod navzoči. Zgostitev snovi sta razlagala s krčenjem votlin zaradi same kohezije. Izhlapevanje zelo finih delcev iz votlin snovi sta pojasnila z motnjami v ravnotežju etra. Gnitje naj bi povzročilo delovanje ognja in vlage, kar delec telesa ločuje, manjša in izloča ter vse skupaj razkraja. Torricellijeve poskuse z barometri sta pojasnila z elastičnim etrom in praznim prostorom v porah teles. Drugače kot Newton sta De Vermesfeld in Feichtinger verjela v obstoj vrtincev v etru, ki spreminjajo njegovo ravnovesno stanje. Idejo vibracij v etru je razširil tudi na elektriko in magnetizem. Po vzoru na Bernoullijevih in drugih Newtonovih nasprotnikov sta upoštevala tudi teorijo vrtincev pri opisu magnetnih vrtincev okoli Zemlje. Nihanje in gibanje etra je imelo za vzrok gravitacijske sile.33 Majhni delci teles naj bi z nihanjem povzročali toploto in zvok, okoli njih pa naj bi bil prazen prostor. Med lastnostmi teles, zaznavnimi s čuti, sta toploto povezovala s hitrim nihanjem zelo majhnih delcev telesa, mraz pa z zmanjšanjem toplote, enako kot De Zanetti in 31 Taufferer, 1760, XIII. in XIX. teza. 32 Descartes (1591-1650), 1637; Fermat (1601-1665), 1662; Strnad, 1996,93, 213. 33 Taufferer, 1760, XVI. in XVII. teza. Podobno je Biwald, sicer Boškovičevec, pozneje v "Assertiones ex Universa Philosophia, Graec. Anno 1771" v 45. tezi pripisal svetlobne pojave tlaku etra, gibanje zvezd pa je v 31. tezi pojasnil z vrtinci. Tudi zagrebški profesor fizike Newtonianec Kazimir Bedekovič je leta 1758 menil, da težo teles povzroča eter, ki se najverjetneje giblje od oboda proti središču (Zenko, 1983, 122). Tauffererjevi podobno teorija gravitacije, ki je imela precej podpore med tedanjimi jezuiti, je pozneje leta 1784 pri berlinski akademiji objavil ženevski učitelj Georges Louis Lesage (1724-1803). Objava je imela ob izdaji letnico 1782. Lesagove ideje so postale znane po P. Prevostovi objavi v Ženevi leta 1818 (Rosenberger, 1890,19). Jugoviz leto poprej. Močan okus naj bi povzročale soli, raztopljene v slini, vonj pa žvepleno-živosrebrni hlapi v zraku.34 Zvok povzroča nihanje večjih in manjših delcev telesa. Hitrost in jakost nihanja določata vrsto zvoka, ki se enakomerno širi po zraku. Širjenje svetlobe sta opisala s premočrtnimi sunki (pulzi) etra, ki jih povzroča nihanje drobnih delcev svetleče snovi po teoriji Christiana Huygensa (1629 - 1695). Odboj svetlobe povzroči sam vpad svetlobe, ne pa neka sila v gladki površini, kot je menil Newton. Prozorna telesa naj bi bila sestavljena tako, da lahko skupaj z etrom v svojih porah sprejemajo pulze zunanjega etra in jih posredujejo v ravnih črtah naprej. Kritika Newtonove optike delcev in sprejemanje Huygensove optike valov je bila bolj odsev zapoznelega kartezijanstva, tako kot leto dni prej pri De Zanettiju in Jugovizu. Ni verjetno, da so tedaj v Ljubljani že poznali sodobnejšo Eulerjevo valovno teorijo iz leta 1747. Pri izpitu iz posebne fizike sta morala De Vermesfeld in Feichtinger vedeti, da je vesolje (mundus) sestavljeno iz neba in Zemlje ter vsega, kar vsebujeta. Vesolje je v svojem redu popolno, čeprav ta popolnost ni povsod dojemljiva razumu. Dopuščala sta tudi možnost obstoja drugih svetov, čeprav je Bog ustvaril naš svet v šestih dneh z zemeljskim rajem v Mezopotamiji. Svet se še po ustvarjenju spreminja-z nastajanjem gora, kovin itd. Vesolje naj bi bilo verjetno votla krogla (sfera, nebesni oblok), ki se vrti okrog svoje osi.-Glede sistema vesolja sta De Vermesfeld in Feichtinger sprejemala Kopernikovo domnevo kot najprimernejšo za razlago pojavov in gibanja zvezd, rajši od težavnejših domnev Tycha Bracheja. Za tedanji čas je bil tak pristop razumljiv, saj so zaradi pritiskov iz časov sto let starejšega procesa proti Galileju v prvi polovici 18. stoletja najraje pisali, da je vrtenje Zemlje okrog Sonca sicer za računanje udobna, vendar napačna hipoteza. Vendar se je Taufferer nagibal h Kopernikovemu, ne pa k Ptolemejevemu sistemu, saj sta njegova študenta trdila, da se vesolje verjetno kaže kot votla sfera okrog Zemlje. Nebo oziroma vesolje, v katerem so zvezde in planeti naj bi bil tekoče,-napolnjeno z etrom. Zvezde stalnice so izredno oddaljene in se zdijo verjetno svetleče kakor Sonce. V resnici ali navidezno se počasi gibljejo okoli tečajev ekliptike. Lastno gibanje zvezd je opisal Halley leta 171835 in za njim pariški akademik Italijan Jacques ASSERTIONES PHILOSOPHIC AL* Ex Prolegomenis. r. g~*K Apienti* ftudiura H cupiditaee beate vivendi originem trahit, qn* fine ^^ hoc fuo potili neauit, nifi & nos , & res extra nos politas nofczmus, ^ attjue ex horum notitia tnm nos ipfos dirigere, tum rebus aliis rtAe uti fciamus. Dividitur in Philofophiara rationaletn , naturalem , & moralcm. Prima Logicam, altera MetaphyGcam, MatheHm , & Pbjrficam , tertia Ethi-cam complc&itui. Ex Logica. H. Philofophia rationalis feu Logica , ctfi Adamo fupremi Numinii dono na-turalis qu*dam rerum omnium cognitio iodita , attjue »b eo ad pofteros fuerit propagata , quando tamen in fyftema fcientificum, quove authore pricife coa-luerit , obfcurum eft ; neque fufficientia habemus argumenta , id feu Adamo, feti antiquis Chaldris, Hebnris, jEgyptiis, aot Phcemcibus tnbuendi; fed Gre-cos, ac ex hit pnecipne Zenonem Eleatem tale habuiffe, 4 alios docoifle, hifto-rica fide tenemus : quod demde in varias fedis, Acaderoicam pnrprimis & Dog-maticam , tum ex hac in Peripateticam , Stokam, ac Bpicuream divifum , abu-fu tandem ac inanibus Sophiftarum, Stoicorum. aliorumque diiceptationibus cor-ruptum, poftea uernm inilaoratores fuos nadam eA , quos vcdentibiu rečen-febimus. III. Quare munus ver* Logic* non eft, de rebus omnibns difceptare , fed intellcduni duntixat, reječtis intanti* pr*conceptis opinionibus ac prajudiciii , juata rcAas ver* critices leges aliis fcientiis addifcendis aptare , atque ad rede cogitandum inftruere: quod in formandis veris de rebus ideis, judiciis , ratioci-Dut • d»bit»que h*c ad inveniendam explanandamque aliis veritatetn ordinandi methodo condflit. Sunt itaque quatnor, quas Log»ca dirigie . cogitationum fpe-«■« i ide* fta fimplices objeftorum perceptionet, judicia, difcurfus , & metho-)( rtus; Prva stran tiskanih tez ob izpitu iz filozofije Ločana Feichtingerja in sošolcev leta 1760 communicau ; vb vero cenlripeta ab obice , illnc fcm corpUJ prohibenfe, ^knT. Mocus reflexui, quo corpui inaliud durom te immobile , tanquam obicera fui motuj, incideni ea lege regreditur , ut angulua incidenti« lit «qua-lii angulo reflexionii, habetur vel a fola elafticitate, 11 fiat ad perpendiculum; Yel vero, fi lat oblitjue, ab ea fiinul & impeta priore aliqua fui parte in corptt^ re reflexo permanente. Motuj refra&us, quo corpuj ( ercepto lamine ) e medio rariore in aenfius oblique incidens a perpendiculo , tc a denhore in rariuj incur-ren» ad perpcndiculum declinat, inde oritur, quod mediura denfiui v. g. aqua, quam in ingrcfTu parte fui contingit, magij reitlit, quam medium rariuj v. g. aer, ui quo prius ferebatur, & adhuc potioro fui parte fertur. XIV. Motus «quabilis eft , quo mobile aequalibus temporibus *qualia fpatia conficit; acceleratuj, quo xqualibu» tamporibus majora ; It retardatuj, quo fem-per minora fpatia percurrit; uterque in minoribtu faltem diftantiij progrefto-nem arithmeticara numerorum imparium quam proxime rmulatur , cujui caufa a gravitate , & ipiius niotus natura repetitur. Motuj denique progreflivoj eft, quo perdurante mobile alia continuafpatia occupat ; ofcjlla{orin» vero, quo cor-poj per quoddam loci fpatium it it redit. OfciUationeJ pendulorum a gravirate 4t irapetu iquiflto , qux ad fenfum fere ifocroniF funt , proficifcuntur. XV. Ex raotuura horum' inter fe varietate, ac concurfu preter praecipna-. rum michinirum , quas Mechanica exponit; item totius tam foliaorum quam flui-dorum »qu:librii, quod Statica , ac Hjrdroftatica contemplantur; d«nique omni-um qualitatum corporearum rado ac explicatio dependet. Qualiute* h« Ali« funt, prout fola corpora , quibuJ infunt; ali*, prout h«c Gmul, & fenfuj no-flroJ afficiunt : atque hinc ifle fenfibilei feu taftilej, ill» infen&bUet a quibuj-dam dicuntur. Ex hi* XVI. Gravitas omnium corporum globo? mundi totales componenrinm ve-roGmiliter a piom reftilineo materi« gtflcme_a Deo primitus a peripheria verfu* ceotrum uoivcrii impri'!lo"7?TO?JfTI^ itcrumque ab eo repulfa , quo ofcillatio-nej continuaj eajque rapidillima« abfolvit repeti poteji Coh«fto ab eadem jetheris jugi in corpora prellionc , fimulque io majufeulij fuperficiebuj molecu-larum varie inter pr*mixtarum, implexarum , corpusaue componentium con-taftu oritur: que cum tanto lit fortior, auanto magu (t partes fecundum fuu fuperficiej ac plana contingunt, refte ab hac corporum folidorom firmitas defu-mitur: dum contra fluida prafter leviorum partium cohjerendum coutadum , aptamque ad motum figuram , ienem quoqne prsefentem agentemque, tanqu»m > caufam requirunt. Horum afcenhij in tubif capillaribuj ab adhcfione illorum ad iftorum latera ; in tubis vero Toricellianu feu barometris ab a«eas «quilibrio column* ad fuperficiem atmofphrne protcnfte, ac ia eorum balim prementij com-mode explicatur. ElafticitaJ pariter in rtherem tum intra poro! corporum ela-Itcorum tenGone vel comprel&oue interne conftridum , tum fua in eadem ex-zius preflione partium cohcUonem efEcientcm apte refunditur. XVII. Rarefadionem , quae in parorum dilatiune con Ulit, ingrefTus copiofa-rum ignii elementarij particularum , eammque motuj vibratorju«; condenlaoonem vero, in pororum conftriftione fitam , fola vu cohicfumrai corporum caufani «®cit. Tranlpiiationis caufa, qua ex corporum porij fubtiliiUma quvpiaa> cor-P-Jcula alTiduo infenfibiliter auffcruntur , turbaio a-therij io ha« prementis cqui-tibno cungrue tribuitur. Putrefadio corporij inixti actiune ignis pcnicitur, qua i, inilio rum , ..«»«■. '&«><» \ftprfcKrpo« poli.. »Stt. M P««™ no n fit a vi, ut vu« USJUS1U". , * Refraaio demum in medio » ipf.» mp.a»» .a .»gul«« .^"taLofciiu™. «Jii luminod oo» ucoogroi .aftnbiiot " 4 r ™nTSonbo.?t.»>mu»i™S, & poit... Ex Piyjica Particiilari. intellefto.non 1> ».^hofito f™™^ t„c. exiftimamu5. cjc. oo^.™ oil c.rd IU« poffit. XXJ. D, hojo« mptoi"/S«V; iolUr ooiUlm^ io foo, ScS .SmZTJi PlL-»» »»to iccommodatiiliniain "'"''Sn Io h., n*« «npyrium c.loo.. .lioJ (teffifcroo,. .U.d Kote o. noo «» J»» SlSS. E«oo to- rcceotiur« »utem Kliquos mter 71. "no* nnum ^ A A 3 Kritika Neivtona v XIX. tezi in zagovor Kopernika v XXI. tezi ob izpitu Ločana Feichtingerja in sošolcev leta 1760 Cassini (1677 - 1756), ki je izmeril, da-preletijo eno stopinjo v 70 letih, po novejših meritvah v De Vermesfeldovem in Feichtingerjevem času pa v 72 letih. Njune teze o astronomiji so tako sledile tedanjim dognanjem. Zvezde sta morala znati razdeliti tudi v ozvezdja in v 7 razredov po navideznem siju (magnitudi). S tem sta presegli Ptolomejevih šest navideznih velikosti in sta se približala natančnejšim meritvam v naslednjem stoletju.36 De Vermesfeld in Feichtinger sta razpravljala o svetlobi zvezd, ki se zaradi ozračja kaže kot utripanje. Ob izpitu sta morala povedati nekaj tudi o nastajanju novih zvezd in meglic. Meglice sta pravilno opisala kot združbe (majhnih) zvezd. Zvezde sta imela za Sonca ali pa za telesa, podobna planetom. Tako sta že imela nekaj predstave o obstoju temne snovi v vesolju. Med zvezdami stalnicami sta posebej omenila Sonce, ki naj bi bilo sestavljeno iz ognja. Sončne pege sta opisala kot vrsto sevanja, podobno kot pozneje študentje Gregorja Schottla (1732 - 1777).37 Svetloba zodiaka naj bi se dala lepo pojasniti-z atmosfero Sonca. Sonce se zavrti okoli svoje osi v približno 27 dneh, kot sta izmerila oče in sin Cassini v pariškem observatoriju.38 De Vermesfeld in Feichtinger sta morala znati našteti planete: Merkur, Venera, Zemlja z Luno, Mars, Jupiter s štirimi in Saturn s petimi sateliti. Uran je bil odkrit šele 2 desetletji pozneje. Planete sta opisala kot trdna, okrogla telesa s pegami 36 Ševarlič, 1986, 114-115. 37 Schottl, 1773, tezi 8, 9. 38 Taufferer, 1760, XXIII. teza; Ševarlič, 1986, 103-104. in verjetno z atmosferami. Zavračala sta astrologijo, saj planeti vplivajo na Zemljo le s svetlobo in toploto, ne vplivajo pa na srečo, prihodnost, na nevihte in druge dogodke. Ne moremo pa vedeti, ali imajo določeni planeti svoje prebivalce. Planeti krožijo zaradi tangencialnega gibanja, danega od Boga v začetku, in zaradi-centripetalne privlačne sile Sonca. Lunine mene, mrki in drugi pojavi so odvisni od medsebojne lege nebesnih teles. Lunine pege naj bi bile morja in jezera, sence pa so zaradi gora. Kometi so združbe zelo majhnih zvezd, verjetneje planetov, njihovi repi pa so hlapi iz teles kometov. Ozračje Zemlje vsebuje zrak in druge snovi, poleg vodnih hlapov tudi veliko izhlapevanja žvepla, soli, živega srebra itd. Višina atmosfere je precejšnja in je še niso znali določiti.39 Zračni tlak uravnovesi »okoli 27 palcev« živosrebrnega stolpca. Hlapi nastanejo iz drobcenih delcev teles, sproščenih zaradi gibanja etra. Dvigajo se, ker so specifično lažji od zraka. Zaradi mešanja hlapov med seboj in z zrakom nastanejo vremenski pojavi. Delila sta jih na zračne vetrove, vodne pojave (megla, oblaki, rosa, dež, sneg, toča), ognjene pojave (strela, grom, severni sij, padajoče zvezde) in posebne pojave, ki nastanejo zaradi odboja in loma svetlobe (mavrica, halo). Vetrovi so zračni tokovi zaradi porušenega ravnotežja zraka pri redčenju zaradi toplote Sonca in dvigovanja hlapov. De Vermesfeld in Feichtinger sta morala vetrove razdeliti na splošne in posebne, stalne in periodične itd. Meglo in oblake sta opisala kot hlape, ki se utekočinijo zaradi mraza-blizu tal ali v mrzlem zraku. Iz razpršenih kapljic v oblakih nastane dež, pri večjem mrazu pa sneg ali toča. Nastanek strele, severnega sija in drugih ognjenih pojavov sta povezovala z dvigajočimi se hlapi žvepla, soli itd.-Nista upoštevala Franklinove teorije elektrike, kot pozneje študentje Korošca Janeza Krstnika Pogrietschniga (1722 - po 1773). Mavrico sta pravilno opisala z lomom sončne svetlobe v oblakih, podobnim kot pri optični prizmi.40 Zemlja je okrogla in sestoji iz kopnega in vode, vmes je malo ognjenega fluida, okoli Zemlje pa je atmosfera. Kljub uspešnim jezuitskim meritvam poldnevnikov v tistem času sta menila, da absolutne velikosti Zemlje še ni mogoče zanesljivo i9Barometrično enačbo poznal že Halley leta 1686 (Strnad, 1996, 93, 103). Z njo je sto let po Tauffererju višino atmosfere računal tudi celovški gimnazijski profesor Karel Robida (1804-1877). 40 Taufferer, 1760, XXXI., XXXII. teza. mine fluenfa tx fontibui 'fubtnarinu; ti partienlis mtrofis, fulpfiureis &e. Caufa dcnioue afluum mam tim regularium . quam irregulariura ▼eroCmiliter repeti tx>JTe videtur ab incurgitatione. & reeurgitatione aquarum in voragimbuj maris. XXXV. Lapidci , quamvii mulci ejusdcm cum mundo fint Matij, non pauci »amen progreflu temporis ex diverG« molecolis teme , ic fuccorura pin-guium vel mtcrorum , ope vehiculi aquei conjundis ( fuccum lapidificnm corarauniter djcimui ) accedente calore concrefcunt. MetalU jDamvii quoqu< probabile fit qiiKdam per miztionem elemcntorum chemicornm , »c ignium fub-tcrraneorum adionom generali ; multo tamen veroGmilius videtur pleraque jam ab iaitio orbit coadiei fuifTe produ&t. Vade trttm Cbryfoptejtw Ere coofi-citndi aurum non quidrm naturaliter , attamen moraliter impoftbilem , nec nnquam reperiendam judicamoi. XXXVI. Vij fucciui feo elefiricitaj , prout ea etiam in aliis coq»ribuJ univerfaliter reperitur , fatil apte explicatur per fluidum athertum particulij fulphuieo-acidij corporum eledncorum permixtum , undiqne diffufum, ac con-tinuum , quod duplicii torrentis in dar partim e corpore eledrizato per radioi divergentes elHuat, partim per convergentej ad illud' affluat. Fneterea fi totus globus terraqueus, vel certe ejui nucleus inflar magni cojuidam magnetis con-fideretur , cujus materia magnetica feo fluidum cthereum fubtiliffimum unum ejni polura ingrelTum ita per alium eggreditur , ut faftovortic« circa henni-fphxrium terreftre lios motui continuo profequatur, commode omnia pha-nomcna in partjcularibuj quoque magneriblu ac ferro ezplicantor. XXXVII. Planta tU corpui organicum vano partium apparatu conflans, ?iuod naturali fua ftruSura nuirimentum tum ez tellure , tem atmofphxra af-ummit, digcerit , increinentum fuum promovet, & fpeciem fuam confervat. Kjuj partes junt radi*, fubinde tuber, caulis vel ftipei, gemma;, rami, folia . flores, & femina, e fibris diverfij , utriculij , & traheit compofitv. Species fuprema quatuor numerantur: arbor, frutez , fuffrutez, Si herba. Quavij na-fcitur ez femine fus fpeciei, in qno ejuj rudimentum coatinetur, & organizatio incoat« : quodque non fuit primo femini, autplant«, • Deo creat* inclufum. Jed probabilius ez planta ipia eflormatur. XXXVIII. Corput ammale cfl compages partium folidarum , & fiuidarum. Hb funt iibne, indeque compoGtae, ut o(Ta, membrana, cartilago, ligamenta, arteritevena, nervi, glanduls, mufculi, Acc. ; illarum ali« funt laudabile«, ut fanguii, lympha, ferum, lac, fluidum nerveum, bilis &c. illandabiles ali«, ■t fudor, mneut , fsc. Mirabilii e(t omninm etiam ab^eftilUmorum infedorum ftiuSura; quaie cenfemuj nullum ez putri, fed* ornma ez femine fpeci£co gentrari, quod non funt aoimacula fpermatica, fed orum facua-datum, quod ab organia m ar ril forma t ur. O. J. M. D. G. Končne teze izpita Ločana Feichtingerja in sošolcev leta 1760, zaključene z miniaturo določiti, je pa kot pika v primeri z vsem vesoljem. Navedla sta splošne geografske pojme. Notranji sestav Zemlje je iz raznih vrst zemelj,-tekočin, fosilov, nedostopna notranjost je po domnevi iz zemeljskih, peščenih in kamnitih plasti, vmes so votline, napolnjene z vodo in ognjem, povezanim z ognjem sredi Zemlje. Potrese sta De Vermesfeld in Feichtinger pripisala nenadnemu raztezanju zraka in par v podzemnih votlinah, zaradi podzemnega ognja. Gore niso vse nastale z vesoljnim potopom, ampak so večinoma enako stare kot Zemlja. Izviri dobijo vodo od dežja, staljenega snega in tudi od podzemnih hlapov. Podzemni minerali naj bi nastali iz toka raznih kovin, polkovin, tekočin, katerih molekule naj bi se izločale in mešale zaradi toplote podzemnih , . „, . .. ognjev ob izbruhih lave. Kovin nista imela za Naslovnica Mairanijeve razprave, , ... , „ . , , x , ., , . , kemnske elemente, temveč za zmesi, nastale v katero so bile privezane teze , ' ob izpitu Ločana Feichtingerja in Pod vPllvom Podzemnega ogn,a, večinoma ze sošolcev stvaritvi sveta. Alkimijo sta odklanjala kot nenaravno, nemogočo in moralno nedopustno. Njun "kemijski element" in "molekula" nista bila enaka poznejšim idejam Francoza Antoina Laurenta Lavoisiera (1743 - 1794), ki je leta 1789 prvi objavil tabelo "33 enostavnih tvarin", med njimi tudi 17 kovin. Spojine v kamninah sta si predstavljala kot zmes molekul zemlje in sokov, ki jih odnaša voda in se strdijo zaradi toplote. Zapisala sta, da kamnine nastajajo s pomočjo toplote iz molekul Zemlje in iz sokov, ki jih spira voda. Slanost in grenkost morja sta pripisala spiranju soli v nižjih delih obal, podmorskim izvirom bitumna, delcem žvepla itd. Vzrok plime in oseke naj bi bilo bruhanje in vračanje vode iz podmorskih ponorov,41 in ne gravitacija Lune in Sonca po Newtonovi teoriji. Električno privlačno silo sta De Vermesfeld in Feichtinger pripisala vsem telesom. Nastala naj bi zaradi delovanja delcev etra v žvepleni kislini naelektrenih teles. Vrtinčila naj bi se okoli celotne zemeljske krogle in tako povzročala magnetizem Zemlje in druge pojave.42 Dve stoletji pozneje so raziskovanja z raketami in sateliti dokazala tudi vpliv tokov okoli Zemlje, čeprav večina magnetnega polja Zemlje nastane zaradi električnih polj, ki segajo skozi sredico Zemlje. Izpit se je končal z dvema tezama iz biologije, ki je bila po tedanjem učnem načrtu del »posebne fizike«. Tauffererjeva študenta De Vermesfeld in Feichtinger sta pristopala k fiziki predvsem filozofsko, brez enačb in računanja. Treh Newtonovih zakonov mehanike nista posebej navedla, kritizirala pa sta Newtonovo optiko. Zanimali so ju temeljni DISSERTATIO CL. MAIRANI De Caufa variatiomm Barometri . j t f Inim« addocor, ot čredam, fnperefle etiamanm Phjrfleol, qm Prhtipi*, /\ /1 "Z" 8'avitatem in dubiun rtvoctnt S ncc confentiant, f " bt tr*. I\ \ UDI duntazat efli cmoCun, per quam mercariu in b»- fina imjmt rometri fnbolo in »j. int »I. poUicmn aldradinc fapra mtnis •jnsdetn ftzgnutij fuperficiem fuflentetv. E* elementi s por-fiff*' Z, ftitic* perfpicuum , rqniiibriain fluidarmn, eornmqae gravitatio-ais in bafe*. quibu» incumbunt . nnice dependere ei ilutudine jyrpen-diouUri ■colamnarum, qoibo» TireS/fau eirraat; amplitudinem vero tc ■oMOilicatem earundum hoc nihil prorful conferre. Ex his principiu, qu* no*a omnibus; & conftroAion« tmplicii barometri, qaam *que ig-ootam nemini fuppono, f«quituri Primi: quod mnconat m tobolo cementni [emper te ia mjmlibno cam j«« . qui fuperficiei ftignantii in pjrzide , as« vafculo mercurii incumbie. Sicunif. quod aftio fen gravitu »fin in Kane fuperficiem eadem fil, <(u» foret, ii collum pyxidi» aut vafculi , pet ouod ad merenrium Itigoantem aer admittitar , producerttnr m tnbum ad ipCam uque attnof-phrr« fuperficiem pertingtntem : qoo fafto barometrom tubo reenrvo af-£milarelur , in cujuj hoc novo produ&o brachio contentu« mercurint femper in aquilibno foret cam columna merenriš k iltero tubo , qai idhibetnr, contento. '[trti' •■ q°od , fi mntaeio aliqoa graviutii colomna aerea fen ob . mftira diminutanujne ejaj materiam , fen mor um , aliamr« qoamcnn-qse demum caofam acadat, ahitudo quoqo« major minorr« futura lit, erout colomna aere» gravior aut lerior fuerit. J. n. Ego fane non ridto , quo paSo cau£i qn»rii a tU altitudi- Ctmftm mi Htm columna mercurii tam notabmter motaj« polfit, 6 eobul baromt-tjji ttitm, tri, in q»o fufpenfui eft , apprime claafai, h ab aer« Tacna« perfeveret. fnji-Variationu enim, ijnai calor aut frigni cansar« poitent, nnllios funt con-*/7//»r^r fiderationii ; cum in tlimat«, qnale Pari linam eft, (bnuna ab hyeme a i in itrimr-, citatem cfqne in ponder« ejudem rolnmini« nercnrialis dlffeientia otJervetnr , quod nnnquxm ampliui , qum tribns circher lineii ab hye- rim, tjlm. me ad aftatem mercunum depnmeret; in motaoonibui rere frigoru ac iitur. ca lom, 5«at ordinario a die una in aliam cncnngnnf , depreffio h*c i malto minor eriam unic* linea faret. Qsomam vero indnbitatum eft , ' altitudinem barimetri in Oalii« da oba« circiter digicia per anni decnr-, '{nm, 4 aliqoando mi nori etiam qnam iniu diei fpttio digito p rope ■ ----"•»', facil« «11 intelliger« , fola« , qua in aaru^ravuate ----- oziroma končni vzroki vseh fizikalnih pojavov. Telesa sta si predstavljala zgrajena iz majhnih teles z vmesnimi praznimi prostori. Ti delci lahko nihajo in povzročijo toploto ali zvok. Opisala sta vesolje, polno etra, ki sta ga enačila tudi z ognjem. Z etrom sta razlagala tako-optiko kot gravitacijo, elektriko in z njo magnetizem. Poseben pomen sta pripisovala štirim "antičnim" elementom ter petim tedaj znanim kemičnim elementom. Vseh trditev nista podajala kategorično, temveč sta pogosto uporabljala izraz "verjetno (verosimile)". Ideje o vakuumu sta De Vermesfeld in Feichtinger povzela po prvih dveh poglavjih knjige o vzroku sprememb v barometru Mairana, ki sta jo dala natisniti ob svojih izpitnih tezah, 14 let za podobnim natisom Gobartovega dela, ki ga je izdal Karel Dillherr (1710 - 1778), ljubljanski rektor po 2. 1. 1763. Francoski meteorolog Jean Jacques Dorotheus (Dortoux) de Mairan (1678 -1771) je bil nagrajen na razpisih akademije v Bordeauxu leta 1716 in v Beziersu leta 1717. Kot član in pozneje tajnik akademije v Parizu je bil Boškovičev prijatelj in dopisnik. Ločan Matevž Kallan in prevlada Boškovičeve fizike v Ljubljani Matevž Kallan iz ene številnih družin Kalanov v Loki je edini med obravnavanimi loškimi dijaki študiral v Ljubljani kot semeniščnik in v nasprotju z De Zanettijem in Feichtingerjem na naslovnici tez ni bil označen kot »gospod«. Med njegovimi sošolci sta bila tudi Anton Tomaž Linhart (1756 - 1795) in Vega, vendar Linhart ni zagovarjal tez skupaj s Kallanom, Kranjčanom Poglajenom in Vego. Leta 1775 so Kranjci Jurij Vega, Fidelius Poglajen iz Kranja in Matej Kallan iz Škofje Loke končali študij filozofije v Ljubljani.43 Poleg Maffeia in Schottla je bil med izpraševalci tudi Tschokel. Po ukinitvi jezuitskega reda leta 1773 je Andrej Conti na višjih študijih v Ljubljani poučeval etiko kot začasni profesor do 29. 11. 1773-Za njim je mesto prevzel Franc Pogačnik, zaupnik škofa Herbersteina, ki je študij cerkvenega prava končal pri poznejšemu ljubljanskemu rektorju Kristjanu Riegerju (1714 -1780) na Dunaju. Logiko in metafiziko je v Ljubljani do 29-11.1773 poučeval začasni profesor Jurij Japelj (1744 - 1807). Zamenjal ga je Anton Tschokel (Čokel) z Dunaja, ki je bil Herbersteinov zaupnik in Mafeijev in Schottlov44«politični« nasprotnik. Po koncu Kallanovih študijev so leta 1776 v Ljubljani predavali F. Pogačnik, Tschokel, A. Ambschell in Jell. Jell je nadomestil Maffeija, ki je pod pritiski škofa-Herbersteina- katedro za matematiko zapustil leta 1775.45 Ločan Kallan in njegovi sošolci so izpit iz matematike, geodezije in balistike polagali po tezah profesorja Jožefa Jakoba Maffeija de Glattforta (1742 do okoli 1807), ki je bil rojen v uradniški družini v Gorici. Od jeseni leta 1772 dalje je bil Maffei profesor na višjih študijih v Ljubljani. Leta 1775 so njegovi študentje zagovarjali 187 tez iz matematike, med njimi 5 tez o geodeziji (XC - XCIV) in 17 tez o balistiki. Teze o balistiki, ki jih je Maffei objavil kot zadnje med tezami iz matematike, bi danes prej uvrstili k fiziki. Imele so številke CLXXI - CLXXXVII na straneh 30-32. Teza CLXXIV 43 Čermelj, 1954,13. 44 Schmidt, 1963,1: 265-267. 45 Schmidt, 1963, 267. je opisovala parabolo poti predmeta vrženega pod kotom 45 stopinj, ter določitev najvišje lege po metu pod kotom 15 stopinj. Teza CLXXXIV je prav tako obravnavala parabolo pri metu ter potrebno količino smodnika za izstrelitev z določeno začetno hitrostjo. Ločan Kallan in sošolci so na izpitu iz fizike zagovarjali 38 tez, povzetih po predavanjih profesorja Schottla iz Steyerja v Zgornji Avstriji. Teze so bile razdeljene v 8 skupin: NAZIV POGLAVJA Vrstne številke tez: Stran: O gibanju in strojih I-XII 33-38 O elementih sestave teles XIII - XVI 39-40 O trdninah in gravitaciji XVII - XXII 41-45 O vodi in hidrodinamiki XXIII - XXIV 45-47 O zraku in zvoku XXV-XXVIII 47-48 O ognju in mrazu XXIX-XXX 48-50 O svetlobi, toploti in vidu XXXI - XXXIV 50-52 O elektriki in meteorologiji XXXV - XXXVIII 52 Kallanov učitelj Schottl je bil zagovornik Newtonovega nauka v Boškovičevi obliki, kar je bilo običajno med jezuiti njegove dobe. V XIII. tezi so študentje obravnavali vakuum in pore v telesih. Na vprašanje, ali so vsa telesa porozna, so odgovorili pritrdilno in ocenili velikost in obliko por. Poznati so morali kartezijansko, Epikurjevo, Gassendijevo, Newtonovo in Leibnizevo mnenje o porah. O koheziji in o posebnih lastnostih teles je bilo treba poznati mnenje Bernoullija, Gassendija, Nolleta in Newtona. Posebno zanimiva je omemba Nolleta. V licejski knjižnici so nabavili večino njegovih del, čeravno je v drugi polovici 18. stoletja njegov sloves bledel na račun Franklinove teorije elektrike.46 Boškovičevo teorijo so Kallan in sošolci zagovarjali v XV. in XVI. tezi: "XV. V naravi obstajata privlačna in odbojna sila. Delujeta na različnih razdaljah, kar lahko dokažemo iz znanih zakonov sil v naravi. Odtod sledi zakon sil: pri minimalnih razdaljah deluje odbojna sila v obratnem sorazmerju z oddaljenostjo. Delovanje odboja (pri naraščajoči razdalji) nekajkrat preseže delovanje privlačne sile. Odboj začne delovati na razdaljah, večjih od nič. Od zelo majhnih razdalj odboj ob večkratnih spremembah smeri sile polagoma vztrajno narašča. Na nekaterih konstantnih razdaljah privlačna sila preseže odbojno silo. Pri nekaterih planetih in kometih na največjih razdaljah (privlačna sila) deluje le približno (sic!) sorazmerno z obratno vrednostjo kvadrata oddaljenosti. 46 O sporu med Franklinom in Nolletom se ljubljanski gimnazijski profesor fizike Heinrich Mitteis (1828-1878) sto let pozneje ni dovolj jasno opredelil za Franklinove ideje, zato ga je leta 1857 kritiziral dunajski univerzitetni profesor višje fizike in član Akademije Grailich (1829-1859)- Po Grailichovi prezgodnji smrti je njegovo mesto na Dunajski univerzi zasedel Jožef Štefan. 47 Schottl, 1775, 40; Sodnik-Zupanec, 1943, 21. XVI. Zakon na videz skoraj sovpada s slovito Boškovičevo krivuljo.47 Resnična nepredirnost se kaže v tem zelo znanem tolmačenju kot odboj pri majhnih razdaljah; kohezija (privlak) na omejenem območju sledi (odboju) v številnih neenakih nadaljevanjih, ko sta sili (privlaka in odboja) uravnovešeni z obeh strani; elastičnost deluje do meje privlaka (kohezije); fluidnost deluje povsod enako v enakih točkah v navideznih sferah koncentrične porazdelitve; drugače pa je v trdninah; kemijske raztopine večine teles so deloma tekoče, s stalnimi notranjimi silami; podobno se zmanjšuje velikost delovanja na raztopino; fermentacija (poteka) pri sili spremenljive smeri; fluidnost je (odvisna od) hitrosti molekul pri gibanju okoli lastne osi rotacije; podobno deluje zgoščevanje, kristalizacija in sublimacija pri različnih silah in (pri različnem) medsebojnem delovanju molekul. Odboj ob spremembi agregatnega stanja telesa je posledica zakona sil, ki je, po domače rečeno, le vprašanje vztrajnosti." Zanimiv je zaključek XV. teze, ki Newtonovemu gravitacijskemu zakonu pripisuje le približno veljavo. Podobno idejo je zagovarjal leta 1746 Francoz Alexis Claude Clairaut (1713 - 1765) v polemiki s francoskim Newtonovcem Georgesom Luisom Leclercom, grofom Buffonom (1707 - 1788), ki mu je odgovoril v Secondes vues de la nature leta 1765.48 Clairaut je svojo idejo utemeljeval z nepravilnostmi v gibanju Lune, vendar je pozneje moral priznati svojo napako. O popravkih gravitacijskega zakona, ki naj bi bili sprejemljivi tudi za Newtonove zagovornike, je pisal tudi Boškovič. V razpravi O aberacijah Jupitra in Saturna, ki mu je leta 1748 prinesla nagrado Akademije v Parizu, je Euler zapisal, da gibanje obeh planetov precej odstopa od Newtonovih zakonov. Boškovič je trdil,49 da je Euler, podobno kot pred njim Clairaut, zagrešil računsko napako, ki ga je zapeljala k napačni domnevi. Dodatne člene h gravitacijskemu zakonu so konec 18. stoletja predlagali tudi na Škotskem, kjer je John Robison na univerzi v Edinburghu prvič zagovarjal Boškovičevo fiziko leta 1785. Tako je ljubljanski o sili, ki "deluje približno sorazmerno z obratno vrednostjo kvadrata razdalje", primerljiv z zagovorniki Boškovičevega nauka njegove dobe. Tudi Kallanov sošolec Vega je pozneje leta 1790 predlagal modifikacijo Newtonovega zakona, vendar je leta 1800 to idejo opustil.50 V poglavju o trdninah in gravitaciji so Kallan in sošolci zagovarjali predvsem teze o astronomiji. V XVII. tezi so posebej poudarili Huygensovo mnenje o planetu Saturnu. V XVIII. tezi so omenili kartezijanske teorije o nepopolnosti čistosti Sonca in ognja. Omenil je tudi slavni komet, ki se je pojavil leta 1759. Gre za Halleyev komet, ki je bil viden od božiča leta 1758 do junija leta 1759. Clairaut je konec leta 1758 objavil račune orbite kometa z upoštevanjem motenj Jupitra in Saturna. Prihod kometa v naše osončje je napovedal z napako 31 dni.51 48 Ševarlič, 1986, 57 49 Boškovič, 1974, 54; Theile, 1982, 62. 50Južnič, 1998, 241-242. 51 Ševarlič, 1986, 56; Asimov, 1978, 240. V XX. tezi so obravnavali tri tedanje inačice svetovnega sistema: Kopernikovega, Tvchovega in Ptolemejevega. V oklepaju k XXI. tezi so, po zgledu Newtonove (1689) kritike kartezijancev, zanikali obstoj vrtincev etra v naravi. Če bi takšni vrtinci obstajali, bi bili sami premalo za pojasnitev gibanja zvezd. Komete so opisali kot trdna telesa, podobna planetom. Svetovni sistem je sistem Zemlje, ki se vrti okoli Sonca. Zemlja je na polih sploščena, kot je v nasprotju s kartezijanci trdil že Nevvton. Delovanje gravitacije so pojasnili z "agentom", etrom, ki dovoljuje premo gibanje in nihanje, ne pa tudi gibanja vrtincev. Gravitacija je univerzalna (XXII). V poglavju o vodi, hidrodinamiki, zraku in zvoku so v XXIV. tezi ugotavljali, da se kapljevina dvigne obratno sorazmerno s polmerom kapilare. V XXV. tezi so obravnavali živosrebrni barometer, ki so ga v Firencah sestavili pred več kot sto leti. V XXVIII. tezi so opisali zvok kot posledico vibracije teles. Niso natančneje opredelili, ali gre za longitudinalne ali transverzalne vibracije. V poglavju o ognju in mrazu so v XXIX. tezi našteli stopinje Deliscianuma, Reaumurja in Fahrenheita.52 Niso omenili stopinj Celzija. TENTAMEN PHILOSOPHICUM EX LOGICA, METAPYHSICA; algebra,geometria, tri- GONOMETRIA, GE0DESIA, STERE-OMETRIpA , GEOMETRIA CURVA-RUM, BALIST[CA, ET PHYSICA TAM GENERALI, QUAM PAR-TICULARI, anno mdcct.xxv. mense augusto die IN ARCH1D. ACADEMIA LABACENS1 EX PR^ELECTIONIBUS ADM.R. AC CL. D.GREGORII SCHOTTL. PHYS. PROF. PUBL. ET ORD. ADM. R. CL. AC PERILL. D. JOSEPHI MAF-FEr du GLATTFORT, MATH. PROFES. PUBL. ET ORD. ADM. k. ac cl. D. ANTONII TSCH0KL, LOG. ET MET. PROF. PUBL. ET ORD. S U B I V E R E. PERO D.F1DEL1S POGLAYN,CARN.CHAINB. PERD. D. GEORG. VEHA, CARN. M0RA1TSCH. f ERD. D. MATHaUS KALLAN, CARN. L0-CO POL. E SEM. EP1SC. ALUM. SCU1FFER. QUjE- 00. II tm ti il. i«(5WBfwi_|8 m- % x s ac aTšT^ležTž QU^ESTIONES EX LOGICA. ©jj« — Qwm M Quid & quotuplex cognitio ? Qua idearum differentia formalis & ma-•4- s^ji terialis? Quse definitionis, & divi-4- fionis regute ? Ouid judicium , & quotupIex ? Qua ejus partes V Quid propofitio ? Quaj ejusdem divifiones ratione qualitatis,quanti-tatis, & oppolitionis t Quid ratiocinatio ? Quidar-gumentatio? Qua; ejus Species? Quid veritas, & falfitas Logica ? Quid & quotuplex experi-entia ? Quid demonflratio ? Qua ejus principia ? THEOKEMATA. I. Ad acquirendam cognitionem philofo-phicam, cujus fundamentum eft cognitio hiflo-A i ri- Naslovnica tiskanih tez ob izpitu Ločana Kallana in sošolcev z miniaturo ob začetku tez 52 Daniel Gabriel Fahrenheit (1686-1736) je raziskoval v Dantzigu (Gdansk) po letu 1718, Rene-Antoine Ferchaut de Reaumur (1683-1757) pa v Parizu. V času Kallanovega študija so v Licejski knjižnici že imeli M. Martinovo razpravo o toploti, ki je naštevala 15 vrst skal za merjenje temperatur. Martin je naštete skale v tabeli primerjal s Fahrenheitovo. Celzijeve skale ni omenjal. Svoje meritve temperatur v Ljubljani je Schottl leta 1776 objavil v Reaumurjevih stopinjah. Po XXX. tezi izvira ogenj iz vrenja (fermentacije) v telesih. Resnična toplota je povezana z gibanjem delcev zraka. Izlivanje (toplote) poteka od segretih teles proti hladnim. Opis je bil blizu kinetični teoriji toplote, ki jo je med njegovimi sodobniki zagovarjal D. Bernoulli leta 1738. Izraz "efluvia", ki zadeva izlivanje oziroma sevanje toplote, je enak, kot ga je uporabljal Nollet pri svojem opisovanju delovanja elektrike sredi 18. stoletja. Med tezami o svetlobi, toploti in vidu so v XXXII. tezi zapisali, da se svetloba širi skozi vakuum, ne da bi kaj pripomnili o naravi svetlobe in toplote. Domnevamo, da so zagovarjali Newtonov model svetlobnih delcev, ki so mu v tej dobi nasprotovali le redki, med njimi Euler. Kallan in njegovi sošolci so morali poznati veliko optičnih naprav, ki jih je profesor gotovo imel tudi v svojem fizikalnem kabinetu. Med optičnimi napravami so v tezah našteti: Newtonov, Gregoryev in nizozemski teleskop. Med 51 instrumenti, predlaganimi na jezuitskem kolegiju v Ljubljani 17. 9 .1755, teleskopov ni bilo. Verjetno so jih imeli že od prej, saj popis iz leta 1811 našteva dva teleskopa, enega z mikrometrom, drugega s papirnato cevjo. V tezah o elektriki in meteorologiji so v XXXVI. tezi elektriko opisali kot motnjo električnega fluida v telesih. XXXVII. teza je zadevala meteorološka vprašanja, s katerimi se je profesor Schottl tisti čas ukvarjal v Ljubljani. Vprašanja so obravnavala oblake, njihovo višino, dež, vzroke za nastanek meglic itd. Meteorologija je bila gotovo v skupni tezi z elektriko zaradi Franklinovega raziskovanja atmosferske elektrike leta 1752. Zadnja, XXXVIII. teza je obravnavala strelovod. Postavitev železnih drogov ali prevodnih žic zanesljivo odvrača strelo od hiše, kar naj bi se v mestih po želji uredilo s pomočjo posvetnih oblasti. Strelovod so po poskusih Franklina prvič preizkusili 10. 5. 1752 na posestvu botanika Thomasa Frangoisa Dalibarda (1703 - 1799) v Marly-la-Ville na Francoskem. Do leta 1782 so v Franklinovem mestu Philadelphiji nastavili okoli 400 strelovodov. Novost se seveda ni uvajala brez zadržkov. Leta 1783 je bodoči revolucionar, advokat Maximilian Robespiere (1758 - 1794), branil francoskega plemiča na sodišču v Arrasu, ker so ga obtožili zaradi nastavitve strelovoda, ki je vznemirila sosede in celo župana. Prizadevanje za postavljanje strelovodov na Kranjskem je bilo gotovo zelo napredno v svojem času in okolju. Kallan in njegovi sošolci se niso opredelili bodisi za strelovode z okroglim ali zašiljenim vrhom, o čemer je nastal v njihovi dobi spor med angleškimi in francoskimi raziskovalci. Njihova zadnja teza se je navezovala na knjigo Maka, v katero so bile teze privezane. Izpitne teze so bile natisnjene v latinščini, medtem ko je Makovo razpravo o streli in sredstvi za zavarovanje pred njo njegov dunajski študent Joseph von Retler prevedel v nemščino. Zaključek Loški študentje so sodelovali pri pomembnih spremembah pri pouku fizike in astronomije v Ljubljani v času ukinitve jezuitskega reda. Čeprav se po končanem študiju filozofije v Ljubljani niso več aktivno ukvarjali s fiziko, so s pridobljenim znanjem gotovo prispevali k širjenju novih idej v svojem okolju. Literatura in uporabljene okrajšave 1. Anonimno. Okoli 1690. Viaggio del Mondo Cartesiano. APUG 912. SLU film 3553.2. 2. APUG - Arhiv Pontificia Universita* Gregoriana v Rimu. Številke se nanašajo na folio in na strani v rokopisu. 3. Asclepi, Giuseppe Maria. 1768. De obiectivi micrometri usu in planetarum diametris metiendis. Exercitatio optico-astronomica habita in Collegio Romano a patribus Societatis Jesu Anno MDCCLXV. III. Non. Sept. Graecii, Typis Haeredum Widmanstadii. - Assertationes ex universa philosophia, quas in archi-ducali, et academico Societatis Jesu gymnasio Labaci. Anno M.DCC. LXVIII. Mense Augusto, die publice propugnandas susceperunt Eruditus, ac perdoctus dominus Franciscus Karpe, Carniolius Labacensis, eruditus, ac perdoctus dominus Franciscus Suetiz, Carniolus Lythopolitanus e Sem. S. J. ex praelectionibus r. p. Ioannis Baptistae Pogrietsnig e * Societate Jesu, Philosophiae Professoris publici, et Ordinarii. Ljubljana. 4. Asimov, Isaac. 1978. Biographical Encyclopedia of Science and Technology. London, Sidney: Pan Books Ltd. 5. Baker, Thomas. 1734. Trattato della incertezza delle scienze. Tradato in Italiana. Benetke, Padova: Francesco Pitteri. 6. Baker, Thomas. 1759. Tractatus de incertitudine scientiarum. Orig. Reflections upon learning Auctore Thoma Baker. In Academia Zagrabiensi latinitate donatus a Casimir Bedekovich. Dum Assertiones ex universa Philosophia in aula Academica Societatis Jesu publice propugnarent praenobilis, ac eruditus Dominus Marcus Krajachich, Croata Gliensis. Ex praelectionibus R. P. Ioannis Bapt. Simunich.... Anno MDCCLIXMense Aug. Zagreb. 7. Baker, Thomas. 1759b. Tractatus de incertitudine scientiarum recens ex Italico latine redditus. Zagrabiae, Typis Cajetani Francisci Harl, Inclyti Regni Croatiae Typographi, Anno 1759- Dum Assertiones ex universa Philosophia in aula Academica Archi-Ducalis Societatis Jesu Collegii Labaci Anno Salutis M.DCC. I.IX Mense Augusto publice propugnarent Praenobilis, ac eruditus Dominus Anton. Jos. De Zanetti, Carn. Locopolitanus, e Fund. Thalb et Nobilis, ac Eruditus Dominus Jodocus Jugoviz, Carn. Crainburgensis Philosophiae in Secundum Annum Auditores. Expraelectionibus R. P. Josephi Engestler, e Societ. Jesu, AA. LL. & Phil. Doct. Ejusdemque Prof. Publici & Ordinarii, & examinatoris, Auditoribus oblatus. Zagreb. 8. Bazala, Vladimir. 1978. Pregled hrvatske znanstvene baštine. Zagreb: Nakladni zavod MH. 9. Bedekovič, Kazimir. 1758. Exercitatio philosophica in primam Neivtoni regulam, quae sic habet: Causae rerum naturalium non plures admittendae sunt, quam quae verae sunt et phenomenis explicandis inserviunt. Assertiones ex universa Philosophia, quas in aida Academica Societatis Jesu publice propugnandas susceptit... Adamus Mikulich, Croata Zagrabiensis... subpraesidio R. P. Casimiro Bedekovich Anno MDCCLVIII die 23 Augusti. Zagreb. 10. Bernoulli, Daniel. 1738. Danielis Bernoulli Joh. Fil. Mede Prof. Basil. Acad Scient. Imper. Petropolitanae, prius Matheseos sublimioris Prof. Ord. Nune Membri et Prof. Honor. Hydrodynamica, sive de viribus et motibus Fluidorum commentarii. Opus Academicum ab Auctore, dum Petropoli nageret, congestum. Argentorati, Samptibus fohannis Reinholdi Dulseckeri, Anno M D CCXXXVIII. Basel: Typis Joh. Henr. Deckeri, Typographi Basiliensis. 11. Berry, Arthur. 1946. A Short History of Astronomy. 1898. Ruski prevod. Moskva-Leningrad: OGIZ. 12. Blaznik, Pavle. 1973. Škofja Loka in loško gospostvo (973 -1803). Škofja Loka: Muzejsko društvo. 13. Boškovič, Rudjer. 1974. Theoria philosophiae naturalis, redacta ad unicam legem virium in natura existentium, Venetiis MDCCLXIII. Ponatis s hrvaškim prevodom. Zagreb: Temelji. 14. Descartes, Rene du Perron. 1637. Discours de la methode pour bien conduire sa raison et chercher la verite dans les sciences, plus la Dioptrique, les Meteores et la Geometrie, qui sont des Essais de cette methode. Leyde. Reprint. 1998. The Word and Other Writings. Cambridge: Cambridge university press. 15. Dežman, Kari. 1856. Einiges iiber die naturwissenschaftlischen Forschungen in Krain.fahreshefte des Vereines des krainisehen Landes Museums. 9-12. 16. Družba - Družba Jezusova (Societatis fesu). 17. Engstler, Joseph. 1758. Institutiones lingua sacrae in universitate Gracensi S. f. Theologiae Auditoribus propositae a Patre fosepho Engster, e' Societem fesu, A. A. L. L. et Phil. Doct. Ejusdemque prof. publici & ordinarii, et examinatoris. Gradec: Sumptibus Josephi Mauritii Lechner Bibliopolae Academici Graecii. Literis Haeredum Widmanstandii. 18. Erberg,Anton. 1750,1751-CursusPhilosophicusMethodoScholasticoElucubratus. Dunaj. 19. Fermat, Pierre. 1662. Lettre a* C. de la Chambre du ler janvier 1662. 20. Gaetani, Ignatio. 1760. Philosophia naturalis. P. I. Sec I.II.III. ex P. Ignatio Gaetani SoafesuA. D. MDCCLX. APUG 1022, SLU film 3560.2. 21. Galileo, Galilei. 1632. Dialogo di Galileo Galilei, linceo, matematico supraordinario della Studio di Pisa. E filosofo e matematico primario del serenissimo Granduca di Toscana. Dove ne i congressi di quatro giornate si discorre sopra i due Massimi Sistemi del mondo tolemaico e copernicano; proponendo indetermianamente le ragioni filosofiche e naturali tanto per l'una, quanto per Valtra parte. Firence: Gio. Batista Landini. 22. Grailich, Joseph Wilhelm. 1857. Zeit.6st.Gymn. 331. 23. Idelson, N. I. 1947. Žizn i tvorčestvo Kopernika. V: Nikolaj Kopernik. 24. Isusovačka baština u Hrvata. 1992. Zagreb: Muzejsko-galerijski centar. 25. Južnič, Stanislav. 1998. Pouk fizike v Ljubljani v času študija Jurija Vege. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 13 - 14: 201 - 246. 26. Južnič, Stanislav. 2000. Pouk in profesorji fizike v jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Kronika. 48/3:11 - 48. 27. Kepler, Johannes. 1621. Epitomes Astronomiae Copernicanae, Lib. V, VI, VII, Doctrina Theorica. Frankfurt: Sumptibus Godefridi Tampachij. 28. Kos, France. 1894. Doneski k zgodovini Škofje Loke. Ljubljana: Matica Slovenska. 29. Nikolaj Kopernik. 1947. Moskva-Leningrad: Izdateljstvo akademiji nauk SSSR. 30. Koropec, Jožef. 1985. Mi smo tu: veliki punt na Slovenskem v letu 1635. Maribor: Obzorja. 31. Mairan, Jean Jacques D'Ortous de. 1760. Dissertatio Cl. Mairani De Causa Variationum Barometri. Tentamen Publicum ex Universa Philosophia, Quod In Archi-Ducali, & Academico Soc. JESU Collegio Labaci expraelectionibus R. P. Innocentii Taufferer Soc. Jesu Pil. Prof. Publ. & Ord. Subiverunt Perillust. D. Aloysius Vermati, de Vermesfeld,53 Carn. Lab. Nobilis D. Antonius Feichtinger, Carn. Locopolitanus. Prolusionis loco Explanabuntur Phaenomena motus Astrorum Systematis Copernicani. Ljubljana: Typis Joannis Georgii Heptner, Inclytae Provinciae Carnioliae Typographi. 32. Mako, Paul von Kerek Gede. 1766. Compendiaria Physicae Institutio quam in usum auditorium philosophiae ... Paulus Mako. Tomus II. Viennae: Trattner 1762. Razširjeni ponatis. Dunaj: Trattner. 33. Mako, Paul von Kerek Gede. 1775. Tentamen Philosophicum ex Logica, Metaphysica, Algebra, Geometria, Trigonometria, Geodesia, Stereometrissa,54 Geometria Curvarum, Balistica et Physica, tam Generali, quam Particulari, quod Anno MDCCLXXV. Mense Augusto die_ in Archid. academia Labacensi. Ex praelectionibus adm. r. ac. cl. d. Georgii Schottl, Phys. Prof. Publ. et Ord. Adm. R.Cl. ac Perill. D. Josephi Maffei de Glattfort, Math. Profes. Publ. et Ord. Adm. R. ac Cl. D. Antonii Tschokl, Log. et Met. Prof. Publ. et Ord. Subivere. Perd. D.Fidelius Poglayn, Carn. Crainb. Perd. D. Georg. Veha, Carn. Moraitsch. Perd. D. Mathaeus Kallan, Carn. Locopol. e Sem. Episc. Alum. Schiffer. Hrn. Mako von Kerek-Gede Prof. apost. Und Lehrer der Mathematischen Wissenschaften in dem k.k. Theresianum und Joseph Edlen von Retler, seiner Zuhorer in das Deutsche iibersetzt, Physikalische Abhandlung von den Eigenschaften des Donners und den Mitteln wider das Einschlagen. Wien. Ljubljana.55 34. Markovič, Željko. 1968. Ruder Boškovič. Prvi del. Zagreb: JAZU. 53 12.1.1783 je Alojz Vermatti postal lastnik graščine Mala Loka pri Ihanu (Hoflack) po svojem očetu Antonu, ki je dobil posestvo okoli leta 1780. Pred tem je Alojz moral skleniti poravnavo s svojo materjo Alojzijo, rojeno Florjančič pl. Grinfeldt (Grienfeld), in s svojimi brati in sestro. Alojz bržkone teh poravnav ni mogel plačati, zato je posest 9.7.1798 prodal za 12000 gld (Smole, 1982, 278). 54 Tiskarska napaka. 55 Iz navedenih predmetov so Fidelius Poglajen, Kranjec iz Kranja, Jurij Vega, Kranjec iz Moravč in Matevž Kallan, Kranjec iz Škofje ioke, semeniščnik, opravili izpite pri profesorjih Schottlu, Maffeiju in Tschoklu v avgustu 1775. 35. Martine, George. 1751. Dissertation sur la Chaleur avec des observations nouvelles sur la construction et la comparaison des thermometres. Pariz. 36. Martinovič, Ivica. 1992. Ljetopis filozofskih i prirodoznanstvenih istraživanja hrvatskih isusovaca. V: Isusovačka baština u Hrvata. 87 - 97. 37. Mitteis, Heinrich. 1856. Abbe Nollet in seiner Stellung gegen Benjamin Franklin. Programm und Jahresbericht des kaiserl.konigl. Obergymnasiums zu Laibach, Schuljahrl856. Laibach: Druck von Ign. V. Kleinmayr & Fedor Bamberg. 38. Murko, Vladimir. 1974. Starejši slovenski znanstveniki in njihova vloga v evropski zgodovini - Astronomi, Zbornik za zgodovino znanost in tehnike. 2: 11 - 41. 39. Pokorn, France. 1908. Šematizem duhovnikov in duhovnij v Ljubljanski nadškofiji l. 1788. Ljubljana: Knezo-škofijski ordinariat ljubljanski. 40. Robida, Karel. 1866. Hochenberstimmungen der Erdatmosphare und ihrer untern Schichten. Klagenfurt: Joh. & Fried. Leon. 41. Rojstna knjiga - Liber Baptizatorum S. Apostoli Jacobi in Civitate Liber 1736. A dio 29. Aprilis 1736 a a diem 4 . Februari 1747 (NŠALj 910). 42. Oče Romuald. 1987. Škofjeloškipasijon. Ljubljana: Mladinska knjiga. 43. Rosenberger, Ferdinand. 1890. Die Geschichte derPhysik. III del. Braunschweig: Druck und Verlag von Friedrich Vieweg und Sohn. 44. Pogrietschnig, Janez Krstnik, 1768. V: Asclepi. 45. RS - Royal Society of London. 46. Schmidt, Vlado. 1963- Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. I del. Ljubljana: DZS. 47. Schottl, Gregor. 1773- Tentamen physicum exAstronomia Physica quod in Aula Academica Archiducalis Societatis fesu Collegi Labaci Anno M.DCC.LXXLLI. ex Prealectionibus R.P. Gregor Schottl e Soc.fesu Phys. Prof. Publ. et Ord. Subibunt. Perdoct. D. foann Bonnes, Carn. Tolmin. Perdoct. D. Ant. Prevodnig., Carn. Moschn. Perdoct. D. Thom. Sedey, Civ. Carn. Labac. Perdoc. D. fos. Verivega, Austr. Vienn., philosophiae in Z1""' annum auditores. Ljubljana: Typis Joannis Friderici Eger, Inclyt. Provinc. Carn. Typographi. 48. Schottl, Gregor. 1775. V: Mak,o von Kerek-Gede. 49- SLU - Pius XII Memorial Library, Saint Louis University, ZDA. 50. Smole, Majda. 1982. Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS. 51. Sodnik-Zupanec, Alma. 1943- Vpliv Boškovičeveprirodnefilozofije v naših domačih filozofskih tekstih XVLLI. stoletja. Ljubljana: SAZU. (Sprejeto na seji 6. 6.1940). 52. Sommervogel, Carlos. 1890-1900. Bibliotheque de le Compagnie de Jesus, Premiere partie: Bibliographie par les Peres Augustin et Aloys de Backer, Nouvelle Edition par Carlos Sommervogel, S. J. Strasbourgeois publiee par le Province de Belgique. Tome I - IX. Bruxelles-Paris. 53- Stoeger, Joannes Nep. 1855. Scriptores Provinciae Austriacae Societatis fesu ab ejus origine ad nostra usque tempora. Dunaj: Typis Congregationis Mechitharisicae. 54. Strnad, Janez. 1996. Razvoj fizike. Ljubljana: DZS, 93, 213 55. Ševarlič, Branimir M. 1986. Kratka zgodovina astronomije. 2. del: Od Neiutona do današnjih dni. Ljubljana: DMFA. 56. Štukl, France. 1984. Knjiga hiš v Škofji Loki II. Škofja Loka: ZAL. 57. Štukl, France. 1988. Zemljiška knjiga kot vir za kulturno zgodovino (dva testamenta z inventarjem iz Škofje Loke). V: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zbornik ob devetdesetletnici arhiva. 77 - 87. 58. Štukl, France. 1996. Knjiga hiš v Škofji Loki III. Stara Loka in njene hiše. Ljubljana-Škofja Loka: ZAL. 59. Taufferer, Inocenc. 1760. V: Mairan, 60. Theile, Rtidiger. 1982. Leonhard Euler. Leipzig: BSB B. G. Teubner Verlagsgesellschaft. 61. Višji študiji - Filozofski študiji na jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Višji študiji teologije so bili v Ljubljani dopolnjeni leta 1655. V letu 1695 in pozneje so jih tudi izrecno ločili na »scholae superiores« in »scholae humaniores«, s posebnim prefektom za vsako. Počasneje so napredovali filozofski študiji. Po ustanovni listini 29- 2. 1704 in svečani otvoritvi 4. 11. 1704 so na njih poučevali vse do ukinitve Družbe 29. 9- 1773. 62. ZAL - Zgodovinski arhiv, Ljubljana. 63- Zenko, Franjo. 1983- Aristotelizam od Petriča do Boškoviča. Zagreb: Globus. 64. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Zbornik ob devetdesetletnici arhiva. (Uredili: Vinko Demšar, Mija Mravlje, Boris Rozman). 1988. Ljubljana: ZAL. Zusammenfassung Zwei Studenten aus Škofja Loka haben in Ljubljana als die ersten das kopernikanische Weltsystem befurwortet Wir haben den Inhalt der Priifungsthesen aus Physik, die drei Studenten aus Škofja Loka am Ende ihres Philosophiestudiums in Ljubljana in den Jahren 1759, 1760 und 1775 befiirwortet hatten, erforscht. Wir haben festgestellt, wie sie in sehr kurzer Zeit hintereinander neue Ansichten zu Physik und Astronomie annahmen, zuerst die von Kopernik, spater von Newton bzw. von Boškovič. Die Befiirwortung der kopernikanischen Lehre in den Priifungsthesen von den Studenten aus Škofja Loka haben wir mit den gleichzeitigen Veranderungen in anderen katholischen Landern verglichen. Die neuen Ansichten zu Physik und Astronomie haben wir in die Zeit der schnellen und tiefen Veranderungen beim Unterricht an hoheren Studien in Ljubljana eingeordnet. Mit dem Vergleich der Angaben von den Studenten aus Škofja Loka haben wir festgestellt, dass die Studenten in Ljubljana bei ihren Diplompriifungen ungefahr zwanzig Jahre alt waren. ? ANDRAŽ KALAMAR OBNOVA SOLSTVA V ŠKOFJELOŠKEM OKRAJU PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Šolstvo v škofjeloškem okraju pred drugo svetovno vojno Šolstvo na škofjeloškem ozemlju ima že dolgo zgodovino, saj spada Škofja Loka glede poučevanja med prva mesta v Sloveniji. Iz listin križevniškega reda je mogoče ugotoviti, da je šolnik Wolfing že leta 1271 poučeval v Loki. Leta 1672 je bila v Loki ustanovljena trivialna šola, iz nje pa se je razvila glavna šola.1 Tradicija šolstva se je v Škofji Loki obdržala, v mestu je bila pred vojno edina meščanska šola v okolici. Najbolj znane so bile dekliške šole v uršulinskem samostanu, ki so bile zelo cenjene, predvsem dekliška meščanska šola. Najvišja šola v mestu in okolici pred vojno pa je bilo žensko učiteljišče, ki so ga tudi vodile redovnice v samostanu. Škofja Loka je bila v predvojnem času najmlajši srez Dravske banovine, ki se je razvil tako, da so leta 1927 za zahodni del kranjskega sreza ustanovili v Škofji Loki ekspozituro. Njene pristojnosti so 1932 še povečali in leta 1936 so jo napravili neodvisno.2 Tako je škofjeloško ozemlje postalo upravno in gospodarsko samostojna celota. S to upravno spremembo je Škofja Loka prevzela tudi pristojnosti pri upravljanju šolstva na svojem ozemlju. Na območju okraja Škofja Loka je delovala množica različnih šol, tako dobro organizira- Osnovna in meščanska šola v Škofji Loki leta 1938 1 Lojze Malovrh, Razvoj slovenskega šolstva v Škofji Loki, Šolska kronika 1999, zbornik 1, str. 118. 2Srez Škofja Loka, Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937. ne šole v modernih stavbah v mestu kot male vaške in hribovske šole z enim razredom in enim učiteljem. V okraju je pred vojno delovalo 29 ljudskih osnovnih šol, od katerih jih je 25 imelo svoja lastna poslopja, tri pa so bile nastanjene po zasebnih hišah. Osnovne šole so bile: Bukovica, Bukovščica, Erni Vrh, Davča, Gabrk, Javorje, Sv. Lenart, Leskovica, Lučine, Malenski Vrh, Martinj Vrh, Podlonk, Poljane, Podblica, Preska, Reteče, Selca, Sora, Sorica, Sovodenj, Stara Oselica, Škofja Loka, Trata, Trebija, Zabrdo, Zali Log, Žabnica, Železniki in Žiri. Center šolstva v okraju je bila Škofja Loka, kjer je pred vojno delovalo kar sedem učno vzgojnih ustanov. V novi, leta 1932 zgrajeni šoli sta imeli svoje prostore Državna deška ljudska osnovna šola in Državna mešana meščanska šola. V uršulinskem samostanu pa je delovalo kar pet zasebnih - uršulinskih vzgojnih ustanov, ki so bile vse razen otroškega vrtca namenjene izključno deklicam, to so bile Dekliška ljudska osnovna šola, Dekliška meščanska šola, Dekliška trgovska šola in Dekliška učiteljska šola. Šolstvo na Škofjeloškem med drugo svetovno vojno Večino škofjeloškega ozemlja so med vojno zasedli Nemci, le nekaj vasi na žirov-skem koncu je spadalo pod italijansko oblast. Nemci so kmalu po zasedbi Gorenjske ukinili vse slovenske šole in druge učne zavode. Učiteljstvo so odstavili oziroma internirali, izselili ali upokojili. Šolska poslopja pa so izročili civilni upravi, vojaštvu in policiji. Ti so po svoje zagospodarili v poslopjih, vključno z inventarjem, učili, arhivi, in povzročili veliko materialno škodo.3 V večjih krajih, kot je Škofja Loka, so okupatorji odprli redne šole, drugje na deželi pa je pouk potekal le v obliki tečajev po nekaj mesecev na šolsko leto, v zadnjih dveh letih vojne pa pouka skoraj ni bilo. Otroci se v teh šolah niso veliko naučili, saj je pouk potekal le v nemščini. Po vojni so slovenski učitelji ugotavljali, da so se učili le nemščine, računstva in predvsem nemške propagande, nemške pesmi ter telovadbo. Predvsem pa so se otroci odvadili reda in spoštovanja do učiteljev. Disciplina je v primerjavi s prejšnjo šolo zelo padla. Pouk je bil namreč zelo nereden, in če so se otroci upirali nemškim učiteljem, so bili v šoli sicer tepeni, vendar so nekateri starši in okolica nasploh odobravali njihovo upiranje okupatorjem, ki so jih predstavljali učitelji. Seveda se je pouk razlikoval od kraja do kraja, v nekaterih krajih je pouk potekal le nekaj mesecev ali celo le tednov v letu 1941, potem pa so otroci do začetka parti-zanskih šol ostali brez organiziranega šolanja._ 3 Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota v Škofji Loki (v nadaljevanju ZAL - ŠKL), OLO Škofja Loka, odsek za prosveto, t.e. 1. Maturantke dekliške meščanske šole v uršulinskem samostanu leta 1940 Obstajalo pa je tudi nekaj poskusov delovanja domobranskih šol. V Gorenji vasi sta od februarja 1944 do aprila 1945 poučevala dva domobranska učitelja, Mirko Slak in Nada Šušteršič. Pouk v slovenskem jeziku je dokaj redno obiskovalo 70 otrok. Povojni upravitelj šole je priznal, da sta učila dobro in da so se učenci veliko naučili. A oba učitelja sta maja 1945 zbežala na Koroško in takrat se je pouk zaključil. Tudi v Ernem Vrhu in Lučinah so med vojno kar nekaj časa poučevali domobranski učitelji. Dve šoli sta bili nekaj časa pod italijansko oblastjo. Žiri so bile namreč na začetku vojne pod italijansko upravo, tako da je pouk v šoli od maja pa do junija potekal normalno v slovenskem jeziku s slovenskimi učitelji. V juniju pa so Žiri prišle pod nemško oblast in ta je tako kot drugje ukinila slovensko šolo. Italijani so v bližnji vasi Brekovice, ki je ostala pod njihovo upravo, leta 1941 ustanovili novo šolo, čeprav je do vojne nikoli ni bilo. V Škofji Loki so Nemci v nadomestilo za sedem ukinjenih slovenskih šolskih ustanov s 35 oddelki v septembru 1941 odprli po eno mešano ljudsko in meščansko šolo (Hauptschule). Šol pa niso združili v enem poslopju, temveč so pomešali nekaj razredov ljudske in nekaj razredov meščanske med vojaštvo v novem, letal932 zgrajenem šolskem poslopju, ostanek pa med policijo v samostanskem šolskem poslopju. Nekateri razredi so bili nekaj časa nastanjeni celo po gostilnah v mestu.4 V zadnjih dveh letih vojne so po odmaknjenih vaseh in na osvobojenem ozemlju začele nastajati slovenske šole, kakršne v Škofji Loki med vojno ni bilo. Šole so ustanavljali na pobudo partizanov, Komunistične partije ali pa celo samoiniciativno vaščani, ki so želeli, da bi se njihovi otroci izobrazili. A delovale so le občasno in z velikimi težavami zaradi pomanjkanja prostorov, učil, šolskih potrebščin in predvsem zaradi nevarnosti, da bi jih odkril okupator. Selški otroci z nemško učiteljico pred šolskim poslopjem med vojno Partizanska šola v Martinj Vrhu pozimi 1944/45 Vzpostavitev pouka v prvih mesecih po vojni in priprava na prvo redno šolsko leto po osvoboditvi. Prva slovenska vlada Ljudske republike Slovenije je ustanovila ministrstvo za prosveto. Slovenija je z njegovo ustanovitvijo prvič pričela povsem samostojno upravljati svoje šolstvo. Leta 1945 je izšel odlok o organizaciji osnovnega in srednjega šolstva. Namesto meščanskih šol so bile odprte nižje gimnazije. Skrb za šole je prevzela država. Šola je bila ločena od cerkve.5 Po osvoboditvi je škofjeloški okraj upravno spadal v ljubljansko okrožje, sam okraj pa se je po vojni kar precej povečal in je bil razdeljen na 44 krajevnih ljudskih odborov (KLO). Po osvoboditvi so namreč loškemu okraju dodelili Žirovsko kotlino, ki je pred tem spadala v srez Logatec. Tako je bila vsa Poljanska dolina spet združena v isto upravno enoto. Okraju pa so takoj po vojni dodelili tudi Medvode, a le za eno leto, saj so jih že naslednje leto spet odcepili. V letu 1946 so zmanjšali tudi število KLO v okraju na 27. Po osvoboditvi je organizacijo šolstva v Škofji Loki in njeni okolici prevzel okrajni in okrožni referent za prosveto. Kljub temu da je bilo veliko šolskih poslopij porušenih in da ni bilo izobraženih učiteljev, učil in inventarja, so že v maju in juniju po skoraj vseh večjih škofjeloških krajih delovale osnovne šole. Pobudo za začetek pouka je dala oblast, v več primerih pa so začeli pouk kar samoiniciativno, na pobudo prebivalstva ali izobražencev. S poukom pa so nadaljevali tudi vsi pomožni učitelji, ki so otroke prostovoljno učili že med vojno. Obnova šole v Škofji Loki in začetek pouka v njej Sporazumno z okrajnim in okrožnim referentom za prosveto je že 10. maja 1945 prevzel organizacijo šolstva v Škofji Loki nekdanji ravnatelj meščanske šole Karel Sovre. Najpomembnejše stvari, ki se jih je okrajni prosvetni odsek v povezavi z učitelji najprej lotil, so bile obnova šolskih poslopij, nabava inventarja, izbor učiteljstva, vzpostavitev pouka in delitev dela med ljudsko in meščansko šolo. Obe šolski poslopji v mestu, ljudsko in meščansko šolo, ter uršulinski samostan je takoj po osvoboditvi zasedla vojska z vojaki, ujetniki in begunci. Po intervenciji Ministrstva za prosveto je vojska odstopila šoli del šolskega poslopja, medtem ko je v ostalem delu in v samostanski šoli vojaštvo ostalo. Obnova šole je potekala od sredine maja do julija. Vsa zidarska, mizarska, steklarska, ključavničarska, pleskarska, inštalaterska in težaška dela v šoli so opravili vojni ujetniki, ki pa so se vsakih nekaj dni menjavali, zato so se ta dela tudi tako dolgo vlekla. Škodo je novi upravitelj ocenil na približno 868.000 dinarjev; na samem poslopju je znašala 691.000 din, na šolskem pohištvu 80.000 din, uničena in izgubljena učila so ocenili na 30.000 din. Izginilo pa je tudi 943 šolskih knjig in 934 učiteljskih knjig, katerih skupna vrednost je bila ocenjena na 94.000 dinarjev. Šolski inventar iz predvojnih šol so Nemci deloma polomili, požgali, ali pa so ga ljudje raznesli po okolici, tako da so na začetku le težko nabrali dovolj šolskih tabel, miz in klopi. Pri- 5 France Ostanek: Šolski sistemi na Slovenskem v obdobju 1774 -1963, Šolska kronika 1999, Zbornik 1, str. 68. manjkovalo je tudi vseh učil, celo zvezkov in svinčnikov, k sreči pa se je med starim papirjem ohranilo vsaj nekaj slovenskih knjig. Znova so zaposlili vse nekdanje učiteljice, ki so bile v tem času v kraju, enajst učiteljic ljudske in dve učiteljici meščanske šole. Prvi sestanek učiteljstva je bil 7. junija. Sklenili so, da bodo s poukom v ljudski šoli začeli takoj, začetek meščanske šole pa bo počakal na pripravo prostorov. Tako je bil 11. junij prvi šolski dan za dečke, 12. junij pa za deklice. Šolo je obiskovalo 562 otrok, 26l dečkov in 301 deklica. Ker šolski prostori še niso bili urejeni, je pouk prvi teden potekal kar na prostem. Otroci so bili razdeljeni v dvanajst skupin, a ne po letih, temveč po znanju. Predmeti, ki so jih poučevali, so bili le slovenski jezik, pisanje in računstvo. Drugih predmetov niso poučevali, saj so hoteli, da bi otroci ob začetku rednega pouka v jeseni obvladali vsaj osnovno znanje slovenščine, predvsem pisanje in branje. Pouk v prvem obdobju je trajal do 15. julija in je bil le nekakšna priprava na redno šolsko leto 1945/46. Položaj drugih šol v škofjeloškem okraju po osvoboditvi Vse stavbe v okraju so bile v vojni vsaj delno poškodovane, kar 4 šole so bile popolnoma porušene, delno porušenih je bilo 13, ohranjenih pa 10. Šole so poškodovali okupatorji, nekaj je bilo poškodovanih v bojih med partizani in Nemci ali belogardisti, saj so veliko šol okupatorji spremenili v svoje vojaške postojanke (Sorica, Preska, Poljane...). Nekaj šolskih stavb pa so porušili tudi partizani, zato da jih ne bi Nemci uporabili za svoje postojanke (Žiri in Žabnica). Po vojni so novi šolski upravitelji ali učitelji, ki so poučevali v šolah, poročali o vojni škodi v njihovih šolskih stavbah; okvirno so poročali o znesku škode, ki je nastala med vojno. Škode so znašale od najmanjšega zneska 10.750 dinarjev pa do milijon dinarjev. Najmanjša ocenjena vojna škoda je bila v Leskovici, kjer šola ni imela svojega poslopja in je pred vojno pouk potekal v župnišču, zato so bile poškodovane samo okenske šipe in klopi. Največjo ocenjeno škodo pa so imeli v Retečah, kjer je pogorela cela malo pred vojno zgrajena šola, vključno z vsem inventarjem. Vrednost uničene stavbe, inventarja in učil so ocenili na slab milijon dinarjev. Upravitelji so v šolah popisovali vse, kar je bilo poškodovano ali pa je izginilo, od poljedelskega orodja pa do radijskih aparatov, pisalnih strojev, učil, knjig, umetniških slik, uničenih sadnih dreves, vodnjakov, ograj... Vendar so bile vse to nadomestljive stvari; najhuje je bilo namreč, da so Nemci takoj ob zasedbi šol požgali vse šolske arhive in druge dokumente in tako napravili slovenskemu šolstvu neprecenljivo škodo. Položaj šolstva po vojni je bil torej zelo težak, poleg poškodovanih šol, inventarja in pomanjkanja učil je primanjkovalo tudi izobraženih učiteljev. Zato so predvsem po vaseh poučevali le redki kvalificirani učitelji ali učiteljice. Obnova poškodovanih šolskih poslopij Takoj po osvoboditvi se je šolska in lokalna oblast skupaj s prebivalstvom lotila obnove poškodovanih šol. Najhuje je bilo krajih,-kjer so bile šolske stavbe popolnoma porušene ali požgane in pouk v njih ni bil mogoč. Tako je bilo v Bukovici, Gabrku, Javorjah, Poljanah, Retečah, Selcih, Žabnici, Železnikih in Žireh. Največjo šolo v okraju, v Škofji Loki, so obnovili na stroške šolskega prosvetnega odbora in s pomočjo vojnih ujetnikov. Oblast je pomagala, kolikor je lahko, v manjših vaseh pa so se krajani obnove lotili tudi povsem sami s prostovoljnim delom in s svojim materialom. Nekje so krajevne oblasti kar določile, koliko bo kdo dal za obnovo. V Sori-ci, kjer je bila šola le poškodovana, so določili, da bo vsaka hiša v vasi dala na voljo najmanj po eno delovno moč za en dan brezplačno. Obnova je bila velikokrat odvisna od šolskih upraviteljev in njihovega sodelovanja z prebivalstvom. V poročilu Odseka za prosveto iz Škofje Loke hvalijo upravitelja iz Javorij, ki je vaščane tako navdušil, da so kar sami s prostovoljnim delom šolo obnovili do jeseni. Podobno je bilo še v Poljanah, Retečah, Zalem Logu in Žireh. Obnova je bila veliko odvisna tudi od prebivalcev in njihove povezanosti; šolski nadzornik hvali Žirovce, ki so bili kot vedno polni podjetnosti in so se skoraj vsi skupno lotili obnove. Nasprotno pa pravi, da so bile krajevne razmere v Železnikih že od nekdaj take, da so javna dela v kraju skoraj nemogoča. Tudi pri Sv. Lenartu prebivalci niso bili zavzeti za obnovo šole in so se raje lotili obnove porušene cerkve in župnišča. Pomoč vojnih ujetnikov pri obnovi šol Pri obnovi so nekatere šole dobile tudi pomoč vojnih ujetnikov iz taborišča in bolnišnice za vojne ujetnike v Škofji Loki. Uporabili so jih za vsa težaška dela, pa tudi za mojstrska, kot poroča upravitelj iz Škofje Loke. V Preski je upravitelj šole prosil za nekaj vojnih ujetnikov za odstranitev bomb, ki so bile v vodnjaku, saj je bilo delo nevarno in ga vaščani niso hoteli opravljati. Vojni ujetniki so v Preski ostali osem tednov, delali pa so po deset ur dnevno. Podrli so bunkerje okoli šole, pobrali žično ograjo, obnovili notranjost šolskih prostorov, napeljali elektriko ... Vseh vojnih ujetnikov, ki so sodelovali pri obnovi šol je bilo 264, od tega največ v Dražgošah, kar 130. Vendar pa v kraju, kamor so jih dodelili, niso delali le pri obnovi šol, temveč pri vseh drugih potrebnih delih od pomoči kmetom na poljih do gradnje javnih stavb, mostov, cest... Število šolobveznih otrok in razpoložljivih učilnic poleti 1945 V juniju 1945 je okrajni prosvetni odsek zbral podatke o številu razpoložljivih učilnic in o številu šoloobveznih otrok v okraju: Bukovica, dve učilnici, 160 otrok; Bukovščica, ena učilnica, 110 otrok; Davča, ena učilnica, 100 otrok; Dražgoše, vas požgana, otroci so s starši raztreseni po sosednjih vaseh; Gabrk, dve učilnici, 120 otrok; Javorje, ena učilnica, 160 otrok; Sv. Lenart, ena učilnica, 110 otrok; Leskovica; ena učilnica, 70 otrok; Lučine, tri učilnice, 150 otrok; Malenski Vrh, ena učilnica, 100 otrok; Martinj Vrh, ena učilnica, 100 otrok; Podlonk, ena učilnica, 70 otrok; Poljane, pet učilnic, 400 otrok; Preska, šest učilnic, 300 otrok; Reteče, štiri učilnice, 200 otrok; Selca, štiri učilnice, 300 otrok; Sora, tri učilnice, 200 otrok; Sorica, ena učilnica, 120 otrok; Sovodenj, tri učilnice, 160 otrok; Stara Oselica, ena učilnica, 100 otrok; Škofja Loka, 12 učilnic, 700 otrok; Trata, štiri učilnice, 300 otrok; Trebija, ena učilnica, 100 otrok; Zabrdo, ena učilnica, 50 otrok; Zali Log, ena učilnica, 120 otrok; Žabnica, dve učilnici, 150 otrok; Železniki, tri učilnice, 200 otrok. Žiri, šest učilnic, 700 otrok.6 obnova Šolstva v Škofjeloškem okraju po drugi svetovni vojni Vsega skupaj je bilo torej dva meseca pred začetkom šolskega leta v okraju na razpolago le 72 učilnic za približno 5350 otrok, kar pomeni v povprečju le ena učilnica na 74 otrok. Šteli so vse učilnice v šolskih prostorih in tudi tiste, ki so jih najeli kot učilnice v krajih, kjer so bile šole uničene. Dostikrat so bile to le malo večje kmečke sobe v zasebnih hišah, gostilniške sobe ali sobe v zadružnih domovih. Pred vojno pa je bilo v okraju na razpolago 105 učilnic, kar 41 več. Položaj učiteljskega kadra pred začetkom šolskega leta 1945/46 Eden največjih problemov, ki jih je morala prosvetna oblast rešiti za normalizacijo šolstva, je bilo pomanjkanje učiteljskega kadra. Pred vojno je v takratnih 29 šolah okraja bilo 105 oddelkov z 105 zaposlenimi učitelji in učiteljicami. Vsaj toliko so jih predvidevali za zaposlitev v novem šolskem letu 1945/46. V juniju pa je bilo v okraju le 24 nekdanjih učiteljev (19 žensk in 5 moških) in vsi so bili že junija zaposleni na svojih nekdanjih delovnih mestih, kljub temu da uradnih namestitvenih dekretov še niso prejeli. Med vojno sta od 105 učiteljev dva izgubila življenje zaradi vojnih dogodkov. Anton Pevc rojen leta 1911 v Škofji Loki, učitelj pri Sv. Lenartu, je padel kot partizanski borec 21. januarja 1944 v boju pri Begunjah. Minka Kalan, rojena leta 1906 v Škofji Loki, učiteljica v Bukovici, je umrla kot interniranka v taborišču Auschwitz 14. februarja 19447 Nekaterim učiteljem je nova povojna oblast najbolj zamerila, da so zlasti ob italijanski kapitulaciji zapustili podeželje in odšli v večja varnejša mesta, kjer so dobili, predvsem v Ljubljani, učiteljske službe, medtem ko je na osvobojenem ozemlju učiteljev primanjkovalo. Zato je Predsedstvo narodne vlade 13. julija sklenilo, da bodo omejili zaposlitev vseh učiteljev, ki so kakor koli sodelovali z okupatorji. Učitelji in profesorji, ki so bili sprejeti v nemško šolsko službo takoj po okupaciji 1941, se niso več smeli zaposliti v šolstvu. Preostale učitelje pa so obravnavali vsakega posebej in ugotavljali, zakaj so sprejeli okupatorjevo službo. Dopuščali so možnosti, da se je posameznik tako izognil internaciji ali nemški mobilizaciji. Končno so obravnavali tudi njegov odnos do osvobodilnega gibanja. Vsi učitelji so morali izpolniti svoje kartotečne liste, v katerih so morali podrobno popisati svoje delovanje med vojno. V kartotečnih listih so morali odgovoriti na kar 20 vprašanj, med drugim so morali navesti osebne podatke, narodnost, vero, osebne podatke zakonskega partnerja in otrok, vse o dosedanjih službah in izobrazbi... Kartotečne liste je pregledal in njihovo pravilnost preveril šolski upravitelj in okrožni šolski nadzornik. Poleg tega so vsi učitelji morali spisati in oddati tudi svoj življenjepis o svojem delovanju med vojno. Vse to je bilo seveda le začetek čistk in preverjanj učiteljev, ki so sledila v naslednjih letih, ko je v ospredje stopila ne pedagoška izobrazba, temveč predvsem pravilna politična pripadnost učiteljev. Predvsem na podeželju so bili politično pravilno usmerjeni učitelji gonilo sprememb, saj so med preprostim ljudstvom imeli veliko avtoriteto in so ljudi lažje prepričevali, da so novosti zanje dobre. Da bi učitelje pripravili na novo družbeno ureditev, so zanje že v juliju 1945 prirejali tako imenovane informativne tečaje. To so bili v bistvu politični tečaji, ki so trajali tri dni in na katerih so jih učili o novi državni ureditvi ter o novostih v šolstvu. Ko so se učitelji vrnili na svoje šole, so morali svojim sodelavcem predavati o vsebini tečaja. Že pred začetkom šolskega leta 1945/46 je nova šolska oblast zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra organizirala tečaje za prekvalificiranje v učiteljski poklic. V tečaje pa so poslali tudi vse učitelje in učiteljice, ki so prostovoljno in brez izobrazbe poučevali otroke med vojno v partizanski šolah. Nekatere učiteljice, ki so šle v tečaj, so imele dokončano le osemletno šolanje. Tako je iz teh tečajev hitro prišel sicer strokovno in pedagoško ne najboljši učiteljski kader, bili pa so zelo lojalni novi oblasti in politično pravilno usmerjeni, kar je bilo za takratno oblast več vredno kot strokovna pedagoška izobraženost. Prvi tečaj za učitelje pripravnike, ki je potekal v Kranju, se je končal že septembra 1945, iz škofjeloškega okraja se ga je udeležilo 29 pripravnikov, ki so takoj oktobra že začeli poučevati na šolah. Vprašanje o vključitvi redovnic učiteljic v šolsko delo V Škofji Loki se je po vojni pojavilo vprašanje ali vključiti v šolo tudi kvalificirane in izkušene učiteljice, redovnice iz nekdanjih samostanskih šol. Nova šolska oblast je namreč ukinila vse zasebne šole v Sloveniji in s tem tudi vse zasebne samostanske šolske zavode v Škofji Loki. V samostanu je tako brez svojega dosedanjega dela ostalo veliko uršulinskih šolskih sester. 14. novembra 1945 je devet nekdanjih učiteljic iz ukinjenih samostanskih šol zaprosilo krajevni prosvetni odsek za možnost zaposlitve v Škofji Loki. Mestni narodni odbor v Škofji Loki je izjavil, da nima ničesar proti namestitvi uršulinskih šolskih sester na tukajšnje šole. Pogoj za namestitev pa je bil, da nihče izmed civilnih učiteljev, ki so že zaposleni na šolah, ne bi bil zaradi zaposlitve redovnic prestavljen drugam, vsaj brez pristanka mestnega NOO ne. ŠOLSKO LETO 1945/46 Začetek rednega pouka za leto 1945/46 so šolske oblasti predvidele za 15. oktober. Tega dne se je pouk v prvem šolskem letu po vojni začel v večini škofjeloških šol. Nekaj vasi pa je ostalo brez pouka zaradi težav s prostori in pomanjkanja učiteljev. Največje težave, s katerimi so se spopadali učitelji, so bili neprimerni prostori, pomanjkanje učil, učbenikov, knjig za učence in pomanjkanje strokovne literature. Namesto knjig so uporabljali mladinske liste Ciciban in Pionir. Učitelji pa so namesto strokovnih knjig uporabljali pedagoški list Popotnik in nekateri so že začeli preučevati sovjetsko pedagoško literaturo. Obisk pouka je bil na splošno dokaj dober, kadar je bilo lepo vreme, ko pa je zapadel sneg, se je obisk v šolah zmanjšal tudi za polovico. Večina otrok podeželskih šol je bilo kar nekaj kilometrov oddaljenih od šole, povrh tega pa so bili tudi brez primerne obutve in obleke in veliko jih je zaradi tega bilo ves čas bolnih. Najpogostejši izostan- ki od pouka so bili zaradi raznih bolezni, pomanjkanja čevljev in obleke, visokega snega, mraza in zaradi pomoči pri delu na poljih. Rdeči križ je sicer razdeljeval kupone za dodelitev brezplačnih čevljev za najbolj potrebne otroke, vendar pa včasih čevljev zaradi splošnega pomanjkanja sploh ni bilo mogoče dobiti, še kupiti jih ni bilo mogoče. Otroci pa, če so že imeli čevlje, so imeli le en par, tako da je v razrednicah kot opravičilo velikokrat bilo zapisano, da otrok ni bilo v šolo, ker so imeli čevlje v popravilu pri čevljarju.8 Med otroki in tudi med prebivalstvom je razsajalo veliko nalezljivih bolezni, kot npr. tifus, ošpice, gripa, davica, meningitis, vnetja oči, srbečica, griža... Zaradi bolezni je bilo med šolsko mladino tudi nekaj smrtnih primerov. Več izostajanja od pouka pa je bilo spomladi zaradi obilice dela na poljih. Ker je po vaseh primanjkovalo delovne sile, veliko moških je v vojni padlo ali pa so proti koncu vojne zbežali na Koroško, so morali tudi najmlajši otroci pomagati pri kmečkih opravilih. Starejših pa spomladi sploh ni bilo v šolo, saj so jih starši takoj, ko so bili stari 14 let, izpisali iz šole. V večjih šolah so učitelji organizirali tečaje za odrasle mlade, ki zaradi vojne šole niso dokončali, ali pa so predčasno izstopili iz nje. Program zanje je bil zelo skrajšan in so obravnavali le najbolj osnovne predmete, pouk pa so imeli ob večerih ali ob nedeljah. Poudarek pri poučevanju je bil tudi v redni osnovni šoli zaradi velikega primanjkljaja znanja otrok na slovenskem jeziku, pisanju in računanju. Druge predmete pa so v prvem šolskem letu po vojni zanemarili, zato da bi na tak način nadoknadili osnovno znanje, ki ga v nemških šolah niso mogli pridobiti. Velik poudarek pa je imelo na delo pionirske organizacije in izdelava stenčasov po šolskih stenah, kjer so otroci opisovali svoja videnja dogodkov med vojno in po njej. Pionirske organizacije so v sodelovanju z drugimi-organizacijami pripravljale razne prireditve, mitinge, proslave in prirejale razne udarniške akcije kot pogozdovanje, ureditev šolskih igrišč, telovadišč, cest... Velik pomen pa so pripisovali tudi Šola v Martinj Vrhu v prvih letih po vojni Učiteljica Pavlina Eržen s svojim razredom pred šolo v Retečah zbiralnim akcijam, v katerih so zbirali odpadni material za potrebe industrije: staro železo, papir, krpe in steklo ... Posebni oddelki osnovne šole v Škofji Loki Oddelek za otroke iz Bosne in Hercegovine V novembru 1945 je Slovenijo prišlo več tisoč otrok sirot iz Bosne, ki so med vojno izgubili starše in so jim požgali domove. Otroke so najprej sprejeli v zbirne centre, kjer so jih očistili in oblekli, nato pa so jih razdelili po različnih slovenskih krajih. Tudi v škofjeloški okraj je prišlo 35 bosenskih sirot. Vse šoloobvezne otroke so vpisali v lokalne šole, in če je njihovo število v šolskem okolišu bilo višje kot 20, so zanje morali v šoli odpreti poseben oddelek, v katerem je pouk potekal v srbohrvaščini, če pa je bilo njihovo število manjše, so jim morali učitelji zagotoviti vsaj dve uri pouka tedensko v njihovem jeziku. Do 22. novembra so bili otroci razporejeni po škofjeloških krajih in šolah, po dva sta bila v Račevi, Železnikih in Žireh, po trije pa v Sovodnju in na Trati. Iz Selc pa so trije otroci že po nekaj dneh zbežali v Ljubljano, kjer so se pritožili, da so jih že v Bosni prevarali, saj so jim obljubili, da bodo živeli vsi skupaj v internatu. Teh treh otrok potem ni bilo več nazaj. V Škofji Loki jih je ostalo 20, kar je bilo ravno dovolj, da so zanje v osnovni šoli odprli poseben razred v katerem se je poučevalo v srbohrvaškem jeziku. Na začetku je bilo prijavljenih 20 otrok med osmim in enajstim letom starosti, vendar sta dva izmed prijavljenih že pred začetkom pouka pobegnila domov v Bosno, a so oddelek kljub temu obdržali. Kako pa so otroci živeli v Škofji Loki, je opisala njihova učiteljica Marta Marčun v svojem poročilu na koncu šolskega leta: »Vsi otroci so bili sirote iz Sarajeva in njegove okolice, nekateri se staršev sploh ne spomnijo, saj so jih pobili Ustaši, četni-ki, Nemci, ali pa so umrli za tifusom. Otroci so iz požganih domov zbežali v hribe, sestrici Polugovi sta razlagali da sta tedne jedli le travo. Po osvoboditvi so bili zbrani v Mladinskem domu v Reljevu, odkoder so jih poslali v Slovenijo. Sirote ki so bili dodeljeni v Škofjo Loko so vzeli v oskrbo premožnejši kmetje in meščani. Otroci so se hitro vživeli v tukajšnje življenje in nekateri so se hitro naučili tudi slovenščine. Nasploh so bili zadovoljni z novimi razmerami, saj pravijo da še nikoli niso bili tako dobro oblečeni in siti kot v Sloveniji, čeprav so nekateri godrnjali da morajo skupaj z domačimi otroci opravljati lažja domača dela. Šolo so obiskovali redno in z veseljem, pouk je bil v njihovem domačem jeziku, a brez uspeha. Pri učenju niso zbrani in ne vztrajni, le pripovedujejo zelo veliko. Zadanih nalog niso izvrševali, zlasti smo računali, čitali, pisali in risali. Ker so bili preveč vajeni svobode so se težko navadili discipline. Pionirji so bili vsi, bili so zelo kritični do svojega načelnika, ki so ga dvakrat zamenjali. Napravili so tudi svoje »zidne novine«. Spomladi so postali uporni, prevzelo jih je silno domotožje, prihajale so pritožbe da kradejo. Imeli smo zanimiv primer, učenec Nogoštist Boro je tri mesece nosil priimek Tamburist samo zato da je kot brat učenca Tamburist Petka lahko živel pri istem gospodarju. pri zdravniškem pregledu so pri treh učenkah odkrili tuberkulozo in so jih poslali v Preddvor na zdravljenje. Razred seje tako zmanjševal, saj je bilo kar nekaj otrok poslanih nazaj v Bosno. S šestim aprilom je bil razred ukinjen, in učenci so bili razdeljeni po ostalih razredih. Sicer pa je bil razred zelo prisrčen.« 9 Oddelek s prilagojenim programom Šolske oblasti so že v juliju 1945 pomislile tudi na ustanavljanje posebnih oddelkov za duševno prizadete otroke. Poseben razred s prilagojenim programom v okraju je bil uveden tudi v škofjeloški osnovni šoli. Delovati je začel januarja 1946, vanj pa je bilo vpisanih 17 otrok v dveh oddelkih. V prvem oddelku je bilo deset otrok, pet dečkov in pet deklic z največjimi težavami. V drugem, kjer so bili učenci malo bolj sposobni, pa le sedem dečkov. Ob začetku pouka so otroci v šolo prišli popolnoma brez znanja, v drugem oddelku so učenci poznali vsaj nekaj črk, besedni zaklad pa je bil pri vseh zelo reven. Šolo so obiskovali zelo redno, tako da je bil na koncu leta po 123 delovnih dnevih viden opazen napredek. Otroci v prvem oddelku so znali računati do deset in so obvladali vse črke, a jih še niso znali vezati skupaj. V prvem oddelku pa so vsi računali do sto in so vezano brali in pisali. Razred s prilagojenim programom je zaključilo petnajst otrok, dva pa sta ga ponavljala naslednje leto. Pet učencev je tako napredovalo da so jih vključili v redne razrede.10 Ustanovitev otroškega vrtca V okraju se je po vojni pojavila potreba tudi po ustanovitvi otroških vrtcev, saj je nova oblast spodbujala zaposlovanje žensk in zato je bilo potrebno poskrbeti za varstvo otrok. Pred vojno v okraju ni bilo nobenega državnega vrtca. Obstajal je le zasebni otroški vrtec, ki so ga vodile uršulinke v dekliški šoli na gradu. Po vojni pa so prepovedali vse zasebne šolske ustanove, vključno z vrtci. Potrebe po organiziranem varstvu otrok se je zavedalo tudi Ministrstvo za prosveto, ki je v avgustu 1945 spodbudilo ustanavljanje varstvenih ustanov za zaposlene starše. Prvi vrtec v okraju je začel delovati v okviru škofjeloške osnovne šole 11. februarja 1946. Vanj je bilo na začetku vključenih 40 otrok, kasneje pa se jih je priključilo še deset. Prijavilo se je sicer kar 62 otrok, vendar so zaradi pomanjkanja prostora izbrali le otroke zaposlenih mater. Vseh 40 otrok je poučevala le ena otroška vrtnari-ca - vzgojiteljica Angela Javornik, ki je imela opravljen tečaj za otroško vrtnarico. Pri svojem delu z otroki pa je imela veliko težav, saj vrtec ni imel primernih prostorov. Za vrtec so dodelili navaden razred v šoli brez pripadajočega dvorišča za igranje. Prav tako jim je primanjkovalo opreme, saj so bili na začetku otroci skoraj brez igrač in pripomočkov. Občane so zaprosili za žogice, ploščice, palčke, obročke, plastelin Druge šole in šolske ustanove v okraju Ukinitev meščanskih šol in ustanavljanje gimnazij Po vojni je nova oblast ukinila vse meščanske šole in namesto njih je bila predvidena ustanovitev enotnih srednjih šol - gimnazij v vseh krajih, kjer bodo ustrezne razmere za njihovo delovanje in jih bo prebivalstvo zahtevalo oziroma pokazalo željo po njih. V kraju pa je moralo biti tudi dovolj za šolo in dijaški internat primernih prostorov. V ta namen so v Škofji Loki priredili sestanke za občane, na katerih so ti podprli zahteve po ustanovitvi gimnazije v Loki in Žireh. Okrajni odbor za prosveto je zahteve tudi utemeljil. Okraj je takrat štel približno 29.000 prebivalcev in Škofja Loka je bila gospodarsko, politično, prometno in kulturno središče okraja. V mestu je bilo tudi dovolj primernih prostorov za šolo in internat. Ustanovitev srednje šole so predvidevali tudi v Žireh, prebivalci kraja so osebno na okrožju izročili prošnjo za ustanovitev šole, prošnjo je podpisalo veliko ljudi. Potrebo po šoli so utemeljevali s tem, da je kraj odrezan od večjih mest, v kraju pa je močna čevljarska industrija. Žiri pa so tudi kulturno središče velikega, od drugih krajev odmaknjenega območja. Glede na te argumente so gimnaziji v Škofji Loki in Žireh ustanovili, najprej le nižji gimnaziji, višje gimnazije pa tudi Škofja Loka takrat še ni imela. Zaradi obnove nekdanje meščanske šole se je pouk v škofjeloški gimnaziji začel šele 12. novembra 1945. V prvem šolskem letu je bilo v gimnazijo vpisanih 293 dijakov, ki so pouk obiskovali razdeljeni v osem razredov. To je bilo kar 36 dijakov na en razred, šest več, kot jih je zahtevalo Ministrstvo za prosveto. Učitelji v gimnaziji so se v prvem šolskem letu srečevali s podobnimi težavami kot njihovi kolegi v osnovnih šolah: s pomanjkanjem prostora, knjig, učbenikov, učil, inventarja ... Ustanavljanje strokovno nadaljevalnih šol v okraju Za šolarje, ki so končali svojo šolsko obveznost in bi se radi izobrazili za točno določen poklic, so že v prvem šolskem letu po vojni v Škofji Loki odprli tako imenovano strokovno nadaljevalno šolo. Šola je bila razdeljena na dve smeri, na obrtno in trgovsko šolo. Skupaj je bilo 146 učencev, vendar jih je večina hodila v obrtno šolo, ki je imela kar štiri od petih oddelkov šole. Na šoli je redno učilo pet učiteljev in učiteljic, občasno pa sta jim pomagala še dva kolega z gimnazije in ljudske šole. Praktične predme- Učenci pri pouku v obrtno nadaljevalni šoli v Žireh leta te pa je učilo še šest stro- 1947 kovnjakov. Redni učitelji ter učitelji iz osnovne šole in gimnazije so učili računstvo, slovenščino, zgodovino, zemljepis, srbohrvaščino, knjigovodstvo, kalkulacije, strokovno risanje in higieno. Učitelji za praktični pouk pa so poučevali državoznanstvo, strokoznanstvo z risanjem, nauk o prodaji, zadružništvo, mizarstvo in kovinarstvo. Pouk je v prvem šolskem letu uspešno potekal, edini problem pa je bilo pomanjkanje strokovnih učil in literature. Podobni šoli sta bili še v Žireh in Železnikih, vendar sta bili po številu učencev in po učiteljskem kadru veliko manjši kot v Škofji Loki. Delovali pa sta tudi dve tako imenovani čipkarski šoli v Železnikih in Trati - Gorenji vasi. Vendar to nista bili pravi šoli, ampak bolj nekakšni daljši tečaji za dekleta klekljarice, ki so že izstopile iz šole, in so delovali zelo neredno. ŠOLSKO DELO V LETU 1945/46 Vsebina pouka in šolski uspeh učencev Znanje otrok je bilo ob začetku prvega rednega šolskega leta po osvoboditvi na splošno zelo slabo, seveda pa se je razlikovalo od šole do šole. Nekje so desetletni otroci prišli v šolo in niso poznali niti ene črke. Znanje otrok je bilo veliko boljše v šolah, ki so začele s pripravljalnimi tečaji takoj po osvoboditvi v maju ali juniju. Odvisno pa je bilo tudi od tega, koliko pouka so imeli otroci med vojno. Spet drugače je bilo tudi, če je pouk potekal v nemščini ali v slovenščini. Pa še pri teh šolah se je razlikovalo, ali so bile partizanske ali domobranske. Zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine so največjo pozornost v vseh šolah namenili njej, predvsem branju, pisanju in slovnici. Na koncu šolskega leta je upravnik najbolje organizirane osnovne šole v okraju v Škofji Loki ugotavljal, da so s pospešenim delom nekako zapolnili vrzeli v znanju pri najpomembnejših predmetih. Na začetku pouka so imeli otroci zaradi nekajletne šole v nemškem jeziku velike težave pri slovenščini, ker so uporabljali naučena pravila iz nemškega pravopisa in so pisali vse samostalnike z veliko začetnico. Povsem drugače pa je bilo na šolah, kjer so bili otroci ves čas vojne brez pouka, recimo v Stari Oselici, kjer se je učiteljica zelo pritoževala nad znanjem učencev. V poročilu je zapisala, da ko je prišla na šolo, otroci niso znali skoraj nič, zato se je posvetila le poučevanju najosnovnejših predmetov. Opazila pa je, da so otroci zelo nezainteresirani za pouk, in o tem je zapisala v poročilu: »Zanima jih le prirodopis, pa še tu so zelo slabi, najboljša učenka je znala o kravi povedati le tole: »Krava daje mleko.«, vse ostalo moraš izvleči iz njih. Edino pojejo pa zelo radi, a le partizanske pesmi, saj drugih ne znajo.«" Na vseh šolah v okraju so le pri mlajših otrocih v prvih razredih obdelali vso predvideno snov. Pri starejših otrocih pa so morali najprej obnoviti snov, ki bi jo morali predelati že v prejšnjih letih, zato so vso snov predelali le pri osnovnih predmetih, slovenskem jeziku in matematiki. Pri drugih predmetih pa so obdelali le določeno snov; recimo pri pouku zgodovine je bil poudarek predvsem na zgodovini osvobodilne fronte in dogodkov med vojno. Pri zemljepisu naj bi se snov povezovala tudi z dnevnimi dogodki, posebna pozornost se je posvečala Primorski. V šoli pa so veliko prepevali, zlasti partizanske in narodne pesmi, tudi zato, ker so šolski zbori nastopali na vseh prireditvah in proslavah v okolici svoje šole. Zaradi neznanja je bil osip v nekaterih šolah zelo velik, v šoli na Trati jih je od 240 učencev moralo kar 44 ponavljati razred. Največji osip je bil pri starejših otrocih, saj je bilo njihovim staršem bolj pomembno njihovo delo doma in na polju kakor pa šolski uspeh. Velikokrat je bilo njihovo izostajanje od pouka zaradi dela doma opravičeno, saj je bilo v okraju zaradi vojnih izgub veliko pomanjkanje delovne sile. Na koncu šolskega leta je bilo na največji šoli v okraju, v Osnovni šoli Škofja Loka vpisanih 686 otrok, od tega je bilo odličnih 133, prav dobrih 229, dobrih 217, slabih 99, neocenjenih pa je bilo 9 učencev. Pouk verouka Dejstvo, da je pouk verouka v šoli postal prostovoljen in da se v šolah ukinja molitev pred poukom in po njem, je med prebivalstvom, ki je bilo zelo verno in navezano na tradicijo, povzročilo nemalo skrbi, razburjenosti, pa tudi upornosti med starši otrok in celo med učitelji. Cerkev je namreč postala ločena od šole in molitev v šoli je bila z odlokom Narodne vlade Slovenije prepovedana od 20. novembra 1945. Toda v Selcih so učitelji na šolski konferenci v decembru soglasno sklenili, da bodo po novem letu spet uvedli molitev v šoli pred poukom in po njem. Seveda pa ta njihov ukrep ni dolgo trajal, in kmalu so bili prisiljeni molitve spet odpovedati. V Malenskem Vrhu pa je bilo prebivalstvo zelo razburjeno, ko so izvedeli, da v šoli ne bo več molitev, da verouk ne bo več obvezen in da v šoli ne bo več križa na steni. Želeli so, da bi v šoli vse ostalo tako, kot je bilo včasih pred vojno, in za to tudi prosili šolsko oblast, kar pa je bilo seveda neuspešno. Verouk je namreč po vojni postal neobvezen predmet. Starši so morali otroke k verouku prijaviti in v tem primeru so ga morali ti obvezno obiskovati. Poučevali so lahko le duhovniki, ki so dovoljenje za poučevanja dobili z Ministrstva za prosveto. Ker pa vsi duhovniki tega niso dobili, so na nekaterih šolah otroci ostali brez verouka. Dovoljenje pa je veljalo le za pouk v šolskih prostorih in iz državnega proračuna za to svoje delo niso dobivali nobenega plačila. Prihajalo pa je tudi do nesporazumov med šolsko in cerkveno oblastjo. V Železnikih sta se sprla šolski upravitelj in župnik, ker je le - ta od otrok pobiral denar za »zamorčke«. Upravitelj je župniku in otrokom povedal, da je vsakršno pobiranje denarja od otrok prepovedano, in navsezadnje je dodal, da imamo pri nas dovolj podpore potrebnih ljudi.12 Disciplina in red v šolah Veliko pozornosti so šolski upravitelji posvečali uveljavitvi reda in discipline v šolah, saj so ugotavljali, da so otroci zaradi vojne popolnoma razpuščeni. Večina otrok je bila vsa štiri leta brez pravega pouka, če pa so ga že imeli, so jih poučevali osovraženi nemški učitelji in so upiranje otrok starši in okolica velikokrat celo odobravali. Učitelji šole v Retečah so ugotavljali, da otroci v šoli veliko lažejo in se jim to ne zdi nič posebnega. Vzrok za to so iskali v minuli vojni, saj so bili otroci navajeni laganja nemškim učiteljem in okupatorjem o osvobodilnem gibanju in o partizanih. Problemi z disciplino so bili še posebno opazni v prvem šolskem letu, saj so se učitelji pritoževali, da so otroci nevzgojeni, nesramni in da je težko vzdrževati mir pri pouku. Upravnik šole Trata pa je v navodilih učiteljem ob začetku pouka 15. oktobra 1945 zapisal:»Poudarek našega dela mora biti na disciplini, saj so otroci po štirih letih skoraj podivjali in jih je treba navaditi lepega obnašanja in discipline. Otroci naj prihajajo v šolo točno ob uri, mirno in brez hrupa, v razredu naj se dostojno obnašajo. Vedno naj bodo umiti, čisti in snažni. Svoje učitelje naj pozdravljajo z Zdravo, ko stopijo učitelji v razred naj otroci tiho vstanejo, isto naj velja ko zapustijo razred. Pri odhodu iz šole naj otroci pozdravijo Zbogom. V razredih in straniščih naj vlada red in čistoča, odpadki naj se mečejo v pripravljene zabojčke ...«13 Pregled OBOoroošolBklh otrok. (Veatotk it.6,-ll.ater.U.562/1 od 24.9.1946.) OtTok oe Soli 31.10.1946 novinci 1.4V47 ~ Število otrok rojenih Di$cB* 41, 42, 45, 44' 5* Brekorce: BukOTice: aukovSSice: DPT8P: DrpžgoSe: Oeberkd JeTor je: lielerskirrh; LuSioe; teBkovicp: liprtiiilTrh; PodIonk; Poljptie: RpSeres ReteRe; Selce: SOTP: Soricp: Sorodenj: Stpre ©Belice. .. Škofje loke: 708 Sr.Levtrt: Sr.0Sbolt: Trete; Trebijp: ZpbrdOi Zelilog: 49 38 241 28 Selezri ki; Siri: d 9 II) 47 7 15 36 22 9 17 11 1 104 4 11 5 18 26 45 7 6 12 1? 15 7 14 11 14 K 15 20 9 8 8 25 16 19 U 9 9 4 7 O D 15 20 20 55 33 33 28 27 17 13 10 11 i! u li 107 133 123 6 3 6 J 5 4 1? 15 46 13 12 15 30 14 24 49 61 53 4 9 9 7 15 10 l? li 16 15 10 U I I 29 10 13 7 i K 17 6 8 7 17 10 7 9 92 80 3 4 6 j "3857 ~532~ Okrejfi ljudski odbor Škoflr loke Škofjp Loke,23.11.1946 Odsek »p JJrosveto. £tev.; 163/2-11-46._ Predmet: Pregled OBnovnoSolakih otrok /"Vestrik" Št.^8l / OkroSnepu izvrSnemu odboru ze Ijubljpnsko okrožje - prosv.ofidelek L j u b 1 J p r p dostpTljpoo prepie gomjegp poročilp t dvojniku, ki le bilo dostpv-Ijero tpskpjšnjpou uredu U.novesbrp 1946 poo Ste v. I6y l-11-1946, b prošPjo zp opdpljoje urpdovpuje. Sort fpSiznu - stobodo ljudstvu. Številčni pregled osnovnošolskih in predšolskih otrok v šolskem letu 1946/47 (ZAL - ŠKL, OLO Škofja Loka, odsek za prosveto, t. e. 3) ŠOLSKO LETO 1946/47 Leta 1946 je bila uvedena sedemletna šolska obveznost, osnovna šola je imela štiri, višja osnovna šola tri razrede.14 Šolsko leto 1946/47 se je začelo 16. septembra na večini šol v šolskem okraju Škofja Loka. Pouk se je začel brez posebnih težav, z izjemo velikega izostajanja starejših učencev zaradi obilice kmečkega dela na poljih. Tudi večina najhujših problemov, ki so pestili šole v prejšnjem šolskem letu, je bila že odpravljenih, preskrba s šolskimi potrebščinami, učili in knjigami se je namreč izboljšala. Nekatere šole so imele še vedno prostorske težave, vendar so se učenci v tem šolskem letu že vselili v obnovljene šole v Poljanah, Retečah, Žabnici in Gabrku. Še vedno pa so bili otroci brez primernih šolskih prostorov v Žireh, Železnikih, Dražgošah, Leskovici in Davči. Število delujočih šol se je v tem šolskem letu ustalilo, bilo jih je 31. Število vseh otrok, vpisanih v osnovne šole škofjeloškega okraja v šolskem letu 1946/47, je bilo 3857. Ob zaključku leta je iz šole izstopilo 484 učencev, ki so končali svojo šolsko obveznost. V dveh nižjih gimnazijah v Škofji Loki in Žireh pa je bilo vpisanih 352 dijakov, v štirih strokovno nadaljevalnih šolah v Škofji Loki, Trati, Žireh in Selcih pa 94. Za potrebe osnovnih šol v okraju je bilo na razpolago 63 učilnic, kar pomeni 60 otrok na eno učilnico. Šolsko delo v letu 1946/47 Znanje otrok je v primerjavi z prvim povojnim šolskim letom zelo napredovalo in so se učitelji lahko posvetili poučevanju vseh predpisanih predmetov in ne le najosnovnejših. Vsaj v večjih šolah v nižinah so šolsko leto zaključili s primernim znanjem otrok. Drugače pa je bilo v hribovskih šolah, kjer so imeli velike zaostanke v znanju zaradi hude zime. Zaradi visokega snega in snežnih žametov v januarju in februarju je bil pouk v teh šolah zelo ohromljen, saj je obisk zelo padel ali pa so jih zaradi premajhnega števila otrok celo zaprli. Zato pri pouku niso obravnavali nove učne snovi, temveč so le ponavljali že naučeno. Tako so bili z znanjem v vsaj enomesečni zamudi, ki je niso nadoknadili do konca šolskega leta, kljub temu da so v nekaterih šolah pouk podaljšali za eno uro na dan. Način poučevanja glavnih predmetov Pouk slovenščine je v tem letu potekal bolje kakor v prejšnjem, saj je bilo učiteljem in učencem na voljo dovolj učnih knjig, čitank in mladinskih listov. V Škofji Loki so učitelji opažali, da pri učencih skoraj ni več opaziti težav pri slovenščini zaradi obiskovanja šole v nemškem jeziku. V manjših šolah pa so ugotavljali, da imajo otroci težave pri sestavljanju prostih spisov, saj je bil njihov besedni zaklad zelo omejen. Pouk matematike oziroma računstva, kakor so ga imenovali, je potekal brez večjih težav. Znanje otrok v šolah, kjer je med vojno potekal nemški pouk, je bilo še vedno boljše kot v drugih.. Učitelji pa so pri pouku računstva opazili, da imajo otroci težave pri reševanju uporabnih nalog, zato so poskušali učence bolj pripraviti na praktično računstvo in naloge iz življenja. Zgodovini so v šolah v tem šolskem letu namenili veliko več pozornosti kakor v prejšnjem letu in šolski upravitelji so učiteljem priporočali, kako in kaj naj učijo učence. Kako so obravnavali pouk zgodovine v novih časih in v novem političnem sistemu, je razvidno iz referata o pouku zgodovine, ki ga je svojim kolegom predstavil šolski upravitelj iz Osnovne šole Bukovica. »Novi časi nujno zahtevajo reformacijo v zgodovinskem pouku. Ta naj vsebuje jedro vzgojne vrednosti in življenske prepričevalnosti. Zgodovinski pouk naj izkleše učencem lik družbenega človeka z vsem njegovim mišljenjem in čustvovanjem, na vseh stopnjah razvoja in socialnim ozadjem. Nov zgodovinski pouk naj učencem osvetli obstoječe socialne in kulturne prilike. Izmed treh obstoječih vrst zgodovinopisja je razvojni edino pravilen. Ves zgodovinski pouk pa seje vršil in se vrši z namenom doseči enakopravnost družbe v najširši ljudski skupnosti. Edino pravo poj- 14 France Ostanek; Šolski sistemi na Slovenskem v obdobju 1774-1963, Šolska kronika 1999. Zbornik 1, 15 ZAL - ŠKL, OLO Škofja Loka, odsek za prosveto, t. e. 6. movanje zgodovine pa je materialistično, ki trdi da so ekonomski pogoji in produkcijski odnosi edini povzročitelji zgodovinskega razvoja. Materialistično pojmovanje zgodovine nam prikazuje vsako reč v njenem nastanku, razvoju in propadu. Ker je zgodovinski pouk v prejšnjih letih preveč slonel na drugih, nepravilnih teorijah je bilo v njem preveč nepotrebne navlake. Ob naslonitvi na materialno pojmovanje zgodovine primerjajmo pri vseh obravnavanjih dogajanja z dogajanji v narodnoosvobodilni borbi.« 15 Pouk zemljepisa je bil zelo težaven, predvsem zaradi tega ker v šolah niso imeli dovolj zemljevidov ali pa jih sploh niso imeli. Nekje so celo uporabljali stare zemljevide iz prejšnjih šol pred vojno, kljub temu da se je svet od takrat popolnoma spremenil. V nekaterih šolah pa so celo sami poskusili narisati nove zemljevide, vendar so sami učitelji ugotavljali, da tako ne gre. Tudi telovadbi so v šolah šele v tem šolskem letu posvetili več pozornosti, saj so v prvem povojnem letu zaradi neznanja dali prednost osnovnim učnim predmetom. Pouk telovadbe je bil zelo težak, saj v šolah niso imeli ustreznih prostorov in pripomočkov. Ob lepem vremenu je telovadba potekala na prostem in le nekaj šol je imelo urejena telovadišča na prostem. Upravnik šole vjavorjah je ugotavljal, da je pouk telovadbe zelo težak, saj učenci do tega leta niso nikoli telovadili in niso znali niti osnovnih gibov, so se pa zelo radi hitro učili. Verouk je že v prejšnjem šolskem letu postal neobvezen predmet, ki je v šoli potekal zadnjo uro, da so lahko učenci, ki ga niso obiskovali, odšli domov. Večina otrok v okraju je kljub neobveznemu in prostovoljnemu vpisu verouk obiskovalo. S tem da v treh šolah verouka ni bilo, je od vseh 3848 učencev v osnovnih šolah okraja verouk obiskovalo kar 3284 otrok, to je kar 85 odstotkov. Malo manjši obisk pa je bil v Gimnaziji v Škofji Loki, kjer je verouk obiskovalo 76 odstotkov ali 214 od 279 dijakov. V Gimnaziji Žiri pa verouka v tem šolskem letu ni bilo. Zanimivosti iz šol takoj po vojni Začetek šolskega leta V nekaterih šolah na podeželju so šolsko leto 1945/46 začenjali še vedno s skupno šolsko mašo. V osnovni šoli v Poljanah so tako šolsko leto začeli 15. oktobra 1945 s skupno službo božjo, sledil je nagovor upravnika in nato so otroci zapeli Hej Slovani.16 Tudi pred poukom in po pouku so v prvem obdobju skupaj molili, tako kot v stari šoli pred vojno. Zvonjenje med poukom V osnovni šoli v Škofji Loki je med vojno izginil šolski zvonec in učitelji so želeli spet uvesti zvonjenje med poukom. Ker pa zvonca nikakor ni bilo mogoče dobiti, so namesto zvonjenja uporabljali železno ploščo, na katero so udarjali s kladivom. Nakup Titovih in Stalinovih slik Klub pomanjkanju denarja za vse osnovne šolske potrebščine, učila, knjige in kljub temu da so otroci trpeli pomanjkanje osnovne obleke in obutve, pa se je v okraju, tudi za potrebe šol, že v juniju 1945 našel denar za nakup kar 250 slik maršala Tita in 150 slik Stalina. Račun za slike pa je bil še kar v nemški in italijanski valuti, 700 rajhmark ali pa 2000 lir.17 Razdeljevanje sladkorja revnim otrokom O splošnem pomanjkanju osnovnih živil po vojni nam veliko pove podatek, da so najbolj revnim otrokom v šolah razdeljevali sladkor, pa še tega je bilo zelo malo. Za najbolj revne otroke so v šoli v Žabnici decembra 1945 dobili dva kilograma sladkorja. Tega so razdelili med nekaj otrok in vsak ga je dobil le po 15 dekagramov. Razširjenost kajenja med šolsko mladino Velik problem, ki so ga ugotavljali učitelji predvsem na podeželju, pa je bilo izredno razširjeno kajenje med šolsko mladino. Na Trebiji je učitelj ugotavljal, da skoraj vsa malo starejša mladina kadi, podobno je bilo tudi v Javorjah. Zato so učitelji otroke stalno opozarjali na škodljivost kajenja za zdravje in na nevarnost povzročitve požarov. Predlog za uvedbo seksualne vzgoje Šolski upravitelj iz Poljan je v decembru 1945 ugotavljal, da so starejši učenci že v puberteti in da je med njimi že opaziti nekatere seksualne nagibe. Zato so na šolski konferenci razpravljali o uvedbi seksualne vzgoje, ki bi močno vplivala na duševni razvoj otrok. Predlagal je, da bi bilo to dobro obravnavati na roditeljskem sestanku. Prepoved telesne kazni v šoli Ministrstvo za prosveto je opozarjalo učitelje, da je telesno kaznovanje učencev prepovedano in da je v primeru kršitve učiteljstvo disciplinsko odgovorno. Upravitelj šole v Javorjah je učitelje opozarjal: »Vprašanje kazni je včasih težko, vendar je zaslužena kazen neizbežna. Nikakor pa naj ne bo telesna, ampak duševna.«18 Uvedba parol namesto molitev Upravnik šole v Žabnici je priporočal učiteljem naj se v šoli, namesto molitev ki so prepovedane, uvede branje parol in petje pionirskih pesmi ali pa Naprej zastave slave. UKINITEV ŠKOFJELOŠKEGA OKRAJA V februarju 1948 je v veljavo stopila nova upravna razdelitev Ljudske republike Slovenije, s tem zakonom, ki ga je 17. februarja sprejela Ljudska skupščina LRS, je bil 17 ZAL - ŠKL, OLO Škofja Loka, odsek za prosveto, t. e. 3. 18 ZAL - ŠKL, OLO Škofja Loka, odsek za prosveto, t. e. 6. 19 Uradni list Ljudske republike Slovenije, februar 1948. med drugimi ukinjen tudi okraj Škofja Loka.19 S tem je bivši samostojni okraj postal del okraja Kranj. Tako se je škofjeloško ozemlje, ki se je leta 1936 osamosvojilo od kranjskega okraja, spet vrnilo vanj. Seveda je bil s tem ukinjen tudi prosvetni odsek v Škofji Loki in vse njegove pristojnosti so bile prenesene v Kranj. Za samo mesto je bila ukinitev okraja seveda nazadovanje v njegovem razvoju. Vendar se je šolstvo, tako osnovno kot srednje, v Škofji Loki in okolici razvijalo naprej. Iz edine osnovne šole v mestu so nastale kar tri, iz začetkov srednjega šolstva pa so tudi nastale tri srednje šole, Gimnazija, Srednja kovinarsko strojna šola in Lesna šola. Uporabljena literatura 1. France Ostanek, Šolski sistemi na Slovenskem v obdobju 1774-1963, Šolska kronika, zbornik 1. 2. Ciperle, Vovko, Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. 3. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937. 4. Krajevni leksikon Ljudske republike Slovenije, Ljubljana 1954. 5. France Planina, Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino, Odbor za proslavo tisočletnice Loka, 1972. 6. Uradni list Ljudske Republike Slovenije, februarl948. 7. Marija - Jamar Legat, Loško šolstvo od 1900 do 1941, LR 19, 1973. 8. Pavlič Slavica, Iz kronike OŠ Reteče ob njeni 100-letnici, LR 44, 1993- 9. Pavlič Slavica, Iz zgodovine Osnovne šole Trata - Gorenja vas z okoliškimi šolami, LR 41, 1994. 10. Julijana Prevc, Kronika šole v Dražgošah, LR 41, 1994. 11. Lojze Malovrh, Razvoj slovenskega šolstva v Škofji Loki, Šolska kronika 1999, Zbornik 1. Uporabljeni viri 1. Večina virov o objavljeni temi se nahaja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enota v Škofji Loki (ZAL - ŠKL), pod oznako Okrajni ljudski odbor Škofja Loka, odsek za prosveto, t. e. od 1 do 7. Pod to oznako so zbrani dokumenti o šolstvu v škofjeloškem okraju od osvoboditve v maju 1945 pa do ukinitve okraja Škofja Loka v letu 1948. 2. Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota v Škofji Loki, OLO Škofja Loka, odsek za prosveto, t. e. od 1 do 7. 3. Šolska kronika OŠ Poljane nad Škofjo Loko od šolskega leta 1934/35 do 1958/ 59. 4. Razrednice OŠ Poljane nad Škofjo Loko 1946, 1946. 5. Dnevniki OŠ Poljane nad Škofjo Loko 1946,1946. 6. Vse fotografije so last Loškega muzeja iz Škofje Loke. BOJAN KOFLER KOZLIČKI IZ OKOLICE ŠKOFJE LOKE, ŽELEZNIKOV IN ŽIROV Uvod Kozlički ali rogini (Cerambycidae) so z več kot 17 000 vrstami ena najobsežnejših skupin hroščev. Ker se ličinke številnih vrst razvijajo v lesu, so kozlički gospodarsko pomembni škodljivci. Pretežno živijo v tropih, številne vrste pa naseljujejo tudi zmerni pas. Zbiralci hroščev kozličke prav posebno cenijo zaradi njihovih lepih teles, nenavadno dolgih nog in tipalnic. Številne vrste so prekrasnih blestečih barv (rdeča, zelena, modra, rjava, črna, rumena, oranžna itd.), preseneča pa tudi izredna variabilnost barv in risb na pokrovkah. Tipalnice, po katerih so ti hrošči dobili svoje ime »kozlički« ali »rogini«, včasih dosežejo večkratno dolžino telesa. Normalno so tipalnice pri samcih daljše in pri samicah krajše; pri tesarju so naprimer tipalnice pri samcu tudi do 3-krat daljše od telesa, pri samicah pa le 1-krat. Ob straneh oprsja, na glavi in nogah so pogosto oboroženi z vrsto dolgih, ostrih trnov. Mnoge vrste so dobri in vztrajni letalci, često pa čepijo živali posebno podnevi popolnoma negibno, kot da bi bile otrple. V tem stanju jih z lahkoto lovimo kar z rokami. Nekateri večji kozlički pa se v takih primerih hitro postavijo v bran in napadalca pogosto močno uščipnejo v prst. Obenem svoje neugodje izražajo tudi tako, da razločno škripljejo. Te šume proizvajajo tako, da z ovratnikom drgnejo ob sredoprsje ali pa da z zadnjimi stegenci drsajo ob rob pokrovk. Mnoge vrste kozličkov po obliki in barvi posnemajo strupene žuželke, kot so ose in sršeni. Večina vrst je aktivnih podnevi, vendar so med njimi tudi prave nočne vrste. Bele ali rumene, po obliki valjaste ličinke kozličkov, ki so bolj ali manj brez nog, imajo močno hitinizirano glavo. Oborožene so z izredno močnimi čeljustmi, s katerimi Planinski kozliček (naravna velikost: 1,5 -3,8 cm, Joto: Bojan Kofler) lahko brez težave glodajo rove celo v najtrši les. So slepe. Vrtajo v lesu in v koreninah dreves in grmov ali v steblih zelnatih rastlin. Če jih najdemo še v živem lesu, v steblih zelnatih rastlin ali se hranijo s koreninami trav, potem imamo opraviti s primarnimi škodljivci. Večina vrst živi v odmrlem lesu in jim zato štejemo k sekundarnim škodljivcem, ki povzročajo veliko škodo v tehničnem in gradbenem lesu. Razvoj v odmrlem lesu traja 2 do 3 leta, v živem lesu in v živem rastlinskem tkivu pa le 1 do 2 leti. Podobno dolg je razvoj vrst, ki živijo v koreninah živih rastlin. Nekatere ličinke delajo rove med lesom in skorjo in se hranijo z ličjem, druge pa le v lesnem delu, kjer delajo rove. Marsikatera rastlina, kar velja tudi za velika drevesa, popolnoma propade ob njihovem napadu. Ko ličinke odrastejo in dozorijo, si pred zabubitvijo naredijo manjšo kamrico in izhodni rov, kar omogoči odraslemu hrošču, da potem, ko se izleže iz bube in se mu strdi hitinski oklep, zapusti gostitelja. Odrasli hrošči se hranijo zlasti z drevesnimi sokovi in cvetnim prahom. Mnogi med njimi se sploh ne hranijo. Med kozlički poznamo majhne, pa tudi zelo velike vrste. Najmanjši so dolgi komaj 5 mm, medtem ko velikani dosežejo 15 cm, če merimo telo brez tipalnic. Če pa pri velikih kozličkih prištejemo še dolžino tipalnic, dosežejo nekateri skoraj 30 cm dolžine. Noben kozliček iz našega zmernega pasu ne doseže niti približno velikosti nekaterih tropskih vrst. Ena naših večjih vrst je strojar ali usnjar (Prionus coriarius), ki je smolnato rjave barve, dolg do 4,5 cm in v iglastih gozdovih ni redka žival (slika 6). Njegove ličinke živijo v črvojedini bolnih dreves in v strohnelih koreninah. Naš, do 5 cm velik srednjeevropski kozliček, kovač (Ergates faber), je rjav hrošč čokatega telesa, katerega ličinke živijo v koreninah borovcev (slika 2). Naslednji evropski kozliček, ki je sicer vitkejši od kovača, a lahko doseže telesno dolžino 7-9 cm, je strigoš ali hrastov kozliček (Cerambix cerdo). Strigoš, katerega ličinke živijo v starih hrastih, je s svojim vitkim telesom, dolgimi, ozkimi, temnorjavimi pokrovkami in dolgimi vitkimi nogami ter tipalnicami lepa, elegantna žival (slika 3). Ker je starih hrastov vse manj, postaja nekoč pogostni strigoš vedno redkejši. Moškatni kozliček (Aromia moschata) je eden najlepših evropskih predstavnikov družine Cerambycidae (slika 4). Ta vrsta, katere ličinke živijo v starih vrbah, je dobila svoje ime po svojevrstnem vonju po mošku, ki obdaja te živali. Najlepši kozliček starega sveta pa je verjetno planinski kozliček (Rosalia Strigoš (naravna alpina), ki nosi na modrosivih pokrovkah po tri žametno velikost: 7 - 9cm črne lise (slika 1). Njegova ličinka živi v starih bukovih foto: Bojan Kofler) Kovač (naravna velikost: 3 - 5 cm, foto: Bojan Kofler) drevesih. Hrošče najdemo šele v avgustu na posekanem bukovem lesu, večinoma na cepanicah, kjer samice tudi odlagajo jajca. Pri nas je postal zelo redek, saj večina zaroda zgori v pečeh. Vrsta je zakonsko zaščitena. Izrazito škodljiva vrsta je hišni kozliček (Hylotrupes bajulus), do 2 cm dolg hrošč, z dvema svetlejšima prečnima pasovoma čez črne pokrovke (slika 5). Ličinke žive v lesu iglavcev, najrajši v že obdelanem, tako da lahko pri močnejšem napadu popolnoma uničijo stara ostrešja in sploh gradbeni les, ki je vgrajen v hišah. Biološke raziskave Kozličke je mogoče uspešno loviti zlasti na cvetovih, pa tudi na zelenih delih rastlin, listih dreves in grmov, na drevesnih deblih in vejah, v travi, na poteh in kolovozih, ne nazadnje na sveže posekanih drevesih ter skladovnicah hlodov, drv in desk. Nočne vrste najdemo ob toplih večerih pod uličnimi svetilkami; spet druge pozimi v trhlem lesu, kjer prezimujejo. Od približno 220 vrst, znanih za Slovenijo, sem na raziskovanem območju našel 66 vrst. Menim, da bo z nadaljnjimi raziskavami mogoče delež bistveno povečati. Ulovljene so bile naslednje vrste (številka v oklepaju pomeni število primerkov): Agapanthia villosoviridescens (De Geer, 1775) Razširjenost: Od Anglije preko zahodne, južne, srednje in vzhodne Evrope, Balkana, Male in srednje Azije, Sibirije, Mongolije in severne Kitajske do Pacifika. V južnih predelih je to gorska vrsta. Severno od južne Skandinavije proti vzhodu gre tudi v tajgo. Biologija: Polifagna vrsta (hrani se z velikim številom rastlinskih vrst) v zelnatih rastlinah (18 različnih rodov), med drugimi predvsem v Carduus, Cirsium in Urtica. Ličinke živijo v steblih, na katerih najdemo tudi odrasle osebke. Odrasle živali se pojavljajo od maja do avgusta. Vrsta je aktivna podnevi, najdemo jo na različnih zeliščih, zlasti osatih, kjer odlaga jajčeca. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik 14. 6. 1987 (1), 21. 7. 1991 (1); Sopota pri Žireh 18. 6.1993 (1); Škofja Loka 6.1984 (2), 7.1984 (1), 5. 7.1985 (1), 6.1986 (1), 5. 1995 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Alosterna tabacicolor ( De Geer, 1775) Razširjenost: Vrsta seže od Irske, Anglije, preko severne, srednje in južne Evrope ter Male Azije, srednje Azije in Sibirije vse do Pacifika in Japonske. Biologija: Polifagna vrsta na lesu listavcev (javorji, vrbe, bresti, leske, gabri, hrasti, breze), pa tudi v lesu iglavcev (smreke, bori). Življenjski cikel vrste je 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi, odrasli osebki se pojavljajo na cvetovih od maja do avgusta. Najdišča na škofjeloškem območju: Ratitovec, 7. 1984 (3); Škofja Loka, 4. 7.1982 (4), 6.1983 (4), 26. 6. 1985 (1), 7. 1985 (4), 8. 7. 1985 (1), 10. 6. 1987 (1); Železniki, 11. 7. 1977 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Anaesthetis testacea (Fabricius, 1781) Razširjenost: Od zahodne, južne, srednje in vzhodne Evrope do Balkana. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev. Glavni gostitelji so kostanji, orehi in hrasti, vendar tudi vrbe, jelše, breze, leske in bukve. Ličinke se razvijajo v suhih tanjših vejah in vejicah . Odrasli osebki se pojavljajo od maja do julija. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 21. 7. 1991 (1). Leg. in coll. Kofler. Anaglyptus mysticus (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Anglije preko zahodne, južne, srednje in vzhodne Evrope. Na severu seže v južni del Švedske. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev (bukve, javorji, jelše, gabri, leske, glogi, hrasti, šipki, lipe, robinije, bresti, bezgi, orehi). Ličinke se razvijajo v suhem lesu vej in tanjših debel. Življenjski cikel vrste je najmanj 2 leti. Ličinke se zabubijo pozno poleti v lesu, kjer odrasli osebki potem prezimijo in se na prostem pojavljajo od aprila do avgusta. Vrsta je aktivna podnevi, najdemo jo na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 5. 1992 (1); Ratitovec, 29. 6. 1986 (4); Škofja Loka, 8. 7. 1980 (1), 25. 5. 1982 (2), 6. 1984 (2); Soriška planina, 6. 6. 1992 (1)! Vse leg. in coll. Kofler. Aromia moschata (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Palearktik. Od Irske do Pacifika in Japonske. Tudi v severni Afriki in Mali Aziji. Na vzhodu južno do severnega Kazahstana, Mongolije in severne Kitajske. Proti severu gre visoko v tajgo. Biologija: Ličinke živijo v lesu bolehavih (debla in veje) vrb, včasih tudi topolov in jelš, zelo redko javorjev. Življenjski cikel vrste je najmanj 3 leta. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do septembra, zlasti na cvetovih kobulnic. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 2. 9, 1991 (1), leg. in coll. Kofler; Zminec, 5. 8. 1978 (1), leg. Stare, coll. Kofler. Moškatni kozliček Asemum striatum (Linnaeus, 1758) (naravna velikost: Razširjenost: Od Irske na vzhod do Amerike. V 1,3 - 3,4cm, Skandinaviji seže v polarni pas, gre v tundro. V južni foto: Bojan Kofler) Evropi je to gorska vrsta. Biologija: Živi v lesu iglavcev, v Evropi prednostno v borih, pa tudi v smrekah, jelkah in macesnih. Ličinka živi najprej za drevesno skorjo, kasneje pa prodre v les. Pri nas jo najdemo v mrtvih deblih, pa tudi v panjih. Življenjski cikel vrste je 2 do 3 leta. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do septembra. Vrsta je aktivna ponoči in rada prileti na luč. Najdišča na škofjeloškem območju: Ratitovec, 28. 5. 1995 (1). Leg. in coll. Kofler. Callidium aeneum (De Geer, 1775) Razširjenost: Od vzhodne Francije in vzhodne Belgije preko srednje in vzhodne Evrope sledi pasu iglavcev vse do Transbajkala. Na jugu je to gorska vrsta. V Skandinaviji se izogiba predelom ob Atlantiku, gre pa vzhodno od Švedske naprej vse do gozdne meje. Biologija: V lesu iglavcev, prednostno bori, pa tudi jelke, macesni, smreke in brini. Redko tudi v lesu listavcev (bukve, hrasti, javorji). Ličinke vrtajo pod lubom odmrlih vej debeline 4 do 6 cm in tanjših debel. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do junija na lesu gostiteljskih rastlin. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 4. 6. 1988 (1). Leg. in coll. Kofler. Callidium violaceum (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Irske preko Anglije, vzhodne Francije, srednje in vzhodne Evrope, Sibirije, severne Kitajske, Koreje in Japonske. Seže tudi v Severno Ameriko. Vrsta se izogiba Mediteranu in je na Balkanu prisotna samo v gorah. V Skandinaviji jo najdemo do gozdne meje, ki ji sledi preko Sibirije do Pacifika. Biologija: V lesu iglavcev, redko tudi listavcev. Podatki se nanašajo na bore, smreke, macesne in jelke. Ličinke vrtajo za lubom odmrlih debel in vej. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do septembra na lesu gostiteljskih rastlin. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 28. 5. 1980 (1), 5. 6. 1980 (1), 20. 5.1982 (1), 5. 1984 (1), 2. 1991 (1), 6. 6. 1996 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Callimus angulatus (Schrank, 1789) Razširjenost: Južna Evropa, na sever gre do srednje Evrope, vzhodno pa preko severne Anatolije do Kavkaza in severnega Irana. Biologija: Polifagna vrsta v lesu iglavcev (bori, smreke, macesni, jelke), priložnostno tudi v lesu listavcev (jelše, bukve, hrasti, glogi). Ličinke vrtajo za lubom odmrlih, suhih debel in vej. Življenjski cikel vrste je 2 leti, včasih tudi dlje. Ličinke se zabubijo jeseni. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do junija. Vrsta je aktivna podnevi, najdemo jo na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 5. 1992 (1). Leg. in coll. Kofler. Cerambix scopolii (Fuessly, 1775) Razširjenost: Od severne Španije in Francije preko srednje, južne in vzhodne Evrope, Balkana, Grčije do Anatolije in severne Afrike. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev, pri nas pogosto v slivah, pa tudi v bukvah, gabrih, hrastih, jesenih, glogih, orehih, brezah, brestih, vrbah, topolih, lipah, leskah in kostanjih. Ličinke vrtajo najprej za lubom bolehajočih in odmrlih vej in debel, potem gredo v les. Življenjski cikel vrste je 2 do 3 leta. Ličinke se zabubijo pozno poleti v lesu. Odrasli osebki prezimijo v zibelki in se pojavljajo na prostem od maja do septembra. Hranijo se s pelodom, zato jih pogosto najdemo na cvetovih, pa tudi na lesu gostiteljskih vrst. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 5. 1983 (1). Leg. in coll. Kofler. Chlorophorus figuratus (Scopoli, 1763) Razširjenost: Od zahodne, južne, južnih delov srednje in vzhodne Evrope, Balkana, Male Azije, Armenije, Kavkaza in Turkestana do Bajkalskega jezera. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev (hruške, hrasti, bresti, kostanji, robinije, breze, topoli, vrbe, dobrovite, gabri, glogi). Ličinke se razvijajo v lesu odmrlih vej in vejic, ki so še na drevesih. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi ali zgodaj poleti v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do avgusta na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 5. 6.1993 (1); Škofja Loka, 6.1984 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Clytus arietis (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Irske preko zahodne, južne, srednje in vzhodne Evrope ter Male Azije do Urala. Biologija: Izrazito polifagna vrsta v lesu listavcev. Podatki navajajo 22 rodov. Največkrat so navajani hrasti in bukve, pa tudi gabri, kostanji, leske, orehi, glogi, robinije, šipki, fikusi, vrbe, murve, jeseni, slive, bresti, ileksi in breze. Samo izjemoma tudi v iglavcih (brini). Ličinke živijo najprej za lubom, potem pa vrtajo v les, kjer se nato jeseni ali spomladi zabubijo globoko v lesu. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do septembra. Pogosto jih najdemo na skladovnicah drv in na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Blegoš, 8. 1984 (2); Lubnik, 14. 6. 1987 (2), 7. 7.1987 (7), 10. 6. 1989 (2), 5. 6. 1993 (1); Ratitovec, 7.1984 (1), 29. 6.1986 (4); Soriška planina, 23. 8. 1987 (1); Škofja Loka, 4. 7. 1982 (2), 5. 1983 (1), 6. 1983 (2), 20. 6. 1983 (3), 6.1984 (5), 20. 5. 1987 (1), 15. 4. 1996 (1), 6. 6.1996 (1); Železniki, 14. 6. 1975 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Evodinus clathratus (Fabricius, 1792) Razširjenost: vzhodna Francija, severna Italija, južni deli srednje in vzhodne Evrope. Biologija: Ličinke se razvijajo v lesu listavcev (bukve, vrbe) in iglavcev (smreke) in sicer pod lubom debel in vej. Življenjski cikel vrste je 2 do 3 leta. Jeseni se odrasle ličinke spustijo na tla in zabubijo v zemlji. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do julija. Pogosto jih najdemo na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Ratitovec, 8. 1984 (2), 29- 6. 1986 (1), 18. 5. 1993 (1); Soriška planina, 28. 6. 1997 (3). Vse leg. in coll. Kofler. Gaurotes virginea (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Evropa, Azija in Severna Amerika. Vrsta gre daleč na sever, sicer je Jo gorska vrsta, ki seže tudi v sredogorje. Biologija: V lesu iglavcev (predvsem smreke, pa tudi macesni, jelke in bori), pa tudi listavcev (hrasti, orehi). Ličinke vrtajo za lubom stoječih in ležečih debel in vej. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Odrasle ličinke prezimijo v tleh in se zabubijo spomladi. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do avgusta.Vrsta je aktivna podnevi, zlasti na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 5. 6. 1983 (3); Škofja Loka, 8. 6. 1981 (1), 6. 6. 1983 (1), 6. 1984 (3), 1. 7. 1985 (1), 5. 7. 1985 (1); Železniki, 8. 6.1974 (1), 14. 6. 1975 (1), 28. 6. 1975 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Grammoptera ruficornis (Fabricius, 1781) Razširjenost: Vrsta je razširjena od Irske, preko srednje in južne Evrope, Anatolije in Armenije do Kavkaza. Severno seže do južnih delov Skandinavije. Biologija: Vrsta je polifagna in iz literature so znani podatki o številnih gostiteljskih rastlinah (kar 21 rodov listastih dreves in grmov). Najpogosteje navajajo hraste, slive, robinije, krhljike, gabre, gloge, vrbe, leske, topole, jelše, lipe, orehe, češmine, javorje, jesene, breste, ribeze in jablane. Ličinke se razvijajo pod lubom suhih vejic, vej in tanjših debel. Življenjski cikel vrste je 1 leto. Ličinke se zabubijo v lesu (beljava) gostitelja spomladi. Odrasli osebki pa se pojavljajo od aprila do septembra na cvetju. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 14. 6 1987 (3); Ratitovec, 30. 6. 1995 (1); Soriška planina, 28. 6. 1997 (4); Škofja Loka, 20. 6. 1982 (1), 6. 1983 (1), 6. 1984 (5), 5. 7. 1985 (3), 6. 1986 (1), 10. 6. 1987 (1), 6. 1987 (16), 4. 6. 1989 (1), 18. 6. 1993 (1); Železniki, 28. 5. 1973 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Hylotrupes bajulus (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Človek ga je s svojimi aktivnostmi zanesel v skoraj vse predele sveta. Od južne Anglije, južne Skandinavije in severne Afrike in vzhodno preko Sibirije do Pacifika. Vrsta je po vsej Evropi razširjena v vgrajenem lesu. Območje, v katerem pa je možen razvoj na prostem sega na severu do južnega dela Švedske in Norveške. Biologija: V lesu iglavcev, zlasti borov, smrek in jelk. Ličinke vrtajo v mrtvih, suhih deblih in lesu. Vrsta povzroča veliko gospodarsko škodo na gradbenem lesu, lesenih ostrešjih in lesenih stropih zlasti v starejših stavbah. Življenjski cikel vrste je na prostem 2 do 3 leta, v vgrajenem lesu pa pogosto bistveno daljši in traja tudi 10, 20, 30 in več let. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do septembra na lesu gostiteljskih rasdin. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 6. 7. 1977 (1), 3. 8.1978 (1), 15. 7. 1979. (1), 20. 8. 1980 (1), 5. 8.1981 (1), 7. 1984 (1), 8. 1984 (1), 8.1986 (1); Železniki, 2. 8. 1968 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Hišni kozliček (naravna velikost: 1 - 2,1 cm, foto: Bojan Kofler) Judolia cerambyciformis (Schrank, 1781) Razširjenost: Od Anglije skozi zahodno, srednjo in vzhodno Evropo do Kavkaza. Ne živi v Skandinaviji, na jug seže do severne Španije. Biologija: Vrsta je izrazito polifagna, ličinke živijo na koreninah različnih listavcev (hrasti, breze, kostanji, gabri, topoli) in iglavcev (smreke, jelke, bori). Zabubijo se spomladi v votlinicah v tleh. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do septembra. Vrsta je aktivna podnevi in jo najdemo na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 21. 7.1989 (1); Škofja Loka, 6.1982 (1), 20. 6. 1983 (1), 23. 6. 1983 (2), 6. 1984 (3), 7. 1984 (1), 8. 1984 (2), 26. 6. 1985 (11), 1. 7. 1985 (1), 5. 7. 1985 (4); Železniki, 2. 8. 1968 (1), 23. 6. 1974 (1), 7. 7. 1974 (2), 14. 6. 1975 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Leioderes kollari ( L. Redtenbacher, 1849) Razširjenost: Vrsta sega proti vzhodu od Irske preko zahodnih delov Sibirije do Altaja in severovzhodnih delov Kitajske. Njena južna meja sega od severnih delov Španije, Italije, Balkana in Male Azije do Irana. V južnih predelih je to predvsem gorska vrsta. Biologija: Je polifagna vrsta v lesu listavcev, kot so hruške, jablane, javorji, hrasti, bresti, gabri in drugi. Ličinke vrtajo pod lubom bolehnih in mrtvih vej in vejic , redkeje debel. Življenjski cikel vrste je 1 ali 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do avgusta na lesu gostitelja in na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 8. 7. 1980 (1), 25. 5. 1982 (1), 5. 1983 (1), 30. 5.1983 (2), 6.1983 (3), 20. 6.1983 (3), 6.1984 (19), 8.1984 (1); Železniki, 25. 5. 1974 (1), 23. 6. 1974 (1), 14. 6. 1975 (2). Vse leg. in coll. Kofler. Leptura dubia (Scopoli, 1763) Razširjenost: Znana iz Pirenejev, Alp, Apeninov, Karpatov, Balkana, Anatolije, Armenije vse do Kavkaza. Gorska do subalpinska vrsta. Biologija: V lesu iglavcev, zlasti smrek, borov in jelk. Ličinke vrtajo v mrtvem, ne preveč mokrem lesu, še posebno v zgornjih predelih stoječih debel in vej. Redko jih najdemo v štorih in ležečem lesu. Življenjski cikel vrste je vsaj 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od junija do avgusta na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Ratitovec, 7. 1984 (1), 29. 6. 1986 (11), 30. 6. 1995 (1); Sopota pri Žireh, 18. 6. 1993 (6); Škofja Loka, 1. 7. 1985 (1), 5. 7. 1985 (1). 4. 7.1987 (2); Železniki, 9- 8. 1975 (1), 10. 8. 1996 (1); Žiri, 26. 6. 1992 (8). Vse leg. in coll. Kofler. Leptura fulva (De Geer, 1775) Razširjenost: Preko Irske, južne Anglije, Francije in severne Španije, Italije, srednje Evrope in Balkana do Male Azije. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev, zlasti hrastov, topolov in bukev. Ličinke se po nekaterih avtorjih razvijajo v štorih, po drugih pa v trhlih vejah. Odrasli osebki se pojavljajo na cvetovih od junija do septembra. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 10. 8. 1982 (1), 20. 7. 1983 (1), 7. 1987 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Leptura rubra (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Anglije preko celotne Evrope proti vzhodu vse do Bajkalskega jezera. Na jugu je to predvsem gorska vrsta. Biologija: V lesu iglavcev, predvsem smrek, pa tudi borov, jelk in macesnov. Samo izjemoma v lesu listavcev (hrasti). Ličinke se razvijajo v vlažnem, trhlem lesu starih štorov in korenin ter v ležečih deblih in vejah. Razvoj traja več let. Ličinke se zabubijo v zgodnjem poletju. Odrasli osebki se pojavljajo od julija do septembra. Vrsta je aktivna podnevi in jo najdemo zlasti na posekanih smrekovih deblih in na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 21. 7. 1991 (2); Ratitovec, 25. 8. 1975 (1); Smoleva nad Železniki, 10. 8. 1996 (2); Škofja Loka, 20. 8. 1976 (1), 10. 8. 1982 (4), 20. 7. 1983 (1), 8. 1984 (2), 2. 8. 1985 (2), 6. 1986 (1), 7. 1986 (1), 29. 7. 1986 (1); Železniki, 9. 8. 1975 (2), 16. 8. 1975 (1), 22. 8. 1975 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Leptura sanguinolenta (Linnaeus, 1761) Razširjenost: Od južne Anglije in Škotske preko srednje, južne in vzhodne Evrope in Male Azije. Proti vzhodu je verjetno razširjena do Bajkalskega jezera. Izogiba se atlantskemu nižavju zahodne Evrope.Vrsta sledi gozdovom iglavcev. Biologija: V lesu iglavcev, zlasti smrek in borov. Življenjski cikel vrste je verjetno 2 leti. Odrasle osebke najdemo na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Ratitovec, 25. 8. 1978 (1), 1. 9. 1978 (1), 11. 8. 1985 (1); Škofja Loka, 6. 1984 (4), 6. 1992 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Leptura scutellata (Fabricius, 1781) Razširjenost: Od Irske preko celotne zahodne in južne ter srednje Evrope, severno do južne Švedske, na jugu Balkana, Anatolije, Armenije in Kavkaza do Turkestana. Tudi severna Afrika. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev, kot so bukve, hrasti, gabri, jelše, breze, kostanji in leske. Izjemoma v lesu iglavcev (macesni). Ličinke se razvijajo v preperelem lesu debelih vej in debel. Življenjski cikel vrste je večleten. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od junija do septembra. Vrsta je aktivna podnevi, zlasti na lesu gostitelja in na cvetovih kobulnic. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 20. 6. 1997 (1); Škofja Loka, 4. 7. 1982 (1), 8. 1984 (1), 6. 1986 (1), 6. 1992 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Leptura sexguttata (Fabricius, 1775) Razširjenost: Od Irske skozi zahodno, srednjo in vzhodno Evropo do Kavkaza in do severne Afrike (Alžirija). Proti severu do južne Skandinavije in Baltika. V južnih predelih je to gorska vrsta. Izogiba se atlantskega območja. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev (hrasti, bukve, gabri, jelše), na Švedskem tudi iglavcev (smreke). Pri nas predvsem v hrastih in bukvah. Ličinke žive v trhli lesni sredici starih hrastovih panjev. Življenjski cikel vrste je najmanj 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo podnevi na cvetovih od maja do avgusta. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 21. 6. 1988 (1), 10. 6. 1989 (2), 5. 6. 1993 (4), 20. 6. 1997 (7); Škofja Loka, 7. 1984 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Leiopus nebulosus (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Zahodna, južna, srednja in vzhodna Evropa. Na sever seže v južni del Norveške, Švedske in Finske. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev. Gostitelji so bukve, hrasti, gabri, orehi, javorji, bresti, breze, leske, jelše, topoli, robinije, fikusi, krhljike, lipe, vrbe, slive. Izjemoma tudi v lesu iglavcev (smreke, jelke). Ličinke se razvijajo za lubom odmrlih vejic, vej in tanjših debel. Življenjski cikel vrste je 1 do 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi za lubom ali v beljavi. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do avgusta na lesu gostitelja. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 21. 7. 1991 (2), 20. 6. 1997 (1); Škofja Loka, 21. 6. 1986 (1), 4. 7. 1987 (1), 1. 8. 1992 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Mesosa curculionides (Linnaeus, 1761) Razširjenost: Od južne in zahodne, južnih delov srednje in vzhodne Evrope, Balkana, Male Azije, Armenije, Kavkaza do Kurdistana. Na severu od južne Švedske proti vzhodu do južnega Urala. Biologija: Živi polifagno v različnih listavcih (lipe, bresti, hrasti, bukve, gabri, robinije, murve, fikusi, kostanji, leske, orehi, javorji, jelše, vrbe, topoli, jeseni, slive). Ličinke se razvijajo pod lubom in v lesu stoječih in ležečih debel in v odmrlih debelih vejah. Življenjski cikel vrste je 2 do 3 leta. Ličinke se zabubijo spomladi pod lubom. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do septembra na lesu gostitelja. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 8. 1988 (1). Leg. in coll. Kofler. Mesosa nebulosa (Fabricius, 1781) Razširjenost: Od južne Anglije preko severne Španije in južne, zahodne, srednje in vzhodne Evrope, ter Balkana do Kavkaza. Tudi v severni Afriki in na severu v južni Skandinaviji. Biologija: Polifagna vrsta v lesu različnih listavcev. Obstajajo podatki o zastopanosti v več kot 20 rodovih (hrasti, kostanji, gabri, bukve, lipe, leske, orehi, bresti, slive, hruške, jablane, topoli, jelše, vrbe, breze, krhljike, robinije, murve, ileksi), najpogosteje v hrastih in bukvah. Ličinke se razvijajo najprej pod lubom, kasneje v lesu vej z belo gnilobo, predvsem iz drevesne krone. Življenjski cikel vrste je 2 do 3 leta. Ličinke se zabubijo pozno poleti. Odrasli osebki prezimijo v zibelki in se na prostem pojavljajo od aprila do avgusta na lesu in dračju gostiteljske rastline. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 1. 7. 1987 (1). Leg. in coll. Kofler. Molorchus minor (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Anglije do Pacifika in Japonske. Na sever gre v polarni pas vse do gozdne meje. Izogiba se Mediteranu oziroma se tam pojavlja samo kot gorska vrsta. Biologija: Polifagna vrsta v lesu iglavcev (smreke, bori, jelke, macesni, ciprese) in izjemoma tudi v lesu listavcev (breze). Ličinke vrtajo za lubjem mrtvih vej, tanjših debel in izpostavljenih korenin. Življenjski cikel vrste je 1 do 2 leti. Ličinke se zabubijo pozno poleti v lesu. Odrasli osebki prezimijo v zibelki in se pojavljajo na prostem na lesu gostitelja, cvetočih grmih in drugem cvetju od maja do avgusta. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 14.6.1987 (1), 4.6.1988 (3); Ratitovec, 29- 6. 1986 (1); Škofja Loka, 5. 1984 (1), 5. 7. 1985 (2), 6. 1987. (2), 20. 7. 1988 (1), 5. 1991 (1); Železniki, 14. 6. 1975 (1); Žiri, 26. 6. 1992 (1). Vse leg. in coll. Kofler Molorchus umbellatarum (Schreber, 1759) Razširjenost: Od Anglije proti vzhodu do severnih delov Irana in južnih delov Urala. Na sever gre do južne Švedske. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev (šipki, kostanji, jablane, slive, maline). Larve vrtajo za lubom vej, vejic in tanjših debel. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Čas zabubljenja naj bi bil po literaturnih podatkih tako pozna jesen kot tudi pomlad. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do avgusta. Pogosto jih najdemo na cvetočih grmih. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 14. 6. 1987 (1); Sopota pri Žireh, 18. 6. 1993 (1); Škofja Loka, 6. 1983 (7), 20. 6. 1983 (2); Žiri, 26. 6. 1992 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Monochamus saltuarius (Gebler, 1830) Razširjenost: Srednja Evropa, Romunija, Srbija. Biologija: V lesu iglavcev (predvsem v smrekah, samo izjemoma v borih). Ličinke se razvijajo pod lubom in v lesu spodnjih odmrlih vej velikih dreves in v odmrlih vrhovih. Predvsem v vejah s premerom 2 do 5 cm. Življenjski cikel vrste je 1 leto. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od junija do septembra na rastlini gostiteljici, kjer tudi obžirajo vejice in iglice. Najdišča na škofjeloškem območju: Kladje pri Žireh, 7. 1994 (1). Leg. in coll. Kofler. Monochamus sartor (Fabricius, 1787) Razširjenost: Alpe, Karpati, gorski del Balkana, Poljska, Baltik. Biologija: V lesu iglavcev, predvsem smrek, redko v jelkah in borih. Ličinke se razvijajo za lubom in v lesu pravkar odmrlih ali bolnih starih dreves. Življenjski cikel vrste je običajno 1 leto, redko 2 leti. Ličinke se zabubijo v lesu maja ali junija. Odrasli osebki se pojavljajo od junija do septembra. Najdemo jih na sveže posekanih deblih smrek in na rastlini gostiteljici, kjer tudi obžirajo vejice in iglice. Je potencialni škodljivec, če se močno razmnoži. Najdišča na škofjeloškem območju: Soriška planina, 23. 8. 1987 (3). Leg. in coll. Kofler. Monochamus sutor (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Pirenejev, Centralnega masiva, Vogezov, Alp, Karpatov, gorskega dela Balkana, Poljske in preko Kavkaza do Pacifika. Na vzhodu tvorijo južno mejo severna Mongolija, severna Kitajska, severna Koreja in severna Japonska. V Skandinaviji seže do polarnega kroga in potem proti vzhodu sledi gozdni meji. V Sibiriji gre v tajgo, kjer je njen gostitelj bor Pinus pumila. Biologija: V srednjeevropskem prostoru pretežno v lesu smrek, v Skandinaviji borov, proti vzhodu pa v različnih vrstah iglavcev. Ličinke se razvijajo za lubom in v lesu umirajočih in pravkar umrlih stoječih ali ležečih debel, običajno s premerom 8 do 14 cm. Življenjski cikel vrste je običajno 1 leto. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od junija do septembra. Najdemo jih na sveže posekanih deblih in na rastlini gostiteljici, kjer tudi obžirajo vejice in iglice. Je potencialni škodljivec, če se močno razmnoži. Najdišča na škofjeloškem območju: Blegoš, 8. 1984 (12); Soriška planina, 23. 8. 1987 (5); Železniki, 1. 9. 1968 (1), 14. 6. 1975 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Morimus funereus (Mulsant, 1863) Razširjenost: Severna Španija, Francija, srednja, južna in vzhodna Evropa, Ukrajina. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev, pa tudi iglavcev. Ličinke se razvijajo v koreninskem delu vlažnih štorov in v ležečih deblih. Kot gostitelji so navedene bukve, topoli, lipe, javorji, vrbe, gabri in hrasti. Življenjski cikel vrste je več let. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do avgusta. Najdemo jih na tleh in na sveže posekanem lesu s skorjo. Tu verjetno sesajo drevesni sok. Nočna vrsta. Najdišča na škofjeloškem območju: Železniki, 22. 7. 1968 (1). Leg. in coll. Kofler. Oberea oculata (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Anglije proti vzhodu vse do Pacifika. Južno preko Male Azije, Kavkaza in severne Kitajske do Koreje. V Skandinaviji gre visoko na sever in potem preko Rusije na vzhod. Biologija: V vrbah, znana pa je tudi iz topolov. Ličinke se razvijajo v živih vejicah, vejah in deblih, kjer delajo tudi več kot 50 cm dolge centralne rove. Življenjski cikel vrste je 1 do 2 leti. Ličinke se zabubijo v centralnem rovu. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do oktobra na listih in vejah gostitelja. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 7.1984 (1), 28.7.1989 (1), 6.1990 (1); Žiri, 15. 7. 1995 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Obrium brunneum (Fabricius, 1792) Razširjenost: Od južne Anglije preko zahodne, srednje in južne Evrope, Balkana, severne Anatolije do Kavkaza in severnega Irana. Biologija: Polifagna vrsta v lesu iglavcev (smreke, jelke, bori, macesni). Ličinke vrtajo za lubom odmrlih vej, vejic in tanjših debel. Življenjski cikel vrste je 1 leto. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo na cvetovih, zlasti na cvetočem kresničevju in sicer od maja do julija. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 8. 7. 1981 (9), 6.1983 (2), 7.1984 (6), 25.6.1985 (2), 5. 7. 1985 (6), 21.6.1988 (1); Sopota pri Žireh, 18. 6.1993 (1); Žiri, 26. 6. 1992 (2). Vse leg. in coll. Kofler. Pachyta quadrimaculata (Linnaeus, 1758) Razširjenost: V Evropi je to vrsta, ki jo najdemo visoko na severu in v visokogorju, v centralnem delu in jugu Evrope pa naseljuje tudi sredogorje. Na vzhod seže vse do Mongolje in severnih delov Kitajske. Biologija: V lesu iglavcev, zlasti v smrekah in borih. Ličinke se razvijajo pod lubom mrtvih, površinsko potekajočih korenin. Življenjski cikel vrste je 3 leta. Ličinke se zabubijo spomladi v tleh. Odrasli osebki se pojavljajo od junija do avgusta. Vrsta je aktivna podnevi in jo ob lepih sončnih dnevih najdemo na štorih in na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Ermanovec, 7. 7. 1991 (3); Lubnik, 7. 7. 1987 (2), 4. 6. 1988 (1); Ratitovec, 10. 7. 1981 (2), 29. 6. 1986 (2); Škofja Loka, 6. 1986 (1); Železniki, 14. 6. 1975 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Phymatodes alni (Linnaeus, 1767) Razširjenost: Od Anglije preko zahodne, južne, srednje in vzhodne Evrope, Balkana, Male Azije in Kavkaza do Irana. Severno do južne Skandinavije in preko Baltika do Urala. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev (predvsem v hrastih, pa tudi v kostanjih, gabrih, brestih, jelšah, šipkih, jesenih, javorjih). Ličinke vrtajo pod lubom suhih vej (premer 1 do 2 cm). Življenjski cikel vrste je 1 leto. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do julija na lesu gostitelja. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 16. 5. 1992 (21); Škofja Loka, 5. 1998 (1). Leg. in coll. Kofler. Phymatodes testaceus (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Anglije preko zahodne, južne, srednje in vzhodne Evrope, Balkana in Bližnjega vzhoda do Irana. Na severu gre do južne Skandinavije in preko Baltika do Južnega Urala. Vrsta živi tudi v severni Afriki. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev, kot so hrasti, bukve, gabri, kostanji, bresti, leske, vrbe, jeseni in sadna drevesa. Ličinke vrtajo pod lubom odmrlih vej in debel. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu ali pod lubom. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do avgusta. Najdemo jih na lesu gostitelja. Vrsta je aktivna ponoči in pogosto prileti na luč. Ker se ličinke razvijajo tudi v suhem lesu listavcev, in to pretežno v hrastu, velja za tehničnega škodljivca. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 10. 6. 1976 (2), 25. 5. 1982 (1), 20. 6. 1982 (1), 4. 7. 1982 (1), 10. 8. 1982 (1), 30. 5.1983 (1), 3- 6. 1983 (2), 6.1983 (5), 6. 1984 (7), 5. 1986 (3), 1. 6. 1986 (2), 6. 1986 (2), 5. 1990 (5), 5. 1991 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Phytoecia cylindrica (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od južne Anglije preko zahodne, srednje, južne in vzhodne Evrope, Male Azije, Kavkaza in srednje Azije do severne Kitajske. Na sever gre do srednje Skandinavije. Biologija: Stepska vrsta, kot vse vrste rodu Phytoecia. Polifagna vrsta v različnih zelnatih rastlinah, kot naprimer Chaerophyllum, Heracleum, Urtica in Anthriscus. Ličinke vrtajo v steblih in koreninskih vratovih. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do avgusta. Najdemo jih na listih in steblih gostiteljskih rastlin. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 4.6.1988 (1); Škofja Loka, 6.1986 (1), 4. 6. 1989 (2). Vse leg. in coll. Kofler. Phytoecia icterica (Schaller, 1783) Razširjenost: Južna, srednja in vzhodna Evropa, Balkan, Mala Azija, južna Rusija, Kavkaz in skozi stepe srednje Azije do Altaja in severovzhodnih delov Kitajske. V Mediteranu je to gorska vrsta. Biologija: V steblih različnih vrst kobuljnic (Umbelliferae). Ličinke se razvijajo v spodnjih delih stebel in koreninah. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do julija. Najdemo jih na listih in steblih gostiteljskih rasdin, in to zlasti v popoldanskem času. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 7. 1984 (1), 6. 1986 (1). Leg. in coll. Kofler. Phytoecia nigricornis (Fabricius, 1781) Razširjenost: Od Francije preko srednje in vzhodne Evrope, Italije, Balkana in Male Azije in skozi stepo preko Kazahstana do reke Ob in Altaja. Severno gre do južne Švedske, južne Finske in južnega Urala. Biologija: Vrsta je bila najdena predvsem na rastlinah rodov Tanacetum (vratič), Artemisia (pelin) in Solidago (rozga). Ličinke se razvijajo v steblih in koreninah. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do julija na listih in steblih gostiteljskih rastlin. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 4. 7. 1987 (1). Leg. in coll. Kofler. Phytoecia pustulata (Schrank, 1776) Razširjenost: Od jugozahodne Francije skozi jugovzhodni del srednje in vzhodne Evrope, Balkan, Malo Azijo, južno Rusijo, Kavkaz, južni Ural in severni Iran v stepe severnega Kazakstana. Biologija: Živi vrazličnih zelnatih rastlinah rodov Achillea (rmani), Chrysanthemum (krizanteme), Pyrethrum (bolhači) in Tanacetum (vratiči). Ličinke vrtajo v spodnjih delih stebel in v koreninah. Zabubijo se v koreninskih vratovih, kjer kot odrasli osebki prezimijo. Na prostem se pojavljajo od aprila do avgusta na listih in steblih gostiteljskih rastlin. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 5. 1984 (5). Leg. in coll. Kofler. Pidonia lurida (Fabricius, 1792) Razširjenost: Evropska vrsta. Naseljuje srednjo Evropo in seže na Karpate in Balkan. Biologija: Polifagna vrsta, ki je bila najdena tako na iglavcih (smreke) kot tudi na listavcih (bukve). Ličinke živijo za lubom mrtvih korenin, redkeje za lubom velikih, ležečih debel. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Odrasle ličinke prezimijo v tleh in se zabubijo spomladi. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do avgusta. Najdemo jih na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Ratitovec, 7. 1984 (3); Sopota pri Žireh, 18. 6. 1993 (1); Škofja Loka, 3. 6.1978 (1), 25. 5.1982 (1), 6.1983 (5), 20. 6.1983 (3), 6.1984 (13), 27. 5. 1985 (1), 1. 7. 1985 (1); Železniki, 23. 6. 1974 (2). Vse leg. in coll. Kofler. Plagionotus arcuatus (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Zahodna, južna, srednja in vzhodna Evropa, Balkan, Mala Azija, Armenija, Kavkaz, severni Iran do Turkestana. Na severu preko južne Skandinavije, Baltika do južnega Urala. Tudi v severni Afriki. Biologija: Polifagna vrsta, ki se razvija v suhem lesu listavcev, prednostno v hrastih, pa tudi v gabrih, bukvah, kostanjih, vrbah, slivah, robinjah. Ličinke žive za lubom osončenih stoječih in ležečih debel in debelih vej. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do julija. Pogosto jih najdemo na sveže posekanih hrastovih deblih in hrastovih skladovnicah drv. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 14. 6.1987 (3), 16. 5. 1992 (3), 5. 1992 (1), 14. 5. 1997 (1); Ožbolt pri Škofji Loki, 4. 7. 1993 (1); Škofja Loka, 15. 5. 1982 (4), 20. 6. 1982 (1), 6. 6. 1983 (2), 7. 1984 (1), 15. 2. 1988 (1), 10. 6. 1988 (1), 7. 1994 (3). Vse leg. in coll. Kofler. Prionus coriarius (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Vrsta je razširjena po vsej Evropi. Na severu seže na jug Skandinavije, na jugu jo najdemo še v severnih goratih predelih Afrike, na vzhodu pa vse do reke Jenisej. Biologija: Vrsta je izrazito polifagna. Gostitelji so tako iglavci (bori, smreke, jelke) kot tudi listavci (hrasti, bukve, jelše, kostanji, jablane, vrbe, jeseni, breze, bresti, leske). Ličinke živijo v trhlem lesu debel in štorov ter se zabubijo v tleh. Življenjski cikel vrste je najmanj 3 leta. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do oktobra. Čez dan se skrivajo, letajo pa v mraku in ponoči in radi priletijo na luč. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 5. 8. 1991 (1); Železniki, 1. 9- 1968 (1), 23. 7. 2002 (1). Vse leg. in coll. stroJar ,, ' v . & (naravna velikost: Kofler' l,8-4,5cm, _ , . .. . foto: Bojan Kofler) Pyrrhidium sanguineum (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od južne Anglije preko zahodne, južne, srednje in vzhodne Evrope, Balkana, Male Azije, Sirije, Armenije in Kavkaza do Irana. Seže tudi v severno Afriko, južno Skandinavijo in Baltik. Biologija: Polifagna vrsta v listavcih, predvsem hrastih. Podatki navajajo še gabre, kostanje, bukve, breste, jablane in breze. Izjemoma tudi v lesu iglavcev (bori). Ličinke vrtajo za lubom odmrlih vej in debel. Življenjski cikel vrste je 1 ali 2 leti. Ličinke se zabubijo jeseni ali spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od marca do julija. Pogosto jih najdemo na skladovnicah drv. Z drvmi jih često zanesemo v hiše (kurilnice). Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 5. 1992 (2), 16. 5. 1992 (1); Škofja Loka, 15. 5. 1982 (2), 20. 5. 1982 (1), 5. 1986 (1); Železniki, 23. 5. 1986 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Rhagium bifasciatum (Fabricius, 1775) Razširjenost: Vrsta sega od Irske preko Anglije, zahodne, srednje, vzhodne in južne Evrope, ter Male Azije in Armenije do Kavkaza. Na severu doseže južno Norveško, v južni Evropi je to gorska vrsta. Biologija: Vrsta je polifagna. Prednost daje iglavcem (smreke, bori, jelke), vendar se zadovolji tudi z različnimi listavci (bukve, hrasti, kostanji, leske, breze, jelše, vrbe). Ličinke žive v trhlem lesu štorov in debel. Življenski cikel vrste je 2 do 3 leta. Zabubijo se pozno poleti v lesu. Odrasli osebki prezimijo za lubom, na prostem pa se pojavljajo od marca do julija. Najdemo jih na gostiteljskih rastlinah in na tleh. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 10. 3. 1983 (1), 25. 3. 1985 (1); Železniki, 2. 5. 1968 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Rhagium inquisitor (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Vrsta je razširjena od Škotske, zahodne, južne, srednje in vzhodne Evrope do Male Azije, severne Afrike in severne Amerike. V južni Evropi je to gorska vrsta. Biologija: V lesu različnih iglavcev (predvsem smreke, bori, jelke, macesni), izjemoma tudi listavcev (breze, bukve, hrasti). Ličinke žrejo za lubom odmrlih debel in štorov. Življenjski cikel vrste je 2 do 3 leta. Zabubijo se pozno poleti, pod lubom. Izlegli odrasli osebki prezimijo pod lubom, na prostem pa se pojavljajo od marca do septembra na lesu gostiteljskih rastlin in redko na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 21. 2. 1997 (2), 13. 4. 1982 (1), 1. 3. 1985 (8). Vse leg. in coll. Kofler. Rhagium mordax (De Geer, 1775) Razširjenost: Vrsta je razširjena po vsej Evropi. V južni Evropi je to gorska vrsta. Na vzhodu seže vse do reke Jenisej in gorovja Altaj. Biologija: Vrsta je polifagna, ima najraje listavce (bukve, hrasti, kostanji, javorji, breze, topoli, lipe, jelše), najdemo pa jo tudi na iglavcih (jelke, smreke). Ličinke živijo za lubom štorov ali na vlažnem ležečih debel in debelih vej. Življenjski cikel vrste je 2 ali 3 leta. Ličinke se zabubijo za lubom pozno poleti. Izlegli odrasli osebki prezimijo pod lubom, na prostem pa se pojavljajo od marca do konca oktobra. Najdemo jih na lesu gostiteljskih rastlin ali na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Blegoš, 8. 1984 (3); Lubnik, 10. 4. 1983 (2); Škofja Loka, 6. 7. 1980 (1), 25. 4. 1983 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Saperda populnea (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Anglije do Pacifika. Tudi v Severni Ameriki. Na jug do severne Afrike, Male Azije, srednje Azije, Altaja do Amurja. Severno v Skandinaviji do polarnega kroga in nato skozi severno Rusijo in Sibirijo proti vzhodu. Biologija: Ličinke se razvijajo v lesu listavcev, predvsem na topolih in trepetlikah, zlasti na mladih rastlinah. Včasih tudi v vrbah in leskah. Na mladih steblih in vejah nastanejo značilne rakaste odebelitve, v katerih najdemo ličinke. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do avgusta na vejah, deblih in listih mladih topolov in trepetlik. Vrsta je zelo škodljiva, ker deformira mlada drevesa. Vrsta je aktivna zlasti pozno popoldan in ponoči. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 6.1977 (1); Železniki, 23. 6.1974 (1); Žirovski Vrh, 25. 5. 1986 (25). Vse leg. in coll. Kofler. Saperda scalaris (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Anglije preko celotne zahodne, srednje in vzhodne Evrope, Italije, Balkana, Male Azije, Kavkaza, srednje Azije in severovzhodne Kitajske do usurijske regije. Severno do polarnega kroga. V Španiji samo na skrajnem severovzhodu. Tudi v Alžiriji. Biologija: Izrazito polifagna vrsta v lesu listavcev (jelše, slive, orehi, javorji, bukve, hrasti, bresti, vrbe, topoli, breze, leske, ileksi, gabri, sadno drevje), izjemoma tudi iglavcev (jelke, macesni). Ličinke se razvijajo v skorji in pod skorjo odmirajočih in mrtvih vejic, vej in debel. Tako v stoječem kot tudi v ležečem lesu. Življenjski cikel vrste je 1 do 3 leta. Ličinke se zabubijo spomladi v lubu, med lubom in lesom ali površinsko v beljavi. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do avgusta na lesu in listih gostitelja. Vrsta je aktivna ob večernem mraku in gre rada na luč. Najdišča na škofjeloškem območju: Blegoš, 8. 1984 (1); Škofja Loka, 4. 7. 1982. (1). Leg. in coll. Kofler. Saphanus piceus (Laicharting, 1784) Razširjenost: Jugovzhodna Francija, srednja in vzhodna Evropa, Italija, Balkan. Biologija: Ličinke se razvijajo v lesu listavcev (pri nas pretežno v lesu lesk, jelš, pa tudi bukev, hrastov, gabrov, brez, vrb, sliv in glogov), priložnostno tudi iglavcev (smreke, jelke). Ličinke se razvijajo v vlažnem, trohnečem lesu mrtvih, stoječih debel in štorov z majhnim premerom (pogosto 4-6 cm) na tleh ali pod nivojem tal. Razvojni cikel vrste je 3 leta. Ličinke se zabubijo spomladi ali zgodaj poleti v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do avgusta. Vrsta je aktivna ponoči. Najdišča na škofjeloškem območju: Dražgoše, 4. 8. 1998 (1); Škofja Loka, 15. 7. 1980 (2), 4. 7. 1982 (1). Leg. in coll. Kofler. Spondylis buprestoides (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Portugalske in Francije vse do Pacifika. Na jugu je to predvsem gorska vrsta. Na sever gre do srednje Skandinavije. Biologija: Polifagna vrsta v lesu iglavcev, prednostno v borih, pa tudi v smrekah, jelkah in macesnih. Ličinke žive v predelu korenin; najprej za lubom, nato vrtajo v les. Najdemo jih tudi v na tleh ležečih deblih in vejah. Življenjski cikel vrste je večleten. Ličinke se zabubijo v lesu na nivoju tal. Odrasli osebki se čez dan skrivajo, aktivni pa so v mraku in ponoči. Pojavljajo se od junija do septembra na lesu gostitelja. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 14. 8. 1981 (1), 8. 8.1996 (1). Leg. in coll. Kofler. Stenocorus meridianus (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Vrsta je v Evropi razširjena od Anglije in zahodne Francije, preko srednje in vzhodne Evrope do juga Skandinavije. Vzhodno gre do Bajkalskega jezera. Na jugu Evrope je to predvsem gorska vrsta. Biologija: Polifagna vrsta v bolnem lesu številnih listavcev (bukve, jeseni, javorji, vrbe, jelše, jablane, hrasti, topoli). Ličinke živijo v trhlem lesu, še posebej v štorih. Samice odlagajo jajčeca v tla. Izlegle ličinke prodrejo najprej pod skorjo majhnih korenin in od tod v štore. Njihov razvoj traja najmanj 2 leti, nakar se spomladi zabubijo v tleh. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do avgusta. Vrsta je aktivna podnevi, pojavlja se na lesu gostiteljev, na grmih in cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 27. 6. 1980 (1), 25. 5. 1982 (1), 8. 1984 (2), 6. 1997 (1); Železniki, 10. 6. 1988 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Stenostola dubia (Laicharting, 1784) Razširjenost: Od vzhodne Francije preko srednje in vzhodne Evrope in Ukrajine do Kavkaza. Južno do severne Italije, Balkana in severno do srednje Skandinavije. Biologija: Polifagna vrsta v lesu različnih listavcev, prednostno lipah, pa tudi v hrastih, vrbah, orehih, leskah, krhlikah, jelšah. Ličinke se razvijajo pod lubom in v lesu odmrlih, zlasti na tleh ležečih vej. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do avgusta na lesu gostitelja in na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 14. 5. 1997 (1); Ratitovec, 13. 7. 1997 (1); Škofja Loka, 13. 6. 1978 1). Vse leg. in coll. Kofler. Strangalia bifasciata (O. F. Mueller, 1776) Razširjenost: Od Francije preko srednje in južne Evrope, Anatolije in Kavkaza do zahodnih delov Transbajkala. Ne živi v Skandinaviji. Na jugu je to pretežno gorska vrsta. Biologija: V lesu listavcev (bresti in šipki), pa tudi iglavcev (bori). Ličinke se razvijajo v suhih vejah in majhnih štorih. Odrasli osebki se pojavljajo na cvetovih od maja do septembra. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 7. 7. 1987 (1); Ratitovec, 25. 8. 1978 (1); Škofja Loka, 20. 6. 1982 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Strangalia maculata (Poda, 1761) Razširjenost: Od Irske preko vse zahodne, srednje, južne in vzhodne Evrope, Anatolije in Armenije do Irana. Na severu seže do srednje Skandinavije in Baltika. Biologija: Izrazita polifagna vrsta v lesu listavcev (hrasti, bukve, gabri, kostanji, vrbe, jelše, topoli, glogi, leske, breze) in včasih tudi iglavcev (bori, smreke, jelke). Življenjski cikel vrste je 2 do 3 leta. Ličinke se razvijajo v trohnečem lesu šibkih debel, pa tudi v panjih in koreninah. Zabubijo se spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo na cvetovih od maja do avgusta. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 21. 7. 1989 (1); Ratitovec, 20. 8. 1983 (2); Škofja Loka, 10. 6.1983 (3), 7.1984 (14); Železniki, 20. 7.1968 (1), 14. 6. 1975 (1), 9. 8. 1975 (4). Vse leg. in coll. Kofler. Strangalia melanura (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Anglije do Transbajkala in severne Mongolije. V Skandidaviji vrsta seže visoko na sever. V Mediteranu in Anatoliji je to predvsem gorska vrsta. Biologija: Izrazita polifagna vrsta tako v lesu listavcev (hrasti, vrbe, glogi, javorji), kot tudi iglavcev (smreke, bori, brini). Ličinke se razvijajo v mrtvih, vlažnih vejah, majhnih štorih in površinskih koreninah. Življenjski cikel vrste je 2 leti. Ličinke se zabubijo pozno spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo na cvetovih od maja do septembra. Najdišča na škofjeloškem območju: Ratitovec, 25. 8. 1987 (1), 7. 1984 (2); Škofja Loka, 15. 7.1980 (3), 10. 8.1982 (1), 6. 1983 (6), 7.1984 (9), 8.1984 (2); Železniki, 28. 6. 1975 (2). Vse leg. in coll. Kofler. Strangalia nigra (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od južne Anglije, srednje in južne Evrope, preko Balkana do Kavkaza in severnega Irana. Na sever gre do južnih delov Skandinavije, Baltika in zahodne Rusije. Na jugu je to gorska vrsta. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev, kot so breze, leske, gabri, bresti, krhlike in slive. Ličinke se razvijajo v trhlem, suhem lesu vej in tankih debel. Življenjski ciklus vrste je najmanj 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo na cvetovih od maja do avgusta. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 7.7.1987 (2), 5.6.1993 (1); Škofja Loka, 4. 7.1982 (2), 6.1984 (1), 6. 1986 (2); Železniki, 5. 8.1973 (1). Vse leg. in coll. Kofler. Strangalia septempunctata (Fabricius, 1792) Razširjenost: Srednja in jugovzhodna Evropa, Kavkaz, Turčija, Iran. Biologija: Polifagna vrsta v lesu listavcev (leske, gabri). Ličinke se razvijajo v odlomljenih vejah z belo trohnobo. Življenjski cikel vrste je 2 do 3 leta. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do avgusta. Pogosto jih najdemo na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka 4. 7. 1982 (2), 6. 1983 (2), 1. 7. 1985 (1), 5. 7. 1985 (2), 8. 7. 1985 (1), 6. 1997 (2). Vse leg. in coll. Kofler. Strangalia attenuata (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Zahodna, srednja in vzhodna Evropa. Na sever seže do južnih delov Norveške, Švedske in Finske; na jug pa na Apeninski polotok in na Balkan. Biologija: V lesu listavcev (breze, jelše, hrasti, leske, kostanji, bresti), priložnostno tudi v lesu iglavcev (bori). Ličinke se razvijajo v mrtvem, trhlem lesu vej in debel. Življenjski cikel vrste je najmanj 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi ali zgodaj poleti v lesu. Odrasli osebki se pojavljajo od junija do septembra na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 10. 8. 1982 (2), 8. 1984 (2), 7. 1986 (5), 8. 1987 (1), 1. 8. 1988 (2). Leg. in coll. Kofler. Tetropium castaneum (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Anglije proti vzhodu vse do Pacifika. Izogiba se Mediterana. Na sever gre v Skandinavijo in severno Azijo, do koder seže gozd. Biologija: Polifagna vrsta v lesu iglavcev, predvsem smrek, pa tudi jelk in borov. Ličinke vrtajo za lubom bolehajočih ali pravkar umrlih debel. Življenjski cikel vrste je 1 do 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi globoko v lesu, redkeje pod lubom. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do septembra na lesu gostiteljev. Vrsta je aktivna podnevi in ponoči in rada prileti na luč. Najdišča na Škofjeloškem območju: Lubnik, 14. 6. 1987 (29), 7. 7. 1987 (1); Škofja Loka, 25. 6. 1977 (1), 25. 4. 1982 (8), 15. 5. 1982 (4), 25. 5. 1982 (1), 6. 1995 (1). Vse leg. in coll. Kofer. Tetrops praeusta (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Od Anglije preko zahodne, južne, srednje in vzhodne Evrope, Balkana, Male Azije in Kavkaza do Altaja in Oba. V Skandinaviji gre daleč na sever, na vzhodu malo manj.V južnih delih je to predvsem gorska vrsta. V severni Afriki živi njegova podvrsta. Biologija: Polifagna vrsta v odmrlih vejicah različnih listavcev, prednostno v sipkih. Vrsto pogosto najdemo na glogih, pa tudi na hrastih, lipah, brestih, topolih, krhlikah, slivah, jablanah in hruškah. Ličinke se razvijajo pod lubom tanjših vej. Življenjski cikel vrste je 1 ali 2 leti. Ličinke se zabubijo spomladi v beljavi. Odrasli osebki se pojavljajo od aprila do septembra na lesu in listju gostiteljev. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 10. 6. 1987 (1). Leg. in coll. Kofler. Tetrops starckii (Chevrolat, 1859) Razširjenost: Srednja in južna Evropa, Balkan. Na sever seže do južne Švedske. Biologija: Po vsej verjetnosti monofagna vrsta v jesenih. Ličinke se razvijajo v lubu in pod lubom tanjših vej. Odrasli osebki se pojavljajo v maju in juniju na lesu in listju jesenov. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 28. 5. 1987 (1). Leg. in coll. Kofler. Toxotus cursor (Linnaeus, 1758) Razširjenost: Vrsta je razširjena od zahodne Evrope proti vzhodu vse do gorovja Altaj. Na severu seže v Skandinavijo, na jugu Evrope pa je to gorska vrsta. Biologija: Vrsta je polifagna, in to tako v lesu iglavcev (smreke, jelke, macesni, bori), kot tudi listavcev (breze, vrbe, jelše, leske, bukve, jerebike, hrasti). Ličinke kozličkih okolice Škofje loke, Železnikov in žirov živijo v vlažnem lesu trhlih debel, štorov in korenin. Njihov razvoj traja 3 leta. Odrasle ličinke zapustijo les in prezimijo v tleh, kjer se spomladi zabubijo. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do avgusta. Najdemo jih na gostiteljskih rastlinah. So pretežno nočno aktivne, zato jih le redko najdemo podnevi na cvetovih in grmovju. Najdišča na škofjeloškem območju: Lubnik, 14. 6.1987 (2), 5. 1992 (1), 14. 5.1997 (2); Vancovec nad Železniki, 9. 6. 1996 (2); Žirovski vrh, 25. 5. 1986 (2). Vse leg. in coll. Kofler. Vadonia livida (Fabricius, 1776) Razširjenost: Od Irske skozi zahodno, srednjo, vzhodno in južno Evropo, Malo Azijo vse do Bajkalskega jezera. Biologija: Ličinka živi v tleh ob miceliju glive Marasmius oreades in domnevno žre humus in lesni drobir. Življenjski cikel vrste znaša 2 leti. Ličinka se zabubi spomladi v votlinici v tleh. Odrasli osebki se pojavljajo na prostem od maja do avgusta na cvetovih. Najdišča na škofjeloškem območju: Škofja Loka, 20. 6. 1983 (4), 6. 1984 (4), 7. 1984 (10); Železniki, 5. 7. 1974 (2), 7. 7. 1974 (6), 28. 6. 1975 (1); Žiri, 15. 7. 1995 (3). Vse leg. in coll. Kofler Literatura: 1. Bense, U., 1995: Longhorn Beetles' Illustrated Key to the Cerambycidae and Vesperidae of Europe. Weikersheim. 2. Baumann, H., 1977: Die Bockkaefer (Coleoptera, Cerambycidae) des noerdlichen Rheinlandes. Decheniana Beihefte (36), 13-140. Bonn. 3. Jelinek, J., 1993: Check-list of Czechoslovak Insects IV (Coleoptera). 119-123, Praha. 4. B. Sket, M. Gogala, V. Kuštor, 2003. Živalstvo Slovenije: 370-400. Ljubljana. 5. Klots, A. in Klots, E., 1970: Žuželke. 146-148. Ljubljana. 6. Kervina-Hamovič, L.,1989: Patologija lesa (Lesna entomologija): 101-123. Ljubljana. 7. Kovačevič, Ž., 1956: Primijenjena entomologija. 160-182. Zagreb. Zusammenfassung Die Bockkafer aus der Umgebung von Škofja Loka, Železniki und Žiri Die Bockkafer (Cerambycidae) sind eine umfangreiche, mit mehr als 17000 Arten in der ganzen Welt verbreitete Kaferfamilie. Die zahlreichen Arten sind Schadlinge, die in der Wirtschaft einen grofšen Schaden verursachen, vor allem an verschiedenen Baumarten, am Bauholz, an Gebauden und Holzerzeugnissen. Im Beitrag werden die Erforschungen der Bockkaferfauna aus der Umgebung von Železniki, Škofja Loka und Žiri dargestellt. Von den 22o in Slowenien bekannten Arten, hat der Autor 66 Arten gefunden. ■ TONE GORTNAR SKOZI NEMŠKE ZAPORE IN TABORIŠČE (ob 60. letnici osvoboditve) Dne 23. julija 1941 dopoldne se je pred pošto v Železnikih ustavil črn avtomobil. Izstopila sta dva gestapovca, od katerih smo enega poznali po imenu. Pisal se je Pfeiffer. Kasneje sem zvedel tudi za ime drugega, pa mi je ušlo iz spomina. Napotila sta se na pošto. Nemci so takrat poštni lokal ravno preurejali in je zaradi tega pošta poslovala v sosednjem prostoru. V starem prostoru je bila še telefonska centrala, pri kateri sem delal. Če bi že takrat razumel nemško, bi morda že zjutraj opazil, da je škofjeloški gestapo po telefonu govoril z žandarjem, ki je prišel na pošto, o meni. Uro kasneje sta bila gestapovca tu. Pfeiffer me je poklical v sosednji prostor na pošto in prvi njegov pozdrav je bil udarec z ravnilom po roki, da mi je izbil cigareto. Brez pojasnila mi je postalo jasno, čemu sta prišla. Pfeiffer mi je pokazal neko moje pismo, ki so ga sestri zaplenili na meji v Šentvidu. Povedal sem, da je pismo moje. Aretiran sem bil »zaradi veleizdajalskega dopisovanja z Ljubljano in tajnega protinemškega delovanja«, kot se je glasilo obvestilo o moji aretaciji poštni direkciji v Celovcu. Odpeljala sta me na moj dom, kjer sta mi premetala sobo, me kar tam pretepla in odvlekla v avto. Nekaj časa sta me pustila na žandarmeriji v Železnikih, nato pa sta spet prišla pome in me odpeljala v škofjeloške zapore. Že takoj po kapitulaciji bivše Jugoslavije sem začel s svojimi vrstniki zbirati orožje, ki so ga tovariši spravljali na varno. Kradli smo ga tudi iz nemškega skladišča. Vanj so Nemci spravljali orožje, municijo in_vojaški material, ki so ga ljudje prinašali na občino na njihov poziv. Takrat smo že vedeli, da se po Jelovici skrivajo prvi partizani, in smo slutili, da ni več daleč čas, ko nam bo to orožje potrebno. Nemci so v kraju pobrali vse radijske aparate, od katerih so enega dali pošti. Tako sem imel možnost, da sem zvečer in ponoči zahajal na pošto in poslušal poročila zavezniških postaj, ki smo jih potem z vrstniki živo komentirali in jih širili med ljudi. Gotovo je, da naše početje Nemcem ni ostalo prikrito. Takrat je bil župan v Železnikih nekdanji Egrov upravnik Hornitzky, ki je bil avgusta 1941 ubit na Jelovici. On je poročal gestapu o stanju v kraju in ne dvomim, da je povzročil marsikatero aretacijo in smrt domačinov. V škofjeloških zaporih sem ostal 3 tedne, to je do 13. avgusta. V tem času sem bil skoraj vsak dan na zaslišanju. Od mene so hoteli zvedeti, kdo je prerezal telefonsko žico v Dolenji vasi in pa imena mojih sodelavcev. Prvega nisem vedel, drugega pa nisem hotel povedati. Seveda so uporabili znane gestapovske metode in so me pretepali, da so mi pokvarili levo roko. Sledove pretepanja sem prinesel še v Dachau. Od tega se mi je potem v taborišču na desni nogi razvila flegmona. Ranjeno nogo sem si namreč na poti v taborišče zastrupil. Če se prav spominjam, so imeli škofjeloški sodni zapori samo dve sobi: samico in skupno sobo. Obe sobi sta bili skrajno zanemarjeni. V skupni sobi je stalo nekaj postelj z neverjetno zamazanimi slamnjačami in odejami. Rjuh seveda ni bilo.V sobi nas je bilo kakih 20, tako da jih niti polovica ni našla prostora na posteljah. Zato smo morali spati na tleh ali pa sede v kakšnem kotu. V začetku se mi je vse tako gabilo, da na posteljo še sesti nisem upal. Umazanije sem se kmalu privadil, menda že takrat, ko sem prišel prvič z zaslišanja. Ječar je prinesel neko olje, da so me sojetniki namazali in tako vsaj malo ublažili bolečine. Drugo zaslišanje je bilo najhujše, ker je bilo telo od udarcev razbolelo. Naslednja zaslišanja niso bila več toliko boleča, ker je koža nekako otopela. Imen jetnikov, ki so bili z menoj zaprti v Škofji Loki, se ne spominjam več. Vem samo, da so takrat pripeljali medicinca Feliksa Kosca iz Rašice. Drugi je bil Marenk iz Dražgoš, ki so ga pripeljali po uboju Hornitzkega na Jelovici. Z nami je bil tudi neki kapetan bivše jugoslovanske vojske v civilu. Dolžili so ga, da je dal postreliti prve Nemce, ki so prišli skozi karavanški železniški predor ob napadu na Jugoslavijo. Spominjam se še nekaterih obrazov, ne spominjam pa se več njihovih imen. Dne 13. avgusta 1941 so me še z nekaterimi sojetniki prepeljali v Begunje. Prvi večer in prvo noč smo prebili v kaznilniški kleti. Istega dne so pripeljali iz Tržiča Šprajcerja in Štefeta, oba mlada fanta, ki so ju baje zajeli na Storžiču približno takrat, ko so ujeli Stošiasa, ki so ga kasneje v Kranju javno obesili. Usoda Šprajcerja mi je neznana, Štefe pa je konec leta 1942 ali v začetku 1943 prišel iz Mauthausna v Dachau. V Begunjah je bil zdrav, mlad fant, v Dachau pa je prišel na pol zmešan, skoraj brez zob in na smrt bolan. Res je potem v Dachauu kmalu umrl. Videl sem ga samo kmalu po prihodu, potem pa sem ga izgubil iz oči. Drugi dan so nas razmestili po sobah, t. i. belegšaftih (Belegschaft). Prišel sem v belegšaft št. 17. V sobi nismo imeli drugega kot slamo na tleh in nekaj klopi, ki so nam med drugim služile za to, da smo lahko napravili zjutraj, ko smo pospravljali sobo, lep rob pri slami. Tu se je začela lakota. Begunj ne bom posebej popisoval, ker je teh podatkov itak dovolj. Navedel bom samo nekaj imen ljudi, kolikor se jih še spominjam. V istem belegšaftu je bil z menoj brivski pomočnik Robert Gluhar iz Železnikov. Ni mi znano, kam je šel iz Begunj in kje je zdaj, če je še živ. Kasneje sem bil premeščen v 2. belegšaft. Tam je bil z menoj Leban z Jesenic, ki je potem umrl v nekem taborišču. Njegova žena je bila po osvoboditvi sodnica pri Sodišču za slovensko narodno čast v Kranju. V sosednji sobi je bila Šmidova družina iz Železnikov: oče, mati ter sinova Marjan in Jože. Marjan je moral z nekim Bečanom, dimnikarjem iz Stražišča, obesiti Stošiasa v Kranju. Umrl je v Mauthausnu. Družina je bila izpuščena. Jože je padel v partizanih. Spominjam se še hotelirja Polaka in Franca Žumra z Jesenic; tega sem spet srečal v Dachauu. Iz Begunj so me dne 1. novembra 1941 odpeljali v Celovec na Landesgericht. Tudi tam so bili zapori prenatrpani. Srečal sem se s prvimi Čehi. Z menoj je bil tudi neki Rus Gerasimov. V spominu mi je ostalo, kot da je bil človek od filma, literat, gledališki umetnik ali nekaj podobnega. V isti sobi je bil tudi koroški Slovenec Foltej Hartman iz Škocjana na Koroškem, ki je bil kasneje v Dachauu pevovodja slovenskega pevskega zbora. Zgodaj zjutraj dne 15. novembra 1941 so me odpeljali v kletne prostore zaporov, kjer je bilo polno oboroženih stražarjev. Pomislil sem najprej, da me bodo ustrelili. Položaj je bil približno tak kot v Begunjah, kadar so prišli po talce. Priklenili so me k nekemu jetniku Nemcu, neka tovarišica iz Tržiča pa je nesla papirnato vrečko, v kateri sem imel popotnico: za pest velik hlebček kruha. Peš so nas odpeljali na železniško postajo. Bilo je mraz in drobno je snežilo. To leto se je zima zgodaj pojavila. Že 17. oktobra je v Begunjah zapadlo skoraj pol metra snega. V sprevodu nas je bilo menda šest. Naložili so nas v osebne vagone. Nekaj časa sem bil še uklenjen, ko pa smo se peljali mimo Vrbskega jezera, nas je stražar odklenil in peljali smo se v praznem kupeju kot pravi potniki. V Salzburgu smo izstopili. Tu je bilo sonce in nobenega sledu o snegu. Uklenjeni smo stali na železniški postaji. Od nekod je prišel peš transport jetnikov v civilnih oblekah. To je bil prvi sprevod jetnikov, ki sem ga videl. Bili so večinoma Poljaki in Čehi. Tovarišico iz Tržiča so ločili od mene in prav radoveden sem, ali je še živa. Mene in transport jetnikov so naložili na poseben jetniški vlak. Vagoni so imeli po sredini hodnik, na obeh straneh pa celice, v katerih je bila samo klop, toliko široka, da sta mogla dva človeka sedeti. V celici smo bili štirje: en Nemec, dva Poljaka in jaz. Eden od Poljakov je bil močno tuberkulozen. Dva sta sedela, dva pa med njunimi koleni stala. V celici je bila zadušljiva vročina. Pravega okna ni bilo, le pod stropom je bila majhna odprtina, z zunanje stani pokrita, da skoznjo ni bilo videti drugega kot košček neba. Odpeljali smo se proti Munchnu. Mučila me je neznosna žeja. Vse trkanje na vrata je ostalo brez uspeha. Tudi na munchenski postaji, ko se je vlak ustavil in smo ječarja prosili za vodo, nismo dobili piti. Bila je že noč, ko smo prispeli. Na postaji so bile vse luči modro prepleskane, prav tako tudi na poti skozi mesto. Stražarji so napravili od vlaka do perona s policijskimi avtomobili kordon. Praznili so vagon za vagonom. Padali so udarci in slišati je bilo samo zloglasni »los, los!« Prepeljali so me v munchenske sodne zapore. Bil sem presenečen. Velika soba, kamor so me vtaknili, je bila parketirana. V kotu je bilo angleško stranišče, pod stropom pa dvoje velikih oken, tudi modro prepleskanih. Soba je bila motno razsvetljena. Na stenah so bili dvižni pogradi, pod okni pa skladovnica z morsko travo polnjenih žimnic, ki smo jih pred spanjem razložili po pogradih. Soba je bila ogrevana s centralno kurjavo, z eno besedo, pravo nasprotje zaporov, ki sem jih doslej videl. Za večerjo smo dobili mlečno kavo. Žal sem prebil v tem zaporu eno samo noč. Ta večer je prišel v isto sobo tudi župnik Messner iz Radelj ob Dravi. Drugih jetnikov nisem poznal. Naslednji dan so nas naložili na policijski avtomobil in nas odpeljali v Dachau. Z menoj je šel tudi župnik. Ustavili smo se tik pred vhodom v taborišče. Dvoje mi je od takrat ostalo posebej v spominu: pogled skozi žično ograjo v taborišče in napis na vratih »Arbeit macht frei«. Appellplatz se mi je zdel prostran kot kakšno letališče, da sta se obe vrsti barak kar izgubljali v tej prostranosti. Postavili so nas v vrsto po pet in pet, vrata so se odprla in napotili smo se skozi vrata, ki sem jih spet prestopil svoboden skoraj štiri leta kasneje. Vstopili smo v t. i. Bekleidungskammer, v pritlično stavbo takoj desno poleg vhoda. To je bila dolga dvorana s pulti po vsej dolžini. Pri prvem pultu, za katerim je stal jetnik v progasti obleki, smo izpraznili žepe. Smeli smo obdržati robec, vse drugo smo morali oddati. Jaz nisem imel razen robca ničesar, ker sem vso prtljago pustil v Celovcu. Tu so izpolnili zame prvi kartotečni list, ki me je spremljal k naslednjemu pultu. Tam sem se moral sleči. Obleko (razen pasu, ki sem ga lahko obdržal) sem moral zložiti v posebno papirnato vrečo na tleh. Ta vreča je šla v dezinfekcijo, od tam pa v skladišče nad kopalnico, kjer je ob nekem bombnem napadu leta 1944 zgorela. Pri naslednjem pultu sem dobil tri krpe belega blaga z natisnjeno številko 28682, tri rdeče trikotnike in kos mila. Od tu smo šli nagi v prostor pred kopalnico. Tu so nas pobrili po vsem telesu in nas dezinficirali, kar ni bilo prijetno. Prišli smo v kopalnico. To je bila velika dvorana z nekaj sto tuši. Kopališki mojster (Bademei-ster) je bil neki Poljak. Zdi se mi, da je ostal tam vse do konca vojne. Bil je suh, dolg človek, surov kakor vsi, ki so imeli v taborišču, v komandah ali na blokih kakšno funkcijo. Najprej nam je spustil vročo vodo, da smo se umikali curkom, potem pa mrzlo, da nas je kar stresalo. Na povelje smo šli k obešalnikom in klopem, kjer je vsakdo dobil sveženj obleke: plašč, bluzo, hlače, kapo, srajco in spodnje hlače, 'nogavice' ter 'cokle', izlizano desko z jadrovinastim sprednjim delom in brez opet-nice. Obleka je bila zakrpana, prav tako perilo, vse pa premajhno in prekratko. Kdo ve, kateri nesrečnež je že imel te dele obleke pred menoj. Oblekli smo se in se skrivaj ogledovali. Zdaj smo bili že pravi jetniki v progastih, premajhnih oblekah, ostriženi in nevešči, pravi Zugange, kakor so imenovali novince. Nerodno smo odšli iz kopalnice. Spotoma smo izgubljali 'cokle' in se spotikaje postavljali v vrste po pet in pet. Od esesovcev ni bilo nikogar več. Že v Bekleidungskammer ali kakor so jo tu imenovali Effektenkammer so nas oddali jetnikom - taboriščni upravi, ki je potem poskrbela za vse ostalo po strogo določenem redu. Pred kopalnico nas je sprejel Blockschreiber 9 in nas odvedel na 9- blok, ki je bil takrat Zugangsblock. Bil je to Poljak inteligentnega obraza, pa hladen in nepristopen, z zvonkim glasom, enakomernih kretenj, da je delal vtis brezdušnega avtomata. Zaslišalo se je njegovo povelje »links, links, links und links«, toda s korakanjem ni bilo nič. Lahko smo bili veseli, če nam je uspelo sproti pobirati 'cokle', ki so letele z nespretnih nog. Do 9-bloka je bilo nekaj sto metrov, pa smo prišli večinoma ožuljeni. Jadrovina je rezala kožo ob vsakem koraku. Bilo je sredi popoldneva, taborišče je bilo videti skoraj prazno, vse je bilo na delu. Samo na 9- bloku so bili novinci iz prejšnjih dni, ki še niso bili razporejeni po blokih in zato še brez komand. Prišel sem v sobo št. 1, v kateri je stanoval tudi stareši- Nemško koncentracijsko taborišče Dachau na bloka (Blockaltester). Ne njega ne sobnega starešine se ne spominjam več. Tudi imena sem jima pozabil. Od znancev je bil tam samo župnik iz Radelj, ki je prišel z menoj. V sobi je bilo mnogo ljudi, kljub temu pa je povsod vladala tišina, kajti bil je še delovni čas (Arbeitszeit). Dobili smo igle in sukanec, da smo si našili številke in trikotnike: na levo prsno stran bluze in plašča ter na desno hlačnico. 'Cokle' smo morali pustiti na polici v predsobi (Vorraum). Copat nismo imeli, zato smo bili v sobi bosi. Proti večeru smo dobili večerjo: četrtinko hleba, žlico marmelade in lonček čaja. Kolikor vem, je bila ta dan sobota. Opozorili so nas, da kruh ni samo za večerjo, pač pa da je to celodnevni obrok. V vsako omarico je sobni starešina ali morda sobni pisar položil dva kosa kruha. Takrat nas v taborišču še ni bilo mnogo in sta si omarico delila po dva jetnika. Slišal sem, da nas je bilo konec leta 1941 v taborišču le 6.000 do 7.000. Tam je imel tudi vsak svojo brisačo, brisačo za posodo, porcijo (menažko), lonček in krožnik iz aluminija, jedilni pribor iz nerjavnega jekla, na vratcih pa je bila pritrjena omarica za milo in krtače. V spalnici poleg dnevne sobe smo dobili tudi vsak svojo posteljo, ki je bila že postlana. Na postelji je bila bela rjuha, blazina s karirasto prevleko in dve volneni odeji. Postelje in omarice v dnevni sobi so nam kasneje zagrenile marsikatero uro, posebno pa povoščeni ladijski pod v sobah. Zvečer smo zaslišali signal za apel, zloglasno električno ropotuljo, ki jo je kasneje nadomestila sirena. »Der Bar brumbt«, so rekali jetniki. Tega smo potem poslušali po trikrat na dan in še za budnico. Ropotala je za jutranji, opoldanski in večerni apel. Prav tako kot za budnico nam je ropotala tudi za počitek (Zapfenstreich). Tik pred večernim apelom so se vrnile v taborišče vse komande razen nočnih izmen in zunanjih komand (Aussenkommando). Taborišče se je napolnilo z jetniki, ki so čakali na apel. Ko so zaslišali »medveda«, kakor so imenovali električno ropo-tuljo, se je taborišče za kratko minuto vznemirilo. Zaslišali so se klici: »Zum Appell antreten!« Začelo se je tekanje. Jetniki so hiteli k svojim blokom in se postavljali med barakami v vrste po 10 in 10. Toda nemir se je hitro polegel, »Lagerstrasse« je opustela, jetniki so stali, pripravljeni za odhod na apel. Zaslišala so se povelja: »Im Gleichschritt marsch!« in bloki so začeli korakati na apel. Toda o apelih kasneje. Novinci niso hodili na štetje na apelplac, ker se še niso znali vesti in bi povzročali samo nered. Zato so nastopali pred svojim 9- blokom. Tu je trajalo postavljanje dlje časa. Sobni starešine, pisarji in starešina bloka so imeli precej dela, da so nas postavili v vrste po 10. Bili smo pač novinci in tega nismo bili vajeni. Ko sem zaslišal tisti »antreten!«, sem hitel v vežo po 'cokle'. Iskal sem in iskal, toda 'cokel' nikjer. Vsi so bili že pred barako, samo jaz sem še vedno iskal. Takrat pa so se čisto malo odprla vrata stranišča in skoznje mi je pomolil neki Poljak, ki je imel t. i. »Abort-dienst«, moje 'cokle'. Ko sem hvaležno segel po njih, jih je umaknil in mi pokazal dva prsta z besedami: »Zwei Mark!«. Takrat je bilo namreč še dovoljeno imeti denar, in sicer po 20 RM mesečno. Ampak, kje naj denar vzamem? V obupu sem se obrnil na župnik Messnerja, ki je prišel z menoj in on je nekje dobil 2 marki, da sem lahko odkupil lastno obuvalo. Ko je prišel Blockfuhrer (esesovec), je starešina bloka poveljeval »mirno!« in predal raport. V nemščini se je to slišalo takole: »Block neun, stillgestanden! Miitzen ab! Die Augen links! Herr Blockfuhrer, Block neun mit so und so viel Mann ange-treten!« Esesovec je jetnike preštel, primerjal število s svojim seznamom in odšel. Blok »B« taborišča Dachau Starešina bloka ga je spremil do izhoda (prostor med barakama 7 in 9 je bil namreč z žično ograjo ločen od preostalega taborišča), se obrnil, poveljeval »Augen gerade aus! Riihrt euch!« in s tem je bil apel za nas končan. Seveda pa ni bil končan na apel-placu, in dokler ni bilo vse prešteto, je vse taborišče stalo. Tudi o tem kasneje. Po apelu je bil prosti čas. Jetniki so večerjali, potem pa se sprehajali ali sedeli pred barakami, dokler se ni oglasil »medved« in jih poslal v postelje. Od tega trenutka dalje je bil v taborišču mir. Nihče ni smel iz barake in nobena luč se ni smela več prižgati. Po apelu so prišli jetniki, ki so bili že razporejeni po blokih, pred ograjo našega bloka gledat, ali je prišlo kaj znancev. Spominjam se, da sta prišla dva Slovenca, in sicer ing. Branko Diehl in španski borec Jože Mavec z Jesenic. Od njiju sem dobil nekaj cigaret in prve napotke, kako naj se v taborišču vedem. Mnogo mi seveda nista vedela povedati, ker sta prišla le nekaj tednov prej in sta nosila številke okrog 26.000. Jugoslovanov in posebej Slovencev je bilo takrat v taborišču še malo. Zaradi tega smo bili toliko bolj navezani drug na drugega. Nemško še nisem znal, drugih jezikov tudi ne in sporazumevanje s sojetniki je bilo zelo težavno. Kasneje, ko je bilo samo Slovencev blizu 3 000, je bilo seveda drugače. Precej v skrbeh sem prvi večer legel v posteljo, saj si nisem mogel misliti, kaj mi bo prinesel naslednji dan. Drugo jutro je »medved« poklical, ko je bilo še tema. Takoj so se pokazale prve težave: kako pravočasno postiati posteljo. Postavljene so bile namreč tri ena vrh druge, nad sto v sobi, ki je merila okrog 90 m2. Prehodi med njimi so bili ozki, razen tega pa so ponekod stale še po tri skupaj in je bil potreben res poseben vrstni red, da so mogli jetniki postiljati, ne da bi kvarili spodnje in sosednje postelje, ki so bile že poravnane. Napravljali smo jih v dveh ali treh etapah. Medtem ko je ena skupina, ki je imela postelje najteže dostopne, ravnala svoja ležišča, je bila druga pri umivanju. Dostikrat je prihajalo do prepirov med jetniki za deske (Bugelbrett), s katerimi so likali robove na slamnjačah, rjuhah in odejah, ali pa, ker je kdo iz neprevidnosti ali premajhne obzirnosti pokvaril že postlano posteljo. Vse je seveda moralo potekati v tišini, ki so jo tu in tam trgali samo jezni vzkliki in kletvice hitečih jetnikov. Pred apelom je bilo še treba popiti »kavo« ali čaj, počistiti spalnico, sobo, umivalnico, stranišče in predprostor, ki so morali biti med čiščenjem seveda prazni. Bila je prava umetnost pravilno si razporediti čas, da te ni sobni starešina z brcami nagnal iz sobe, ko je bilo treba začeti s čiščenjem. Vsaka soba je imela naslednje funkcionarje (če jih smem tako imenovati): sobni starešina, ki je imel v sobi absolutno oblast. Njemu so bili podrejeni Wohnraumca-po, Schlafraumcapo, Vorrraumcapo, Waschraumcapo in Abortraumcapo. Vsak od njih je imel še podrejene, t. i. Dienste, npr. Wohnraumdienst, Vorraumdienst itd. Ti so prostore dejansko čistili, kapoji so jih samo nadzorovali. Delo je bilo naporno in prav po nemško pedantno. Ladijski pod v dnevni sobi npr. smo čistili takole: najprej smo ga pometli, nato s posebnimi trdimi krtačami, plazeč se po kolenih, skrtačili, da smo odstranili kakšno pohojeno drobtinico, ki se je prijela tal. Ta posel so imenovali »bursten«. Ko je bilo to opravljeno, smo sobo spet pometli z omeli na dolgih držajih. Nato je prišlo najtežje delo, t. i. »blocken«. Na morda 10 kg težkem bloku betona so bile pritrjene trde krtače, s katerimi je bilo treba odrgniti tla. Navadno sta to delala po dva jetnika. Prijela sta ročaj vsak na eni strani in blok potisnila v eno stran. Nato sta ga sunkoma potegnil k sebi, da se je blok zaradi vztrajnosti zapeljal v drugo stran. Spet sta ga potegnila k sebi in mimo nog se je podrsal spet na nasprotno stran. Tako sta delala, dokler jima ni pošla sapa in sta bloker prijela druga dva. Ko je bilo tudi to opravljeno, je bilo treba tla potresti z nekim belim praškom, ki je dal potreben lesk. Tega je bilo treba z volneno krpo enakomerno razgrniti po tleh, nato pa sobo ponovno »preblokati«, le da smo pod krtače položili volneno krpo in tako tla zloščili s to krpo. Ko je bilo tudi tega konec, je bilo treba tla spet pomesti z omelom in nazadnje še narahlo zbrisati z volneno krpo. Tla so dobila lesk, ki bi ga bila vesela še tako natančna gospodinja. Podobno je bilo treba očistiti tudi spalnico, le da je bilo treba po trebuhih izpod postelj pomesti prah in slamo, ki je padala od slamnjač. Ko je bilo vse počiščeno, je bilo res lepo pogledati po sobah. Toda ta čistoča je zahtevala kdo ve koliko življenj. Vsak pregled je namreč našel nekaj »nečistoče«, ki je čistilcem utegnil prinesti udarce na licu mesta, kar je bila najmanjša kazen. Izvršil jo je starešina sobe ali bloka in to je bilo še dobro, kajti če je starešina bloka nesrečnika prijavil komandi taborišča (reklo se je, da je dobil »Meldung«), mu 25 udarcev z bikovko ni odšlo. Zato so se jetniki »meldunge« tako bali, ker je lahko imela za posledico tudi smrt. Na 9- bloku sem ostal nekaj dni, potem pa me je pisar bloka, ki je opravljal administrativne posle na bloku in je bil važen funkcionar, nekega dopoldneva odpeljal na 14. blok v sobo 2. S tem sem šele v resnici postal pravi taboriščnik, »Haftling« ali »Schutzhaftgefangene«, kakor smo se uradno imenovali. Prve dni še Blok »D« taborišča Dachau nismo bili razporejeni v nobeno komando v pravem smislu besede. »Unangeteilte«, kakor so nas imenovali, smo morali po apelu s starimi konzervnimi pločevinkami po taborišču pobirati smeti, ki jih v resnici ni bilo. Bilo je le odpadlo listje s topolov, ki so rasli ob taboriščni cesti (Lagerstrasse) in pa redki kamenčki, ki so jih jetniške 'cokle' izkopale iz tal. Tudi ta »komanda« je imela svojega kapoja, ki pa ni bil »politisch« (rdeč trikotnik), pač pa asocialni (arbeitsscheu - črn trikot- nik). Na bloku smo naivno spraševali sobnega starešino, ali ima kakšno delo za nas. Mislil sem, da bi mi z veseljem dal mesto sobnega pisarja, ker imam nekaj šol. Pač nisem vedel, da je v taborišču dovolj bolj izobraženih ljudi, ki imajo že nekajletni jetniški staž, in da so vsa »boljša« delovna mesta zasedena. Tako je prišel 29. november 1941, ko me je pred apelom poiskal blokov pisar z vestjo, da se moram po apelu javiti na raport pred t. i. »Schurhausom«. (Radoveden sem, od kod ta beseda. Nekateri so domnevali, da izhaja iz angleške besede »jury«. Sploh so imeli Nemci v taboriščih precej takih besed, ki so bile prikrojene po raznih tujkah, kot npr. Capo, Kommando, Appell, Pantoffel itd.). Schurhaus je bila stavba, skozi katero je bil vhod v jetniški del taborišča in kjer je bil na železnih profilih, iz katerih so bila vrata, pritrjen iz železnih profilov izdelan napis »Arbeit macht frei«. Tak raport ni mogel pomeniti nič dobrega. Do njega je prišlo samo takrat, kadar je imela taboriščna uprava ali politični oddelek posameznemu jetniku kaj sporočiti ali od njega kaj zahtevati. Ves v skrbeh sem po apelu odšel s pisarjem tja in čakal. Kmalu je prišel neki esesovec. Pisar mu je raportiral, esesovec pa je rekel samo eno besedo: Strafkompanie! Nato mi je ukazal teči in tako me je v teku prignal na 15. blok, kjer je bila takrat štrafkompanija ali kakor so jo tudi imenovali: Isolierung. Prej ko nadaljujem, naj še povem, kakšen je bil uradni sprejem, ki ga je nam novincem priredila taboriščna uprava drugi dan po prihodu v taborišče. Popoldne so vse novince prignali pred Schurhaus in nas porazdelili po narodnostih. Vsaka narodnost je dobila svojega tolmača. Ker posebnega tolmača za jugoslovanske jezike še ni bilo (bilo nas je še premalo), so me priključili k Poljakom. Prišel je Rap-portfiihrer, tolmači so poveljevali »mirno« in esesovec je začel svoj nagovor. Nemško še nisem znal, zapomnil sem si pa nekatere stavke, kot npr. »Nemški narod vas je izločil iz svoje sredine... Zavedajte se, da Dachau ni noben sanatorij... Prišli ste sem, da boste uničeni!...«Po nekaj stavkih je namignil tolmačem, ki so se obrnili k svojim skupinam in jim povedano prevedli. Lahko si je predstavljati, da besede niso bile posebno tolažilne. Ne vem, ali so take nagovore imeli novinci tudi kasneje. Toda leta 1941 je vladal v taborišču še skoraj predvojni red, ki je z večanjem števila jetnikov doživljal razne spremembe in za razne »vljudnosti« ni bilo časa. Tako sem torej »auf Grunde der Akten«, kakor se je temu uradno reklo, prišel v štrafkompanijo (uradno: verscharfte Schutzhaft). Blok 15 je bil z žično mrežo ločen od preostalega taborišča. Določen je bil za posebno nevarne politične jetnike in pa take, ki so zaradi kakšnega prekrška v taborišču samem ali poskusa bega dobili tako kazen. Da bi se tudi na zunaj ločili od drugih jetnikov, so imeli pod trikotnikom našito črno piko na beli podlagi, da je bilo videti, kot da jim pod številko visi medalja na rdečem trikotniku. Za jetnike na tem bloku je vladal poseben red. Domov so smeli pisati samo vsak tretji mesec, prav tako so smeli dobivati pošto samo enkrat na tri mesece. Niso smeli imeti denarja, ne papirja, ne svinčnika, ne igle, skratka ničesar razen obleke, jedilnega pribora, zobne ščetke in postelje. Delati so morali vsak dan, tudi ob nedeljah, ko večina taborišča ni delala, in to najgrše in najtežje posle, kot npr. odvažanje mrličev, kidanje snega, čiščenje greznic itd. Ničesar niso mogli dobiti iz kantine, ki je do sredine leta 1942 imela včasih tudi kakšno čebulo, nasoljene sardine ali kakšno drugo malenkost, včasih tudi cigarete. Na 15. bloku je bilo kajenje prepovedano in tako vseh 10 mesecev, kolikor sem bil tam, nisem imel cigarete v ustih. Soba 4 tega bloka je bila določena za Jude. Bilo jih je okrog 100. Med njimi je bil tudi veliki rabin iz Beograda in njegov sin inženir. Trpeli so še bolj kot mi, ker so jih neusmiljeno preganjali tudi jetniki nemške narodnosti, ki so imeli kakšen položaj. Spomladi ali pozimi leta 1942 so jih odpeljali in potem jih v našem taborišču ni bilo več. Na bloku sem našel Slovenca Ferdinanda Pintarja, trgovca iz Maribora, njegovega someščana Žebota in Jožeta Medveda iz okolice Medvod. Iz Jožetovega pripovedovanja sem posnel, da je bil predvojni komunist. Če se prav spominjam, sem ga videl že v škofjeloškem zaporu, kjer so ga gestapovci strašno pretepli. Pripovedoval je, kako je hodil čez italijansko mejo in prinašal primorskim Slovencem literaturo. Spomladi 1942 je odšel v komando Steinmetz, ki je bila baje podružnica Mauthausna, in če se ne motim, je ta kopala ljubeljski predor. O njem nisem več slišal. Mislim, da je bil tuberkulozen in da si je tuberkulozo nabral na Liparskih otokih, kjer je bil pred vojno konfiniran. Na bloku je bil tudi neki Srb, inženir in rezervni kapetan. Ime sem pozabil. Tudi za njim se je izgubila vsaka sled in niti ne vem, kam je odšel, če je sploh še živ. Zima 1941 - 1942 nas je hudo prizadela. Pripovedovali so, da je januarja temperatura padla na minus 37 stopinj in da se ves februar ni ogrelo nad 25 stopinj pod ničlo. V lahkih oblekah smo zmrzovali od jutra do večera, ponoči pa so na obeh straneh barake sneli okenska krila, »da smo imeli dovolj svežega zraka«, kot se je glasila esesovska utemeljitev. Imeli smo po dve odeji in prav čudno je, da nismo zmrznili. V posteljo smo morali brez spodnjih hlač, v sami srajci. Posebno mučno je bilo hoditi ponoči na stranišče. Obleči se nismo smeli in tudi odeje nismo smeli jemati s seboj, na stranišče pa je bilo treba vsaj enkrat na noč. Poglavje zase je bilo nedeljsko kidanje snega, ki ga je opravljala izključno štraf-kompanija. Na levi strani zbirnega prostora so čez teden nakopičili ogromne kupe snega in tega smo morali ob nedeljah voziti iz taborišča v potok, ki je tekel mimo njega. Vozili smo ga v samokolnicah. Na obeh straneh so se postavili kapoji in ese-sovci s psi, mi pa smo v teku vozili mimo njih sipki sneg. Samokolnice niso bile težke, težko pa jih je bilo potiskati po snegu, in to v teku. Če je kdo izgubil 'coklo', je ni smel pobrati, ampak je moral teči bos naprej in jo pobrati šele, ko se je s prazno samokolnico vračal. Čudno je, da mi noge niso ozeble. Podplate sem imel trde kot deska, pošteno me je zeblo, ozebel pa nisem. Med opoldanskim odmorom, ko so bili drugi jetniki pri kosilu, smo morali v vrstah stati pred blokom, seveda brez hrane, po kosilu pa smo nadaljevali z odvažanjem snega, dokler se je videlo. Neke take mrzle nedelje so postavili pred Schurhaus jetnika, ki je znal slovensko. Mislim, da je bil koroški Slovenec, imel pa je črn trikotnik. Stal je tam brez kape in plašča. Dobil je »meldung«, ker je baje nekemu sojetniku odrezal rezino od njegovega kosa kruha. Esesovci, ki so hodili mimo, so ga spraševali, čemu stoji tam. Seveda je moral vsakemu »pokorno javiti«, kaj je zagrešil. Esesovec ga je s primerno psovko pahnil v sneg, iz katerega je revež vse teže vstajal. Okoli devete ure si niti snega ni več otresal z glave in rok, kot da ga ne čuti več. Uro kasneje, ko sem prišel s samokolnico mimo njega, me je komaj razumljivo vprašal, koliko je ura. Čeprav je bila električna ura v stolpu tik nad njim, ni več videl nanjo. Ko smo odhajali na opoldansko stanje pred blok, se je še komaj držal na nogah, in ko smo se vrnili na delo, se je zgrudil. Zmrznil je stoje, pri belem dnevu in vpričo vseh nas, ki smo tekali mimo njega, ne da bi mu mogli pomagati. Tako stanje je bilo v taborišču precej običajna kazen. Vso zimo in še zgodaj spomladi sem hodil na revir previjat nogo, ker se mi flegmona ni hotela pozdraviti. Nekoč sem prinesel s seboj iz revirja kos papirnega povoja. Starešina bloka me je pri prihodu na blok preiskal in našel tisti povoj. Za kazen sem moral ves dan stati pred blokom na dežju na enem mestu in se nisem smel niti ozreti. Leta 1943, ko sem delal v komandi Zuschneiderei, je mojster našel v delavnici pod mizo zavitek svile, ki jo je nekdo pripravil, da jo bo vzel s seboj in zamenjal za kruh. Ker se krivec ni našel, je morala vsa komanda po prihodu z nočne izmene stati pred Schurhausom na soncu ves dan do večera, ko smo morali spet na delo. Seveda nismo dobili nobene hrane, toda to še ni bilo najhujše. Mnogo težje smo prenašali vročino, zaspanost in utrujenost. Včasih je stalo celo taborišče. To se je dogajalo na apelih, če se številčno stanje ni ujemalo ali če je kdo pobegnil. Pobegi so bili silno redki, dogodilo pa se je le, da so na večernem apelu koga pogrešili. Tak primer se je zgodil ravno na sveti večer leta 1941. Nekdo je ušel in na apelu so ga pogrešili. Okoli devete ure zvečer so ga pripeljali nazaj v taborišče. Postavili so ga pred šurhaus in mu dali v roke tablo z napisom »Ich bin schon wieder da«. Po končanem apelu so poklicali taboriščno godbo. Ubežnik je moral nesti svojo tablo mimo vseh postrojenih blokov, za njim pa je igrala godba. Pred kopalnico so mu našteli 25 dvojnih udarcev z bikovkami, nato pa se je sprevod po isti poti vračal. Tabla je kaznovanemu omahovala v rokah. Bilo je groteskno gledati pretepenega človeka, kako koraka s sramotilno tablo v rokah, za njim pa igra taboriščna godba marše. Po končani ceremoniji so ga vrgli v bunker, iz katerega se ni več vrnil. Poleti 1943 so po večernih apelih ob sobotah javno izvrševali kazni, ki so si jih jetniki »prislužili« med tednom. Kazen je bila 25 do 50 udarcev z bikovko. Za pretepanje so imeli poseben stol, »Bock«, kakor so ga imenovali. Jetnik je stopil v posebej napravljeno vdolbino, da med pretepanjem ni mogel izmakniti nog, život pa so mu previli čez stol in ga čez hrbet privezali, da se ni mogel dvigniti. Za 25 dvojnih udarcev sta stopila na vsako stran po en esesovec ali močan jetnik, vsak s svoji bikovko. Na povelje so začeli padati udarci, ki jih je moral jetnik glasno šteti. Že po nekaj dobro merjenih udarcih je koža počila in pokazala se je kri. Štetje se je včasih spremenilo v tuljenje trpeče žrtve, bili pa so tudi primeri, ko tepeni ni dal niti najmanjšega glasu bolečine od sebe. Pripovedovali so, da so začeli s štetjem znova, če se je tepeni pri štetju zmotil. Jetnikom, ki so morali včasih izvrševati kazen namesto esesovcev, so zagrozili, da bodo sami tepeni, če bodo udarjali preveč rahlo, in lahko si mislite, da niso štedili z močjo. Navadno so bili to kapoji ali starešine, ki že itak niso imeli usmiljenja s podrejenimi. Po končanem pretepanju je bilo meso vse razsekano. Nekateri so se tudi onesvestili, posebno fizično slabotnejši jetniki. Za vse pa je veljalo, da gredo po izvršeni kazni najprej za tri dni v bunker, nato šele k zdravniku. Mnogo jih je bilo, ki so zaradi zastrupitve umrli, bili pa so tudi taki, ki so vzdržali in ozdraveli. Videl sem kožo nekega takega človeka. Bil je nemški kriminalec. Koža na zadnji plati je bila razbrazdana in še najbolj podobna hrastovemu lubju, toliko je imela brazgotin. Toda človek se je izlizal. Včasih se mi zdi kar neverjetno, da lahko človeško bitje toliko vzdrži. Pripovedovali so, da je nekoč taborišče stalo neprekinjeno 47 ur. Nekdo je pobegnil in dokler ga niso dobili, apela ni bilo mogoče končati. Število se ni ujemalo in po nemški logiki je moralo taborišče čakati na apelu, dokler se zadeva ni uredila. Ljudje so umirali stoje, ampak to ni bilo važno. Važno je bilo, da najdejo pobeglega in tako izravnajo bilanco. Ena izmed kazni je bila kazenski eksercir. Tega so uporabljali, če blok ali komanda ni korakala kot je treba, ali na povelje »Ein Lied« ni bilo takoj pesmi iz vseh grl. Doživel sem tak eksercir kmalu po prihodu. Naš 15. blok se je vračal z dela in ni takoj ujel prave pesmi. V vrstah, kakor smo korakali, smo morali tekati, se valjati, plaziti po komolcih, vstajati, spet tekati in spet padati, z obeh strani pa esesovci s palicami in bikovkami, ki so neusmiljeno pretepali, če so se vrste zmešale ali če je kdo ušel iz nje. Posebno pri plazenju in valjanju po tleh je bilo hudo. Plazili smo se drug po drugem, s coklami udarjali drug drugega po glavi in se mešali med seboj, esesovci pa so skakali po nas in udrihali, kamor je padlo. Eksercir je trajal dve uri, to je bila norma. Na smrt izmučeni smo se privlekli na blok, med potjo pa peli, kar smo mogli glasno. Pogled na čredo izmučenih in zmrcvarjenih ljudi, ki pojejo in korakajo v taktu pesmi, je bil kaj klavrn. Nemci so si znali izmišljati naravnost fantastične stvari, da so čim bolj mučili in poniževali ljudi in njihovo človeško dostojanstvo. Posebno mučilno sredstvo, s katerim so kaznovali »delinkvente«, je bila t. i. »Stehzelle«, omari podobna kabina, v kateri je bilo ravno toliko prostora, da se je človek stlačil vanjo, strop pa je bil tako nizek, da se ni bilo mogoče zravnati. Lahko si mislim, kako bi se počutil v taki celici, če bi moral prebiti v njej tri dni z le kratkotrajnimi prekinitvami. Učitelj Šuligoj nekje iz Zasavja je bil v njej in je pripovedoval, kakšna muka je to. Izkusil pa jo je tudi slikar Bogdan Borčič, iz Novega mesta. Taboriščni tarok Borisa Kobeta Razen tega so jetnike tudi obešali za roke (Baumhangen - obešanje na drevo). Na hrbtu so človeku zvezali roke in ga potem dvignili na kavelj v kopalnici tako visoko, da je prosto visel v zraku. (Oče mi je pravil, da so kazen 'privezovanja' uporabljali tudi v avstrijski vojski). Esesovci so jih med visenjem pretepali in gugali, da so jim muke še povečevali. Bolečine so bile neznosne, esesovci pa so kadili in se naslajali nad njihovimi mukami. Spomladi 1942 so v taborišču prepovedali jetnikom imeti denar pri sebi. Povod za ta ukrep je dala naslednja zadeva: Na enem izmed blokov (menda je bil to blok 26) so bili sami katoliški duhovniki, večinoma nemški. Ti so imeli neke »prednosti« (konkordat med Svetim sedežem in Nemčijo), ki pa jim jih je taboriščna uprava temeljito zagrenila. Ni jim bilo treba delati, opravljali so le posle raznašalcev kotlov s hrano (Kosttrager). Po trikrat na dan so prinašali iz kuhinje težke kotle in prazne spet vračali. Prvi so morali vstajati, da so pravočasno prinesli na bloke »kavo« ali čaj. Kotli so tehtali okrog 50 do 60 kg, morda tudi več, prenašala pa sta jih po dva jetnika. Ko so po zajtrku odšle komande na delo in so kotle vrnili v kuhinjo, so se morali sleči in leči v posteljo, ki so jih zjutraj morali pospraviti tako kot drugi jetniki. Sredi dopoldneva so dobili merico vina. Obred delitve vina je bil čisto esesovski. Na povelje so morali iz postelj, se obleči in pospraviti postelje. Nato so se morali pred blokom postaviti v vrste vsak s svojim lončkom v rokah. Esesovec je v lonček vsakemu vlil požirek vina in ko so ga vsi dobili, so ga morali na povelje na dušek izpiti, hkrati lončke odmakniti od ust in mirno obstati z v tla obrnjenimi lončki. Nato so jih v teku napodili nazaj v barako in v postelje, kjer so morali obležati z zaprtimi očmi. Baje je Vatikan interveniral pri nemški vladi, naj duhovnikov ne mučijo z delom, SS pa je znala intervencijo upoštevati na svoj način. No, in pri teh duhovnikih so nekega dne napravili preiskavo. Nagnali so jih pred barako in jo preiskali. Po pripovedovanju jetnikov so našli razne dragocenosti od zlata do tujih valut. Na to pa so bili Nemci udarjeni kot pes na kost. Pred barako so se morali sleči do nagega in take so nagnali v potok, ki je tekel mimo taboriščne ograje. Gole in mokre so nato pustili stati na prostem, dokler ni bila preiskava končana. Od takrat je bilo konec privilegijev, postali so jetniki kot vsi drugi, celo taborišče pa je bilo kaznovano s tem, da nismo več dobivali denarja v roke. Komur so ga poslali, ga je hranila taboriščna komanda, pri kateri je potem imel jetnik svoj konto. Razen za znamke in cigarete ga itak nismo imeli za kaj porabiti. Spočetka so kode s hrano raznašali samo duhovniki. Po opisanem dogodku pa je imel vsak blok svoje raznašalce. To je bila skupina jetnikov, ki je običajno opravljala še posle čistilcev. Ko se je po taborišču razleglo povelje »Kosttrager rraus!« so odkorakali po kode. Napolnjeni kotli so že stali v kuhinji, označeni s številkami blokov. Kapo kuhinje je imel številčno stanje ljudi na blokih in je pripravil ustrezno število obrokov. Odnašanje je šlo zelo hitro. Raznašalci so se postavili na obe strani vrste kotiov, ki so bili razvrščeni po številkah blokov. Tako so se razvrstili tudi raznašalci. Kode so odnašali po vrsti kakor, so stali. Pri tem ni bilo nobene gneče, prerekanja ali prerivanja. Odnašanje je teklo brez zastoja. Poleti je to še nekako šlo, pozimi pa je bilo raznašanje prava muka. Na poledenelih tleh je drselo in kdor ni bil vajen hoje v 'coklah' in tehnike nošenja, je bil v stalni nevarnosti, da mu zdrsne in da mu težki kotel pade na nogo. Raznašalci so kotle postavili pred blokom na tla in tu je starešina bloka razdelil hrano po sobah. Prevzeli so jo sobni starešine. V sobah so nato kotli čakali, da so se ljudje vrnili z dela ali z apela. Hrana se ni ohladila, ker so imeli kotli dvojne stene in so bili toplotno dokaj dobro izolirani. Naj omenim še tehniko razvažanja kruha, ki se vsa leta ni spremenila. Sredi dopoldneva so jetniki posebne komande pripeljali v taborišče samotež velik voz na gumijastih kolesih, na katerem je bila v piramido zložena grmada kvadrastih hlebov kruha. Pred vsakim blokom je stala miza, ob njej pa starešina, pisar bloka ali oba. Ko je voz pripeljal do bloka, je kapo transporta zaklical »Brot fassen!« Hodil je ob vozu, dva pomagača pa sta se vozila na vozu. Pred mizo je voz obstal. Kapo je pogledal na svojo razpredelnico, koliko porcij mora oddati, prav tako pa tudi starešina bloka na svojo. Le redko se podatki niso ujemali. Zdaj se je začelo štetje. Kapo je stal ob vozu, pomagača na vozu pa sta mu izmenično metala po dva hleba hkrati. Kapo je glasno štel, štel pa je tudi starešina. Delo je šlo čudovito hitro od rok, ker so bili ljudje svojega posla vajeni. Dostikrat sem opazoval ta posel in vselej sem potiho občudoval te ljudi, kako spretno opravljajo svoje delo. Morda bi kdo pomislil, da bi utegnil kdo z bloka »žicati« za kakšno porcijo več. O tem ni bilo niti govora in kaj takega nikomur niti na misel ni prišlo. Porcije so bile preštete s pravo nemško natančnostjo, in ko so odšteli kruh zadnjemu bloku, je bil voz prazen, vsak jetnik pa je imel na bloku svojo porcijo kruha. Pri delitvi kruha se je upoštevalo vedno stanje, ki je bilo ugotovljeno na apelu prejšnji večer. Če je drugi dan kdo odšel kam drugam, npr. v revir, je pisar bloka v njegovo porcijo kruha zataknil kartonček z njegovim imenom in številko ter jo odnesel za njim. Ne spominjam se niti enega primera, da bi kdo ostal brez svoje porcije kruha. Kar se tega tiče, je bila organizacija odlična. Ker sem že pri kruhu, naj opišem še njegovo vrednost. Zlasti v letih 1941 in 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi, je bil kruh taboriščna valuta. Jetniki so menjavali med seboj razne predmete, npr. cigarete, čevlje, kape itd., in če je nekdo hotel npr. zamenjati cigarete za kapo, sta kupec in prodajalec najprej ugotovila vrednost predmeta v porcijah kruha in tako določila, koliko cigaret je kapa vredna. Četrtinka kruha, ki je bila še leta 1942 dnevni obrok, je bila tista valuta, ki je kot valuta obstajala tudi še potem, ko so se začele porcije manjšati na petino, šestino in sedmino hleba. Kruh je predstavljal najvažnejše živilo in nekateri so si ga znali prav umetniško razdeliti in pripraviti. Le redki so bili, ki so si ga košček prihranili tudi za zajtrk. Večerja je bila preveč skopa in kruh predober, da bi ga bilo mogoče hraniti tako dolgo. Nekateri so si zgradili celo preprosto tehtnico, da bi bili ja vsi kosi enako težki. Za novo leto 1942 sem se hotel najesti kruha in v ta namen sem ga začel hraniti že ves mesec prej. Vsak večer sem pustil večji košček za naslednji dan in do novega leta se mi je nabralo kruha za tri porcije. Na novo leto sem se lotih teh »prihrankov«. Že dopoldne sem pojedel vse tri kose, posledica pa je bila, da sem bil še vedno lačen, čeprav me je v želodcu tiščalo od preobilice težkega kruha, ki ga prebavila niso bila vajena. To me je izučilo, da je najbolj pametno pojesti svoj obrok vsak dan sproti, kar sem kasneje tudi vedno napravil. Kadar smo dobili za večerjo košček paštete ali margarine, so prišli umetniki ravnanja s kruhom do veljave. Porcijo so razrezali na tanke rezine in vsako posebej namazali. Če je bila pozimi peč zakurjena, so rezine polagali v pekač, da se je margarina raztopila in kruh nekoliko spražil. Take rezine so nebeško dišale, treba je bilo le paziti, da jih sobni starešina zaradi prepovedanega praženja ni zaplenil. Nekateri so znali svoj kruh jesti tudi po dve uri. Rezine so rezali na čisto majhne kockice in jih počasi z užitkom nosili v usta. Izgubila se ni niti drobtinica. Zgodaj spomladi 1942 so prišli na 15. blok prvi Slovenci: Franc Oman, Tone Hafner, Vinko Oblak, Avgust Starman, Stane Šinkovec, Drago Mesaric, Marinko Bertoncelj in drugi iz Kranja in drugih krajev Gorenjske. S Pintarjem sva se jih zelo razveselila. Dobila sva si prijateljev, s katerimi sva se lahko po domače pogovarjala, in prinesli so novic iz domovine, ki sva jih tako željno pričakovala. Z domom nisva imela nobene zveze, z drugimi jetniki v taborišču tudi ne, bila sva kot odrezana od sveta. Po prihodu na 15. blok je moral vsakdo podpisati na ciklostil napisan list papirja, na katerem je pisalo, da sme pisati domov le vsake tri mesece in prav tako vsake tri mesece prejeti po eno pismo, dalje, da je zdrav in da se mu dobro godi in da ne sme prejemati denarja in paketov. List je bilo treba samo podpisati, ne da bi bilo mogoče napisati še kakšno drugo besedo. Na ovitku pisma pa je bilo natisnjeno med drugim tudi to, da je pošiljanje paketov prepovedano zato, ker si lahko jetniki vse kupijo v taborišču. Čez tri mesece sem lahko napisal prvo pismo v 15 vrsticah. Tako so domači zvedeli vsaj to, da sem še živ. Pisati je bilo treba v nemščini in kdor jezika ni znal, si je moral dati pismo napisati komu drugemu. Naša pisma so šla v taboriščno cenzuro in so z njenim žigom šla na pot. Prav tako so bila cenzurirana vsa prispela pisma, ki so morala biti prav tako napisana v nemščini. Cenzura je včasih izrezala kakšen stavek ali odstavek, tista pa, ki so prišla iz drugih držav, so bila povprek premazana z nekakšno modro kemikalijo, ki naj bi menda odkrila kakšno skrito pisavo. Že prvo zimo se je na 15. bloku pojavila bolezen, ki smo ji rekli »Hungertyp- hus«. V resnici to ni bila bolezen. Podhra- Taboriščni tarok Borisa Kobeta njeni in izčrpani organizem ni mogel več v redu opravljati svojih funkcij in ljudem so se začele pojavljati otekline na očesnih vekah, rokah, nogah in na trebuhih, ki so se stalno večale. Koža je pomodrela in na oteklih mestih začela pokati, kar je povzročalo hude bolečine. Otekline so napredovale in ljudje so ponoči brez glasu umirali. Nekaterim so se na ranjenih mestih pojavile flegmone. Taki so odhajali v revir, od koder so se le redko vračali. Pripovedovali so, da so jim otekle noge na razne načine operirali, in kogar so se lotili s skalpelom, je bil zapisan smrti. Konec marca sem v kopalnici opazil, da je na kolenu pod pritiskom palca ostala jamica, ki se ni hotela napolniti. To je bil prvi znak, da se me loteva 'Hungertyphus'. Vedel sem, da to pomeni konec. Oteklina je naraščala. Zjutraj sem imel tako otečene veke, da sem moral s prsti odpirati oči. Z masiranjem sem oteklino toliko spravil z vek, da sem mogel gledati. Potem se je oteklina pojavila na trebuhu in nazadnje na rokah. Hoja je postala okorna, vsak gib boleč. Bolezen je hitro napredovala in računal sem, koliko dni ali tednov mi je še usojenih. Takega me je nekega dne v aprilu potegnil iz vrste esesovec in me še z nekaterimi tovariši odpeljal v revir. Tam me je v ambulanti pričakal bolničar (Pfleger), ki je imel za seboj na postelji bolnika z visoko temperaturo, ki se je ves tresel. Vpričo mene mu je v kožo na prsih zabodel debelo injekcijsko iglo in mu odvzel nekaj kubičnih centimetrov krvi. To kri je potem vbrizgal meni. Iz ambulante me je potem odpeljal v bolniško sobo, v kateri je že ležalo nekaj desetin jetnikov. Dobil sem posteljo, kjer mi je drugi strežnik takoj izmeril temperaturo in pulz. To se je potem ponavljalo pet dni vsake tri ure, podnevi in ponoči. Bil sem na oddelku, kjer je dr. Schilling delal poskuse z malarijo. Moja malarija je bila rodu (Stamm) »Madagaskar«. Hrana je bilo tudi tu jetniška, se pravi, skrajno pomanjkljiva. Mučil me je hud glad, še bolj kot na bloku, kjer sem se motil z delom. Tu pa nisem imel kaj početi in sem tem bolj mislil na hrano. Od Slovencev ni bilo v tej sobi nikogar. Kasneje pa je prišel Majhen, doma nekje izpod Pohorja, na katerem so vzgojili poseben rod (Stamm) malarije, ki je po njem dobila ime »Majhen«. Poleg mene je ležal Čeh Bilek, učitelj po poklicu. Samo z njim sem se lahko vse dni pogovarjal in lahko rečem, da sem se v desetih tednih kar dobro naučil češčine. Vstajati nismo smeli, čeprav nismo bili vsi bolni, in čas se je vlekel po polževo. Po nekajdnevnem presledku sem tri dni zapored dobil injekcijo kinina v levo stegno. Stvar ni bila boleča, le ko sem se hotel na nogo opreti, se mi je zvila, kot da je iz testa. Čez nekaj dni sem spet dobil kri bolnika z visoko temperaturo in potem spet injekcije kinina. Vsa ta procedura se je potem ponovila še trikrat, ne da bi se mi pojavili malarični bolezenski znaki. Pač pa so mi med poskusi izginile otekline in zelo sem shujšal. Po desetih tednih, ko so me odpustili iz revirja, sem imel samo še 45 kg. Potem sem se moral od časa do časa javljati na pregled skoraj do osvoboditve. Na tem oddelku za malarijo (Malariastation) so inficirali jetnike še na drugačen način. Kletko, prevlečeno s tanko tkanino, v kateri so bili živi komarji (anofeles), je moral jetnik dve uri držati med stegni, da so mu komarji opikali kožo do krvi. Izbruh malarije je bil silovit. Bolniki so se strašno mučili. Spominjam se nekega Poljaka, ki se je med napadom tako potil, da se je premočila slamnjača, na kateri je ležal. Malaričnemu napadu so rekli »Schuttelfrost«. Bolnik ni mogel jesti in je zelo oslabel. Ko je napad ponehal, se je tem huje oglasila lakota. Malarične bolnike so zdravili na različne načine, če so jih sploh zdravili. Baje je dr. Schilling iskal cepivo, ki bi človeka napravilo imunega proti malariji. Kot mi je nekoč rekel ing. Diehl, je bil ves uspeh teh poskusov v tem, da na tak način ne bo nihče več iskal cepiva proti malariji. Povedati moram, da je bila večina Slovencev, ki so spomladi 1942 prišli na štrafb-lok, podvržena poskusom z malarijo, in za Starmana za gotovo vem, da je s to boleznijo po osvoboditvi prišel domov. Ko so bili poskusi končani, so jetnike poslali nazaj na bloke. Večini ali morda vsem se je malarija pojavljala v neenakih časovnih presledkih. Na 15. bloku so bili tudi jetniki z vijoličastim trikotnikom, ki so jim pravili »Bibel-forscher« (Jehovove priče ali raziskovalci Svetega pisma). Vedno so se držali skupaj in se polglasno pogovarjali o svojih verskih zadevah. Med njimi je bil tudi mlad Alzačan, učitelj po poklicu, ki je imel doma družino. Zaprli so ga, ker ni hotel sprejeti orožja v nemški vojski. Nekoč je dobil od doma sporočilo, da se mu je rodil sin. To je bil njegov prvi otrok. Na obrazu mu je pisalo, kako zelo si želi domov. Treba bi mu bilo samo podpisati izjavo, da se odpoveduje svoji veri, pa bi bil izpuščen. Njegovi soverniki so videli njegov boj in so mu skrivaj prigovarjali, naj vzdrži in naj ne podpiše. Videli smo, da je bil vedno nekdo v njegovi bližini in fant res ni podpisal. Nam je bilo to skoraj nerazumljivo. Kako je mogel biti izobražen človek tako fanatično prepričan, da bo na zemlji zavladal Jehova in da bodo v njegovem kraljestvu zavzeli visoke položaje in dosegli blaženost, ki je bila po naši oceni dosti manj vredna od blaženosti, ki jo krščanstvo obljublja svojim vernikom šele na drugem svetu. Število članov te sekte se je stalno krčilo in proti koncu vojne jih je bilo v taborišču komaj še kaj. Morda so uvideli nesmiselnost svojega verovanja ali pa so jih Nemci zapirali kje drugje. Priznati pa je treba, da so bili zelo potrpežljivi in tovariški, čeprav niso iskali družbe zunaj svojega kroga. Nemška vojska in druge vojaške formacije so imele navado, da so njihove enote na maršu prepevale. To pravilo so uvedli tudi v taboriščih. Delovne kolone, posebno pa bloki med maršem na apel, so vedno prepevali. Izbor pesmi ni bil velik. Naj navedem nekatere izmed njih: Wir lagen vor Madagaskar, In Hamburg da bi ich gewesen, Die blauen Drago-ner, Ich schiss' den Hirsch in wildem Forst, Gestern ist Sonntag gewesen itd. Na 15. bloku smo se pesmi učili tako, da so nam na steno barake napisali besedilo, mi pa smo stali v vrstah pred blokom in prepevali. V glavnem pa so se novi jetniki naučili pesmi med samim marširanjem. Včasih je to prepevanje zvenelo kar mogočno. Kadar so bloki korakali na apel, po 500 in več v vrstah po deset, po petnajst ali več blokov hkrati po obeh straneh »Lagerstrasse« vsak s svojo koračnico, je to gotovo napravilo mogočen vtis na zunanjega poslušalca, ki ni poznal bede vseh teh tisočev. Večkrat sem že omenjal apele. To so bili najbolj resni in svečani trenutki, najbolj uradni del življenja v taborišču. Nemci že itak dajo mnogo na parade, apele v taborišču pa so zrežirali prav virtuozno. To jim niti ni bilo težko, saj jim za dosego svojega cilja ni bilo treba izbirati sredstev. Appellplatz (zborno mesto) je bil ogromen raven prostor med barakami, kuhinjo, Schurhausom in izhodom na plantažo. »Lagerstrasse« ga je delila na dva dela. Leta 1941 in 1942, ko je bilo jetnikov še malo (med 6 in 7 tisoč), je apel potekal samo na desni strani prostora. Kasneje pa, ko se je število jetnikov povzpelo na 25 in 30 tisoč, so uporabljali oba dela. Pravokotno na »Lagerstrasse« od Schurhausa do izhoda na plantažo je potekala cesta, obrobljena z betonskimi robniki. Nekaj metrov od teh robnikov so bile v tla vdelane opeke, ki so prvi vrsti vsakega bloka določale mejo, do katere morajo prikorakati. Za prvo vrsto se je potem razvrstil ves blok. Ko se je oglasila električna ropotulja (kasneje sirena), so se bloki med barakami zbrali za odhod na apel. Minuto po tem znaku sta prva dva bloka že odkorakala, za njima pa so se zvrstili še drugi, ki so se z obeh strani zgrinjali na »Lagerstrasse«. Zaslišali so se klici »Ein Lied« in vsak blok je intoniral svojo koračnico. Po prihodu na zborno mesto so se bloki pahljačasto razvili na levi in desni del zbornega mesta in se postavili drug ob drugega tako, da je bil blok 16 na sredini. Ko so vsi bloki prispeli, kar je trajalo le nekaj minut, je starešina taborišča komandiral: »Das Ganze - stillgestanden! - Auf Block 16 - richtet euch!« Poravnavanje je trajalo nekaj minut in ko je bilo končano, so bile razdalje med vrstami vseh blokov enake tako, da se je videlo med vrstami od bloka 2 do bloka 29. Starešina taborišča je spet poveljeval »Riihrt euch!« in v tem so že prišli k blokom »Blockfiihrerji« (ese-sovci). Starešine blokov so poveljevali »Blok št.... mirno! Kape dol!« in v hipu se je pokazalo tisoč na balin ostriženih glav. »Gospod Blockfiihrer, Block... mit... Mann angetreten!« Esesovec je šel ob bloku, preštel vrste in preveril, če se število jetnikov v njegovi evidenci ujema s podatkom, ki ga je povedal starešina bloka. In ker se je število ujemalo, je esesovec odšel, starešina bloka pa je spet poveljeval »Kape gor! Na mestu voljno!« Blockfiihrerji so se zbrali pri Rapportfuhrerju in mu sporočili število jetnikov na blokih. Ko je bilo to opravljeno, je starešina taborišča poveljeval: »Das Ganze - stillgestanden! - Miitzen ab! - Augen rechts!« in Rapportfuhrer je poročal komandantu taborišča o številčnem stanju jetnikov. Potem se je spet oglasil starešina taborišča: »Augen gerade aus! - Miitzen auf! - Blockweise wegtre- ten!« in bloki so v obratnem vrstnem Taboriščni tarok Borisa Kobeta redu odhajali z apda na svoje bk)ke Naj_ krajši apel, kolikor se spominjam, je bil leta 1943 in je trajal komaj 15 minut. Seveda ni šlo vselej tako gladko. Včasih so se apeli vleki ure in ure, zlasti če se stanje ni ujemalo zaradi kakšne napake, za kazen ali pa zaradi pobega kakšnega jetnika. Takrat so bili apeli prava muka za utrujene in lačne ljudi. Opisal sem večerni apel, ki je bil najvažnejši. Nekoliko manj važen je bil jutranji apel, ki se je od večernega razlikoval po tem, da se jetniki po štetju niso vračali na bloke, pač pa so se na povelje »Arbeitskommandos formiert!« v hipu razpršili po zbornem mestu in se v naslednji minuti že začeli razporejati po komandah. V tem je prva komanda že odhajala skozi vhodna taboriščna vrata na delo. Za novince je bilo treba precej iznajdljivosti, da je vsakdo pravočasno našel svojo komando, posebno pozimi, ko je bila še tema in zborno mesto slabo razsvetljeno. Tudi komandam je bilo strogo določeno, kje naj se postavijo, zaradi česar je bilo gneče in prerivanja zelo malo. Če je človek gledal to mravljišče 20 ali 25 tisoč ljudi, ki hite na vse strani, je bilo skoraj nepredstavljivo, da je mogoče iz tega ustvariti še kak red. Toda red je bil v nekaj minutah ustvarjen. Vsakdo je vedel, kje se mora zbrati njegova komanda, in je odhitel naravnost tja. Navadno je bil kapo komande že na mestu; preštel je svoje ljudi in čakal, da pride njegova komanda na vrsto za odhod na delo. Skozi vrata so se vlile komande v paradnem koraku s kapami v rokah. Kapo, ki je korakal na desni strani kolone, je dežurnemu esesovcu raportiral ime komande in število jetnikov v njej, na obeh straneh pa sta esesovca glasno preštevala jetnike in »Arbeitsdienstfuhrerju« na glas sporočila število jetnikov v komandi. To število se je moralo ujemati s podatki v njegovi evidenci. Pri izhodu je že stala enota stražarjev. Kommandofuhrer je pri okencu dobil neko listino, najbrž ime komande, delovišča in število jetnikov ter število stražarjev, ki so se postavili s puškami v rokah na obeh straneh kolone, in formalnost je bila opravljena. V tem je bila med vrati že druga komanda in tako je tekla reka nezadržno, dokler ni zadnja komanda odšla na delo. Zborno mesto se je izpraznilo in na taborišče je legla tišina. Popoldanski apeli niso bili apeli v pravem pomenu besede. Mnogo jetnikov se ni vračalo v taborišče na kosilo in apel je bil samo zato, da so se jetniki spet zbrali za odhod na popoldansko delo. V začetku je bil obvezen za vse jetnike v taborišču, kasneje pa samo za tiste, ki so odhajali tudi popoldne na delo zunaj taborišča. Taboriščni tarok Borisa Kobeta Nikoli nisem prodrl v skrivnost, na kakšen način in po kakšnem kriteriju so razporejali jetnike po komandah. Najlaže so dobili primerno zaposlitev obrtniki, sicer pa so se pri odrejanju na delo le malo ravnali po sposobnostih in kvalifikacijah jetnikov. Na delo jih je razporejala taboriščna pisarna (Lagerschreibstube) s taboriščnim pisarjem (Lagerschreiber) in šefom delovne službe (Arbeitseinsatz). Pisarno so vodili izključno jetniki. Bilo je, kot da se esesovci sploh ne vtikajo v notranje razmere v taborišču. Včasih je bilo mogoče dobiti boljšo komando, če si imel znanca, ki je bil dober s kapojem, šefom delovne službe ali s taboriščnim pisarjem, z eno besedo, s protekcijo. Brez poznanstva in samo na lastno prošnjo ni bilo mogoče doseči ničesar. Na blokih je bilo vedno nekaj ljudi, ki niso imeli komand (Unangeteilte). Njihove številke so starešine blokov dnevno sporočali taboriščni pisarni, ki jih je po potrebi dodeljevala obstoječim ali na novo oblikovanim komandam. Taboriščna pisarna je delovala brezhibno in je v vsakem trenutku vedela za vse tisoče ljudi v taborišču, kje so, kaj delajo, kakšno je stanje na blokih, v sobah in komandah itd. Vsaka premestitev iz sobe v sobo, z bloka na blok, v bunker ali revir, na prostost ali skozi dimnik je bila registrirana v kartotekah te pisarne. Kartoteke so vsebovale samo najnujnejše podatke: ime in priimek, rojstni datum, jetniško številko, kraj rojstva, narodnost in datum prihoda v taborišče. Več jih niti niso potrebovali, saj je itak šlo samo za identifikacijske podatke jetnikov. Seveda so na karton zapisovali tudi naziv komande, številko bloka in sobe, datum odhoda na transport, odpusta ali smrti. Vse druge podatke o jetnikih in njihovem sorodstvu je imel politični oddelek pri taboriščni upravi. Podobne kartoteke so imeli na blokih tudi pisarji blokov (Blockschreiber). Za razne blokovne in sobne potrebe so imeli pomožne razpredelnice in zapiske, npr. popis omaric z imeni in številkami jetnikov, ki jih uporabljajo, popis postelj in njihovih uporabnikov, sedežne rede pri mizah, razporede služb po sobah ipd. Pisarji so te posle opravljali sila vestno, kajti delovnih in sposobnih administrativnih moči je bilo na pretek in pisarjev položaj je spadal med prominentne. Starešine taborišča je postavljala uprava taborišča. Izbirala jih je med najbolj brutalnimi in surovimi političnimi jetniki - Nemci. Samo poslednji starešina taborišča je bil Armenec, Meansarian, ki so ga osvoboditelji ubili takoj prvi dan po svojem prihodu. Oblast taboriščnega starešine nad jetniki je bila absolutna. Odločal je o življenju in smrti sojetnikov, zato je bil strah in trepet za vse in so se ga jetniki izogibali, če se je le dalo. Nekaj časa so bili celo trije hkrati. To so bili jetniki, ki so bili v taborišču že dolga leta, nekateri že od leta 1933. V boju za obstanek so izgubili občutek za človečnost. Prej ali slej so prišli v nemilost pri taboriščni upravi, ki se jih je hotela znebiti, bodisi ker so kaj zagrešili (česar taboriščni upravi ni bilo težko »ugotoviti«), ali pa zato, ker so jih sistematično zamenjavali. Odstavljeni starešina je takoj izginil iz taborišča (na transport ali v krematorij). Postavitve novih niso nikdar objavljali. Lepega dne se je pojavil nov človek s trakom na levem rokavu, na katerem je pisalo »Lageraltester«. Nosili so nove jetniške obleke in usnjene čevlje, imeli so posebno hrano in posebno sobo in celo osebne strežnike, ki so jim čistili stanovanje in opravljali druge usluge. Bili so dobro ohranjeni in čeprav so nosili rdeče trikotnike, bi bolj zaslužili zelene kot pa razni kriminalci, ki jih je bilo v taborišču precej. Po pomembnosti druga oseba v taborišču je bil »Lagercapo«, ki pa ga leta 1941 še ni bilo. Njegova funkcija je bila precej nedefinirana, skrbel je predvsem za razna dela, ki jih je bilo treba opravljati pri urejanju taborišča. Potem so bile tu še razne druge funkcije, kot npr. Lagerlaufer, že omenjeni Lagerschreiber, pa Ordnungsdienst, pa Lagerpolizei, Reviercapo in kapoji številnih komand, starešine blokov in sob itd. itd. Vsa ta hierarhična lestvica se je nadaljevala še daleč navzdol. Najbolj značilno pri vseh teh funkcijah je bilo, da so njihovi nosilci imeli oblast nad podrejenimi in da so se morali uklanjati oblasti nadrejenih. Vsaka še tako neznatna funkcija je imela neke prednosti, vsaka prednost pa je bila med brezpravnimi jetniki veliko vredna. Pomenila je lažje delo, kakšen krompir več, boljšo obleko ali čevlje, boljšo posteljo ali kar koli že. Najvažnejše pri tem pa je bilo, da je lahko vsak še tako neznaten funkcionar nekomu zapovedoval. Oblastiželjnost in koristoljubje je znala SS spretno izkoriščati. Vsako povelje taboriščnega vodstva je bilo zaradi tega izvršeno mnogo bolj natančno, kot če bi njegovo izvajanje nadzorovala SS neposredno. Funkcionar je vedel, kaj sledi, če se bo pred SS pokazal premalo vestnega. Degradacija se je le redko končala samo z izgubo funkcije. Navadno so sledile tudi disciplinske sankcije vključno s transportom v kakšno drugo taborišče. Kdor se je torej hotel obdržati na položaju in ohraniti privilegije, je moral neusmiljeno pritiskati na podrejene jetnike in prav tega si je SS želela. Zaradi tega je prihajalo do hudih surovosti, ki so jih razni kapoji in starešine izvajali nad jetniki. Nobenega usmiljenja niso poznali. Če sami niso hoteli ali mogli obračunati s »kršilci reda«, so »krivca« prijavili taboriščni upravi (»Meldung«), čemur je »na izplačilni dan« na zbornem mestu navadno sledilo 25 ali več udarcev z bikovko pred vsem taboriščem. Samo tako si je mogoče razložiti, da je bila vsaka dejavnost, ki bi kakor koli dvigala upornega duha med jetniki, onemogočena. Vsa leta se ni niti enkrat zgodilo, da bi prišlo do kakšnega organiziranega odpora. Prišlo je do posameznih pobegov, od katerih pa se skoraj noben ni posrečil. Še pogosteje kot SS so jetnike in njihovo borno imetje preiskovali sobni starešine in kapoji. V taborišču praktično ni bilo mogoče ničesar skriti. Več možnosti je bilo v revirju, vendar so bile tudi tam zelo skromne. Do leta 1944 so v taborišču vse vodilne položaje imeli Nemci, od katerih so nekateri imeli tudi zelene trikotnike. Od takrat pa so posamezne nižje in manj važne funkcije dobivali tudi jetniki drugih narodnosti, v prvi vrsti Poljaki. Ti so pričeli prihajati v taborišče že leta 1939 in jih je bilo ob koncu vojne že okrog 8.000. Taborišče je bilo prava zbirka narodnosti. Razen ljudi iz okupiranih območij so bili v taborišču še Arabci, Abesinci, Kitajci, Angleži, Američani, Španci, Egipčani, Indijci itd. Na 14 bloku je bilo leta 1943 24 narodnosti, če štejemo državljane Sovjetske zveze za eno samo narodnost. Vsi so namreč na trikotniku nosili črko R (Rus-se). V začetku so bile narodnosti razdeljene po blokih tako, da so imeli pripadniki ene narodnosti svoje bloke, npr. Nemci, Čehi, Poljaki, Rusi itd., manj številne narodnosti pa so bile porazdeljene med številnejše. Tako smo Jugoslovani dobili svoj, 24. blok, šele leta 1943, ker nas je bilo za samostojen blok prej premalo. Kasneje, ko so se začeli polniti tudi neparni bloki od številke 9 do 29 (ti bloki so bili skoraj do konca leta 1943 prazni), na narodno pripadnost niso več toliko pazili. Bolj so gledali na to, da so bili jetniki iz iste komande skupaj na bloku. Posebno je to veljalo za komande, ki so delale v dveh izmenah, podnevi in ponoči. Nikdar ne bo mogoče natanko ugotoviti, koliko jetnikov je šlo skozi taborišče Dachau in koliko življenj je požrlo. Po osvoboditvi mi je prišel v roke članek, objavljen v časniku Mtinchner Neueste Nachrichten z dne 21. marca 1933, v katerem je pisalo, »da je bilo v sredo v bližini mesta Dachau ustanovljeno prvo koncentracijsko taborišče s kapaciteto 5.000 ljudi«. Zanj so uporabili stara skladišča orožja in muni-cije. Leta 1938 so zgradili novo taborišče, ki so ga do začetka vojne uporabljali kot vojašnico SS. Takrat so vanj spet začeli pošiljati politične nasprotnike in tedaj so začele jetniške številke teči od ena naprej. Skoraj do konca vojne je bil med nami jetnik s številko 3, mlad Nemec. Po funkciji je bil »Lagerlaufer«. Jaz sem ob prihodu (16. novembra 41.) dobil številko 28682, tik pred osvoboditvijo pa se je številka povzpela na 170.000 in več. Tu velja pripomniti, da se je numeracija ob množičnih prihodih jetniških transportov, ki so jih Nemci umikali pred napredujočimi zavezniškimi četami, zmešala in da pogosto vseh novih jetnikov sploh niso registrirali, kar velja zlasti za transporte, ki so jih takoj po prihodu likvidirali v samem taborišču ali v njegovi okolici, in pa za transporte, ki so se v taborišču zadrževali samo nekaj dni in so potem peš nadaljevali potovanje proti Tirolski, kamor pa večina jetnikov nikoli ni prišla. Komanda taborišča je zelo strogo kaznovala krajo, posebno še v letih, ko prejemanje paketov še ni bilo dovoljeno. Takrat smo dobivali vsi enako hrano tako po količini kot po kakovosti. Bila je nezadostna, in kdor je sojetniku ukradel krompir ali od njegovega kosa kruha odrezal košček, mu je s tem skrajšal življenje. S takimi tatovi so jetniki sami obračunavali, razen tega pa so jih še prijavljali upravi taborišča v kaznovanje. Preiskave ni bilo. Tat je dobil »Meldung« in s tem je bila zadeva zrela za kaznovanje v obliki 25 udarcev z bikovko in tremi dnevi bunkerja, če se ni končala še bolj tragično. Storilec je bil izpostavljen javnemu zaničevanju. Tako krajo so imenovali »Kamaradschaftsdiebstahl«. Že beseda sama veliko pove. To je bil največji greh, ki ga je jetnik mogel zagrešiti, vsaj v očeh sojetnikov. Spominjam se dveh primerov, ko so jetniki storilca kaznovali sami. Prvi je bil Slovenec. Ko je zvečer prišel v spalnico, je dobil odejo čez glavo in začela se je procedura. Brez besed so padali udarci po njem, suvali so ga sem in tja, da se je zaletaval v pograde, in prenehali so šele, ko se je zgrudil. Moral je v revir in od takrat se mu je nekoliko omračil um. Drugi primer se je zgodil na 30. bloku. Poljaki so zasačili svojega sonarodnjaka pri kraji, izmislili pa so si naslednjo kazen: neko nedeljo, ko SS ni zahajala v taborišče, so ga postavili na mizo in ga za vrat privezali na strop. Tako je stal ves dan in vsakdo, ki je prišel mimo, ga je imel pravico udariti in opsovati. Kljub vsemu je v taborišču veljala neka morala, prilagojena razmeram v taborišču. Kraja po skladiščih, v delavnicah in drugod, kar ni bilo zasebna lastnina jetnikov, je veljala za junaštvo. Pod pojem »Organisieren« so spadale vse take tatvine in razna prekupčevanja, skratka vsi posli, kjer je šlo za pridobitev neke materialne vrednosti na škodo taborišča in rajha. Tako organiziranje je bilo dostikrat silno komplicirano in tvegano. Zamenjava svilene podloge za vojaške uniforme za kruh ali margarino je potekalo navadno takole: jetnik si je v delavnici odrezal nekaj metrov svile, jo skril v čevlje ali pod obleko in jo odnesel v taborišče. Večkrat so nas pred odhodom iz delavnice pregledovali in tu je bilo treba poznati navade mojstrov in stražarjev. Nekateri so pretipavali zgolj jetnike, drugi bolj njihove plašče ali čevlje. Od tega je bilo odvisno, kam je treba blago skriti. Takim preiskavam smo pravili »Filzung«. Če je jetnik prvo preiskavo srečno prestal, mu je grozila druga pri vhodu v taborišče. Če je tudi tu prišel srečno »skozi«, je bilo treba blago skriti na bloku. Zvečer ali zjutraj ga je bilo treba dati drugemu jetniku, ki je pri delu zunaj taborišča prišel v stik s civilistom, kateremu je bila svila namenjena. Seveda je bil tudi ta jetnik v nevarnosti, da ga ob prehodu skozi taboriščna vrata preiščejo ali da se mu kaj takega zgodi, ko njegova komanda prispe na delovišče. Svilo je civilist plačal s kruhom in margarino, kar je bilo spet treba mimo preiskav prinesti v taborišče. Jetnik, ki je svilo »organiziral«, je dobil zanjo kilo kruha ali še manj, ker si je tudi posrednik pridržal svoj del, in čim več je bilo posrednikov, tem manj je prišlo na vsakega. Za tri metre črnega volnenega blaga odlične kvalitete (za paradne esesovske uniforme) je bilo mogoče dobiti največ poldrugo kilo kruha in četrt kile margarine. Civilisti so vedeli, kako zelo nam je potreben kruh in so temu primerno navijali cene. Vedeli so, da je z vsako organizacijo združena smrtna nevarnost, pa so kljub temu dvigali cene kruhu in margarini. Do skrajnosti so izkoriščali bedo jetnikov, ki so se borili zgolj za golo preživetje. Jetniki so trgovali z vsem mogočim, s cigaretami, kruhom, čevlji, kapami, nožki, čebulo, skratka z vsem bornim imetjem in s predmeti, ki jih je bilo mogoče kakor koli ukrasti in zamenjati za živila. Cene predmetov so preračunavali v taboriščno valuto, to je v četrtinke kruha in tako ugotavljali njihovo vrednost. Zakon ponudbe in povpraševanja je tudi tukaj igral svojo vlogo. Ponudba je bila namreč zelo skromna, povpraševanje po živilih pa veliko. Morda se sliši smešno, da je bilo mogoče leta 1942 kupiti močne civilne čevlje za tri četrtinke kruha, pa je le res. Lakota je huda reč. To najbolje ve tisti, ki jo je sam občutil. Ni mogoče pozabiti nanjo, vedno je tu in vrta po možganih. Ni ji mogoče ubežati in prav x-----—— - — - ta vztrajnost je dostikrat pripravila ljudi Taboriščni tarok Borisa Kobeta do dejanj, ki bi jih sicer nikdar ne počeli. Ljudem je zameglila sposobnost za trezno presojanje. Navedel bom nekaj primerov. Spomladi 1942 je naša komanda štrafkompanije iz esesovskih barak odvažala smeti in pomije v kak meter visokih pločevinastih sodih. Kadar kapo ni bil pozoren, so nekateri jetniki segali v nagnusno brozgo in lovili ostanke kruha in krompirja. Mašili so jih v usta ali kar v žepe, ker je bilo treba hiteti. Pobiranje ostankov iz pomij in smeti je bilo »iz zd/avstvenih razlogov« strogo prepovedano in kapo je pazil, da jetniki niso kršili tega pravila. Če je koga opazil, kako šari do komolca po pomijah, so deževali udarci, kamor je padlo. Jetniki so se zvijali od bolečin, nabranih koščkov pa niso hoteli izpustiti in so jih še med pretepanjem mašili v usta. Nekoč sem videl, kako je nekdo s koščkom pločevine prerezal črnega polža na dvoje in ga pojedel. Nič nenavadnega pa ni bilo, če so jetniki štrafkompanije ruvali regrad in ga kar tam jedli. Še veseli so bili, če so prišli do njega. Leta 1944 so od nekod pripeljali strašno sestradan transport. Kolona nesrečnikov se je pomikala skozi taborišče ravno takrat, ko so raznašali kotle s hrano. Zapodili so se proti prvemu kotlu, odrinili nosače, odprli kotel in v gneči zlili vsebino po tleh. Vsa množica se je prerivala okrog prevrnjenega kotla, plazili so se po tleh in kar z usti pobirali hrano. Šele taboriščna policija je nekako napravila red in odvlekla jetnike, ki so ostali tam pohojeni in opečeni. Spet drugič so pripeljali transport, v katerem je bilo več mrtvih kot živih. Mrliče so zvozili v taborišče in jih na zbornem mestu zložili navzkriž kot drva. Nekaj mrličev je bilo obgrizenih in baje so sestradanci enega mrliča obrali do kosti. Ko smo se vračali z dela in čakali na zbornem mestu na apel, je prvo vprašanje tistim, ki so bili doma, veljalo večerji. Kaj je za večerjo? Knorrsuppe? Ali je gosta? Je kaj krompirja? In potem je na bloku med delitvijo večerje vsakdo računal, kam naj se postavi, da bo prišel na vrsto takrat, ko bo v kodu le še nekaj zajemalk juhe, ker je upal, da bo tako dobil nekaj gošče, nekaj svaljkov, čeprav je sobni starešina pred delitvijo kotel dobro premešal, da bi bila gošča čim bolj enakomerna porazdeljena. Dolgotrajnega gladovanja ni mogoče potolažiti z občasnim polnim želodcem. Nekoč sem videl dva mlada Rusa, ki sta nekje organizirala pol vedra juhe. Lotila sta se je in jo pojedla, ne da bi prenehala. Res sta potem ležala in vzdihovala, vedro sta pa le izpraznila. Ko so pričeli prihajati paketi, je bilo treba nekatere prav opominjati, naj se ne preobjedo, da ne bodo zboleli. Včasih je bil želodec poln do bolečine, usta pa so še vedno zahtevala hrane. Lakote ni občutil samo želodec, ampak vsaka telesna celica, in dokler se v njih ni obnovila potrebna zaloga življenjsko važnih sestavin, je bil človek lačen. Tako se je zgodilo, da je prvi večer, ko so prišli Američani, umrlo na stotine jetnikov. Osvoboditelji so vsakemu dali pol hleba kruha in po kile mesne konzerve in mnogi so to množino hrane pojedli še istega večera. Skrčena in močnih jedi nevajena prebavila take nagle spremembe niso prenesla in ljudje so umirali v strašnih bolečinah. Američani so takoj uvideli zmoto in potem so nam dajali po naših pojmih zelo majhne porcije, zaradi česar je na njihov račun padlo mnogo pikrih pripomb, češ da nas stradajo še bolj kot Nemci. Za normalne jedce bi bile njihove porcije najbrž še prevelike. Gomila mrtvih taboriščnikov Po koncu vojne, ko sem bil nekaj časa bolniški strežnik na revirju, sem imel priliko videti dva do kosti izsušena reveža. Prvi je bil visok 175 cm in je tehtal 29 kg, drugi pa 170 cm in je tehtal 27 kg. Nista mogla niti govoriti, samo počasi sta odpirala usta in nezavedno iskala hrano. Oba sta umrla; ni jima bilo pomoči. Dostikrat sem razmišljal, kako je bilo jetnikom v plombiranih tovornih vagonih, ko so morali zaradi gneče večinoma stati, brez hrane in vode, brez sanitarij, stari in mladi, ženske in dojenčki, v poletni vročini in brez zračenja, na transportih, ki so se po polžje premikali dneve in dneve, med mrliči in umirajočimi... Ko smo neko jutro šli na delo, je na industrijskem tiru stala kompozicija tovornih vagonov, okrog katere se še širil neznosen smrad. Vagoni so bili odprti, iz njih pa so jetniki v visokih gumijastih škornjih, z gumijastimi rokavicami do podpazduh in s plinskimi maskami na glavah iztovarjali mrliče. Ko so jih metali na vozove, so jim odpadale glave, roke in noge. Razpadajoča trupla so vozili v krematorij. Okolica se še dolgo ni znebila smradu in zgroženi smo hodili mimo tistega kraja ... Proti koncu vojne so prihajali v taborišče transporti, peš in z vlaki, ki jih skoraj ni mogoče opisati. Ljudje so prihajali od bogve kod, nekateri skoraj brez oblek, ogr-njeni samo z raztrganimi odejami, ušivi in blatni, polblazni od strahot in trpljenja. Straže, ki so jih spremljale, so onemogle pobijale brez usmiljenja. Po njihovem prihodu v taborišče je taboriščna komanda sklicala vse blokovne brivce. Ti so se slekli do golega in v kopalnici strigli prispeli transport. Slekli so se zato, ker bi sicer imeli obleke v hipu polne uši. Dosti jih je bilo, ki niso vzdržali pogleda na te nesrečneže, pa so bili vendar podobnih prizorov vajeni in so že marsikaj doživeli. Dan pred osvoboditvijo je iz Buchenwalda prispel transport 40 odprtih tovornih vagonov, ki je bil na poti 21 dni. Od okrog 4.000 jetnikov, ki so jih poslali na transport, jih je ostalo živih le nekaj sto. Večina je potem pomrla v Dachauu. Ko so zgroženi ameriški vojaki to videli, so na mestu postrelili tistih nekaj stražarjev, ki so še ostali pri transportu. Dachau res ni bil sanatorij, saj je bilo še nekaj dosti hujših t. i. uničevalnih taborišč (Vernichtungslager). Kar se tega tiče, je bilo dachausko taborišče »Musterlager«, saj so ga do leta 1942 od časa do časa pokazali celo kakšni tuji delegaciji (Mednarodni Rdeči križ, vlade satelitskih držav ipd.). Takrat je šlo skozi taborišče povelje »Vsi v barake!«, z blokov pa so odbrali nekaj bolje ohranjenih jetnikov, jim dali nove obleke in jim naročili, naj se sprehajajo po taborišču. Taborišče je bilo praktično novo, imelo je vodovod, kanalizacijo, moderno kuhinjo, dobro opremljeno bolnišnico (revir), vse stanovanjske in poslovne zgradbe zunaj ožjega taborišča so bile centralno ogrevane in kar se tega tiče, urejenosti taborišča ni bilo kaj oporekati. Za temi kulisami pa so se dogajale drame, ki jih obiskovalcem niso pokazali. Zanje smo vedeli samo mi, pa niti mi ne za vse. Čeprav je nemško taboriščno vodstvo z gotovostjo računalo, da večina jetnikov nikoli več ne bo prišla na svobodo, je marsikaj skrivalo tudi pred nami. To velja posebno za razne vivoeksperimente ter moritve v krematoriju in revirju. Bilo je splošno znano, da razen poskusov z malarijo delajo tudi poskuse z mrzlo vodo. Golega jetnika so potopili v vodo, po kateri je plaval led. Dokler je bil pri zavesti, so mu merili temperaturo in pulz. Potem so ga vzeli iz vode in ga z ogrevanjem spet skušali oživiti. Včasih so nezavestne jetnike s svojo telesno toploto ogrevale tudi jetnice, ki so jih pripeljali iz nekega ženskega taborišča. Navadno pa so uporabljali električne grelce. Vsi smo poznali nekega Rusa, ki je preživel nekaj takih poskusov. Za nagrado se mu ni bilo treba striči na balin. Vsi drugi smo se namreč morali redno striči, štrafkompanija, Rusi in Italijani pa so si morali od čela do tilnika še pobriti nekaj prstov široko progo, ki smo ji pravili »Lagerstrasse«. S tem poskusom so menda hoteli ugotoviti, koliko časa bi v ledeni vodi vzdržal sestreljeni pilot. Namesto v mrzlo vodo so pozimi pri temperaturi nekaj stopinj pod ničlo gole jetnike, privezane na nosila, polagali pred revirsko barako in jih še polivali z vodo. Če izvajalci teh poskusov niso bili dovolj pazljivi, se je včasih bolestno vpitje mučenih slišalo po vsem taborišču. Hoteli so tudi ugotoviti, koliko časa vzdrži človek (pilot) pri nenadni spremembi zračnega pritiska. Jetnika so položili v neprodušno zaprto celico, iz katere so počasi izsesavali zrak in se je človek začel dušiti. Delali pa so tudi poskuse v obratni smeri. V celici so napravili zračni nadpritisk, in ko se mu je telo prilagodilo, so hipoma odprli ventile. Zaradi nenadnega znižanja zunanjega pritiska se je zrak v telesnih organih razširil, da je človeku raztrgalo pljuča, poškodovalo prebavila, razširilo srce in človek je bil zapisan smrti. Delali so tudi poskuse s plinom. V revirju sem spoznal nekega mladega fanta in Poljanske doline, ki se je pisal Likar. Bil je nekoliko duševno omejen. Verjetno je, da se mu je omračil um prav zaradi poskusov s plinom. Iz njegovega zmedenega pripovedovanja je bilo mogoče posneti, da so ga prihajali iskat z avtomobilom in ga vodili v plinsko celico pri krematoriju. Pravil je, kako se je proti njemu začelo plaziti nekaj velikega. Domnevali smo, da so spustili plin, ki se je držal pri tleh in je bil morda obarvan. Kadar je fant zaslišal avtomobilski motor, se je začel ves tresti in begati po sobi. Vendar se je rešil in se vrnil v domovino. Ni mi pa znano, ali je še živ. V manjšem obsegu so delali tudi še druge poskuse, npr. z operacijami flegmon in oteklin zaradi »Hungertyphusa«, injiciranjem bencina v srce, sterilizacijo itd. O teh stvareh bi vedeli več povedati jetniki, ki so imeli komande v revirju. Na lastne oči sem videl, kako so v revirju ubijali na smrt bolne jetnike. Puščali so jih brez pomoči, in ko je nastopila agonija, ki je včasih trajala več dni, je prišel »Oberpfleger« (tudi jetnik, ki se je imel za zdravnika) z injekcijsko iglo in jo zabodel v bolnika, najbrž v srce. Hropenje je kmalu ponehalo. Umirajočega so pregrnili z rjuho in včasih še živemu na nožni palec privezali kartonček z njegovo taboriščno številko. Mrliča so slekli in ga vrgli v poseben zaboj, v kakršnih so prevažali mrliče v kremato-rij. V zaboju je bilo prostora za dva mrliča, pa tudi za več, če so bili dovolj suhi. Do konca leta 1941 je imelo taborišče samo en krematorij. Zgodaj spomladi 1942 pa je začela štrafkompanija poleg njega kopati temelje za drugega. Ta komanda se je imenovala »Baracke X«. Nismo vedeli, kaj bo na teh temeljih stalo. Takrat se me izbrali za poskuse z malarijo in potem se na to gradbišče nisem več vrnil. O delu krematorija ne vem veliko. Komanda, ki je sežigala mrliče, je bila ločena od drugih jetnikov in je stanovala nekje poleg bunkerjev za kuhinjo. Pravili pa so, da so tisti, ki so bili tam zaposleni, čez določen čas izginjali, na njihovo mesto pa so prihajali novi. Vse do osvoboditve nisem nikdar prišel do novega krematorija, pa tudi v starega le nekajkrat in še to samo do skladišča mrličev, kamor smo zlagali krste s trupli. Kdo bi vedel, koliko ljudi so požrle peči obeh krematorijev. Vanje so dovažali tudi trupla ljudi, ki so jih pobili drugje. Proti koncu vojne so postale zmogljivosti Krematorij peči premajhne in trupla so se začela kopičiti kar pred stavbo. Tako stanje so našli Američani 29. aprila 1945, ko so taborišče osvobodili. Kadar je pihal veter od kre-matorija proti taborišču, je prinašal s seboj sladkoben mrliški zadah in smrad po sežganem mesu. Ob takih priložnostih smo vedno razmišljali, kdaj bo prišla vrsta na nas. Nekoliko sem opisal razmere v taborišču, kakor sem jih videl in občutil sam. Bral sem nekatere stvari, ki so jih napisali drugi in včasih sem ob tem imel občutek, da so opisi netočni ali pa da sem jaz imel premalo vpogleda v dogajanja. Posebno težko mi je navajati številčne podatke, ker nimam nikjer dokumentiranih. Kolikor jih navajam, jih navajam po pripovedovanju in govoricah, ki so se širile med jetniki, ki pa so bile lahko netočne v eno ali drugo smer. Vseh številk najbrž nikoli ne bo mogoče preveriti ali ugotoviti. Kdor se bo lotil pisanja zgodovine tega taborišča, bo zelo pogrešal taboriščno dokumentacijo, ki so jo Nemci tik pred kapitulacijo sistematično uničevali. Taborišče je bilo včasih kar prekrito s pepelom, ki ga je veter prinašal iz krematorija, kjer so sežigali to dokumentacijo. Na srečo je bil čas za uničevanje prekratek in se je del arhiva ohranil tudi v Dachauu. Mogoče se je celotna dokumentacija ohranila kje drugje. Svojo zgodbo sem prekinil s pomladjo 1942, ko so me izbrali za poskuse z malarijo. Dne 13. septembra 1942 sem v pismu staršem zapisal: »Spet je prišel čas, ko vam bom lahko pisal vsakih 14 dni, vi pa meni. Spet smem kaditi in kaj kupiti v kantini. Z velikim veseljem sem prejel 20 RM. Zdaj mi boste lahko pogosteje sporočali novice od doma. Dne 8. septembra je bila razpuščena štrafkompanija in spet sem prišel na 14. blok; to je zame največja sreča, kar sem v Dachauu«. Ni si težko predstavljati, kako veseli smo bili, da smo smeli odstraniti črne pike in da smo spet postali enakopravni z drugimi jetniki. Prvi občutek je bil tak, kot da smo prišli na prostost. Nikoli nismo zvedeli, zakaj so razpustili štrafkompanijo. Lahko da je bil to res samostojen ukrep komandanta Weissa, mogoče pa je tudi, da se je linija taboriščnega režima spremenila in njegova ostrina omilila. Jetniki niso vedeli, za koliko časa so bili poslani v ta poostreni pripor. Lahko da so bile to le časovno omejene kazni, katerih dolžina pa jetniku ni bila sporočena, lahko pa tudi, da je bila časovno omejena samo za tiste, ki so prišli na ta blok »na osnovi aktov«. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Nemci so vendarle spoznali, da so jetniki lahko tudi koristna delovna sila in ne le škodljivci, ki jih je treba čimprej uničiti. V taborišče je prišel nov komandant, Martin Weiss, z nalogo, da nekoliko omili kruti taboriščni režim. Prvi njegov ukrep je bil razpust štrafkompanije in razmestitev jetnikov na »svobodne bloke« (Freiblock). Kakšen teden kasneje, ko sem bil že na 14. bloku, se je zgodil še en čudež. Poklicali so me na taboriščno pošto (Postzensurstel-le). Tam je esesovec pred menoj odprl paket velikosti škatle za čevlje. V njem so bile suhe hruške in prepečenec. Poslal mi ga je brat Viktor, ki je bil takrat na obveznem delu (Pflichtjahr) na Koroškem. Esesovec mi je zabičal, da moram takoj domačim sporočiti, da je pošiljanje paketov prepovedano, da pa bo naredil izjemo in mi paket izročil. Paket je na bloku povzročil pravo senzacijo. Dachau - pa paket, pa še suhe hruške! Dne 8. novembra sem v pismu domačim moral pripisati naslednje: »Es ist uns gestattet, Pakete mit Lebensmitteln sowie Rauchwaren und Unterwasche zu empfangen. Rauchwaren konnen in ein Paket verpackt werden, jedoch ist die Wasche als gesondertes Paket zu senden. Auf der Aussenseite des Pakets ist jeweils der Vermerck »Wasche« bzw. »Lebensmitteln« anzugeben«. Začeli so prihajati paketi. Taboriščna hrana se ni izboljšala, prav nasprotno. Kruha je bilo vedno manj, krompir so dajali zelo poredko, fižolove ali grahove juhe sploh ni bilo več. Reševali so nas le še paketi, ki so nam jih pošiljali domači, sorodniki ali drugi dobri ljudje. Le nekaj mesecev po tistem, ko so dovolili pakete, je našo družino v domovini doletela nova nesreča. Ker sta januarja 1943 dva mlajša brata odšla v partizane, so Nemci izselili v Nemčijo (Ecksberg, Feilnbach) moje starše, tri mlajše sestre in najmlajšega brata, imovino pa zaplenili »v korist nemštva«. Kljub pomanjkanju, ki so ga sami trpeli, so mi od časa do časa vendarle poslali kakšen paket. So se pa v domovini našli dobri ljudje, ki so mi s pošiljanjem paketov po svojih močeh pomagali, da sem ostal živ (v Železnikih, Škofji Loki, Selcih itd.). Njim bom ostal hvaležen do smrti. Prišel sem torej na 14. blok, kjer pa nisem ostal dolgo. Dobil sem prvo komando »Strassenbau Dachau«. V komandi nas je bilo kakih 20. Vsak dan smo hodili nekaj kilometrov iz taborišča gradit kanalizacijo. Delo je bilo težko, posebno še zame, ker so se mi okrog pasu naredili gnojni tvori, imelo pa je to prednost, da smo vozili opoldanski obrok hrane s seboj in smo se v taborišče vračali šele zvečer. Ker nas je bilo malo, je nekaj dodatnih litrov zelja ali kolerabe pomenilo že veliko. Tako sem skoraj vsak drugi dan dobil težko pričakovani »Nachschlag« (dodatek). »Nachschlag« je bila v taborišču čarobna beseda. Če je sobni starešina pazljivo delil hrano, je v kotlu navadno še vedno ostalo nekaj zajemalk. Ta ostanek je potem delil jetnikom po strogem vrstnem redu, ki se nikoli ni zmešal. Na to so jetniki strogo pazili. Vsak dan smo računali, kdaj bomo prišli na vrsto, in če je bilo dodatka premalo, so bili tisti, ki so ta dan računali nanj, bridko razočarani, nekateri celo do solz. In vendar je šlo le za pol litra na vodi kuhanega sladkega zelja, živinske pese ali kolerabe (»Steckruben«), Posebno koleraba je bila spomladi tako lesena, da je bila komaj užitna. Na kocke narezano jo je bilo mogoče samo razgristi, posrkati, kar je bilo užitnega, lesovino pa izpljuniti. Iz te komande sem prišel v komando »Reinigung Sturmbann«. Bilo nas je samo šest, morali pa smo čistiti stražarske barake takoj poleg taborišča. V sobe stražarjev nismo smeli, čistili smo samo hodnike, stranišča in umivalnice. Delo samo na sebi ni bilo težko, bilo pa je precej neprijetno, posebno v mrazu, ker smo imeli roke ves dan mokre, pogreti pa jih nismo mogli nikjer. Tam smo včasih dobili skorje, ki so jih esesovci kar se da tanko rezali od svojega kruha. Med esesovci so bili tudi nekateri, ki so te skorje zbirali, jih hranili in nam jih skrivaj dajali. Škoda le, da smo tako redko prišli do njih. Moje delo v tej komandi se je končalo pozno jeseni 1942, ko se je v taborišču pojavila epidemija tifusa. Komanda taborišča je uvedla strogo karanteno, ki je trajala najmanj 2 meseca. Taborišče je bilo zaprto in iz njega nobena komanda ni hodila na delo. Tiste komande, ki so vendarle delale, se med karanteno niso vračale v taborišče. Tako se je dogajalo, da so prikolico s paketi do taboriščnih vrat pririnili esesovci, tam pa jo je prevzela notranja taboriščna komanda. Ker smo tedaj že prejemali pakete, na delo pa nismo hodili, je postalo življenje za tiste, ki niso zboleli, kar znosno. Vse doslej v taborišču ni bilo ne uši, ne bolh in ne stenic. Redno so nam menjavali perilo, čeprav je bilo perilu komaj podobno. Na blokih je vladala čistoča, ki smo jo seveda drago plačevali. Vsa leta nisem videl ne miši, ne podgan. Zdi se, da se niso imele kje zadrževati, pa tudi hrane zanje ni bilo. Proti koncu leta 1942 pa so se pojavile uši in posledica je bila epidemija tifusa, ki pa na srečo ni imela velikega obsega. Dezinficirali so nam obleke in posteljnino in s tem vsaj delno zajezili bolezen, uši pa niso odpravili nikoli več. Število jetnikov po sobah se je iz devetdesetih povišalo na dvesto in več, zasedeni so bili tudi neparni bloki, t. i. invalidski, postelje so polagoma zamenjali iz desak zbiti pogradi, ladijska da v sobah so izgubila svoj lesk, rjuh na pogradih ni bilo več, skratka, »Musterlager« se je polagoma spreminjal v navadno taborišče, kakršnih je bilo v Nemčiji veliko. Takoj po končani karanteni so sestavili nekaj transportov za delo nesposobnih jetnikov, češ da jih pošiljajo v invalidska taborišča, kjer bodo dobili lažje delo in kjer si bodo spet opomogli. Veliko jetnikov je tem obljubam verjelo in bili so tudi taki, ki so se za transport sami prijavili. Za njimi se je izgubila vsaka sled. Pomrli so v plinskih celicah na gradu Hartheim pri Linzu ali v uničevalnih taboriščih Auschwitz, Sobibor, Treblinka in drugih. Nemška oborožitvena industrija je potrebovala za delo sposobno delovno silo in se je z vsemi sredstvi načrtno otresala »nekoristnih jedcev«. Podobni invalidski transporti so se dogajali tudi še kasneje. Tudi jaz sem bil večkrat na tem, da me pošljejo na invalidski transport, pa so me vselej izločili, ker sem bil na poskusih z malarijo in sem moral redno hoditi na kontrolne preglede. Po karanteni sem dobil novo komando »Paketetransport«. V komandi nas je bilo osem. Vsako jutro smo se s kamionom odpeljali na dachausko železniško postajo, kjer smo iz poštnega vagona, ki je stal na stranskem tiru, pod nadzorstvom civilnih poštarjev iztovarjali pakete, jih nalagali na kamion s prikolico in jih vozili v taborišče. Naš Kommandofiihrer je bil Oberscharfuhrer Botcher, kasnejši Rapportfuhrer, ki je leta 1944 pri krematoriju lastnoročno postrelil 80 ruskih oficirjev, med njimi tudi odličnega trobentača Kirilenka. Na postaji smo se včasih pogovarjali z nemškimi poštarji. Pripovedovali smo jim, kaj se v taborišču dogaja, oni pa, kot da žive na luni. Morda res niso ničesar vedeli, mislim pa, da so se le delali nevedne. Nemogoče se mi zdi, da bi se vesti o dogajanjih v taborišču ne raznesle med prebivalstvo, saj je moralo skoraj vsak dan gledati kolone sestradanih ljudi, ki delajo v bližnjih tovarnah, na cestah, poljih in pri zasebnikih. Tudi v tej komandi nisem bil dolgo. Poleti 1943 sem prišel v komando »Zuschnei-derei«. To je bila velika baraka v okviru »Bekleidungslagerja«, v kateri smo krojili SS uniforme. Delalo se je v dveh izmenah; v vsaki izmeni je bilo po 50 jetnikov. Izmena je delala po 12 ur, ena podnevi, ena ponoči. Izmeni sta se menjavali vsak teden. V tej komandi sem potem ostal do osvoboditve. Delo samo na sebi ni bilo težko, ko bi le bili primerno hranjeni. Tako pa se je delovna izmena vlekla v nedogled. Podnevi smo na bloku slabo spali, zato nas je ponoči pri delu premagoval spanec. Bolje je bilo delati podnevi. Tovarno je vodil civilni mojster Wag-ner, še kar prijazen in ne preveč surov človek. Bil je izredno delaven in dober organizator. Ko sem prišel v to komando, smo v eni izmeni ukrojili po 900 vojaških plaščev, spomladi 1945 pa že po 5.000, z istim številom delavcev in na istih strojih. Poleg nas so bili v baraki stražarji in še en civilni mojster. Vsi ti so pazili na nas, da je delo teklo brez zastoja. Delali smo kot ura, ker zaradi budnosti nadzorstva nismo mogli postajati. Zadnje leto je bil Wagner v tovarni skoraj noč in dan. Ko smo prihajali na delo, je bil ves neprespan. Delal je s pravo nemško zagrizenostjo. Po mojem mnenju je bil prepričan, da je od njegovega dela in njegove tovarne odvisna nemška zmaga. Pazil je na vsak kos blaga, na vsak odrezek, da bi bil koristno uporabljen. Ker so naše izdelke v sosednji šivalnici takoj spreminjali v uniforme, bi bilo sabotiranje izdelkov smrtno Taboriščni tarok Borisa Kobeta nevarno. Vsak zavoj izrezanih delov za plašče, bluze ali hlače je bil oštevilčen, tako da se je točno vedelo, kdo je zanj risal po šabloni kroj, kdo jih je izrezoval (po 25 kosov hkrati), kdo kompletiral in kdo pripravil podlogo. Zaradi tega bi lahko krivca takoj našli, pri posledicah, ki bi ga zadele, pa Nemci niso bili izbirčni. Če bi ga slučajno ne mogli najti, bi pač ubili določeno število jetnikov iz tiste komande, ne da bi se kaj posebno trudili z iskanjem. Kadar smo skrivaj rezali kose ali bale blaga, smo morali rezati tako, da so bili izrezki kar se da podobni pravim odpadkom, pa tudi se ni smelo dogajati vsem na očeh, ker bi bil med nami lahko tudi kakšen ovaduh. Poleti 1942 je Wagner postajal vse bolj živčen, posebno po invaziji 6. junija 1944. Ko smo za invazijo zvedeli (to pa se je zgodilo že naslednji dan), seveda nismo mogli skriti svojega veselja. Wagner nas je ta dan zbral in nam zagrozil: »Tudi če vojno desetkrat izgubimo, ne boste nikdar prišli živi iz taborišča!« Svojo grožnjo je mislil čisto resno, kar se je izkazalo tik pred osvoboditvijo, ko je Himmler ukazal, da je treba uničiti vsa taborišča z jetniki vred, »ker so se baje jetniki v Buchenwaldu znesli nad tamkajšnjimi civilisti«. Ne dolgo po invaziji so nam Američani ob nekem dnevnem zračnem napadu zažgali tovarno. Večino strojev so jetniki, ki so bili tedaj na delu, izvlekli iz goreče barake, kamor so jih stražarji nagnali s puškami in revolverji. Mene takrat ni bilo tam, ker sem imel nočno izmeno. Delo je nekaj dni počivalo, potem pa so na očiščeno pogorišče spet postavili stroje in okrog njih začeli postavljati novo barako, medtem pa se je proizvodnja nadaljevala. Junija 1944 so Američani napravili več zaporednih dnevnih zračnih napadov na Munchen (11., 12., 13., 15. in 18. junija), ki so trajali navadno od 9. do 12. ure dopoldne. Ob napadih smo delo ustavili in se umaknili med smreke v bližini tovarne, od koder smo lepo videli skupine napadajočih letal. Ob neki taki priložnosti so letala napadla tudi zgradbe zunaj taboriščne ograje in razbila Besoldungsstelle der Waf-fen SS, centralno finančno ustanovo, ki je izračunavala in nakazovala plače pripadnikom SS vse Nemčije. Zgradbo so potem popravili, bila pa je za nadstropje nižja. Prvič so se oglasile sirene neke mrzle januarske noči leta 1942. To je bil prvi zračni alarm, ki sem ga doživel v taborišču. Morala jetnikov se je takoj dvignila. To je bil za nas prvi znak, da so se zavezniki opomogli in da začenjajo napadati. Letala se sicer niso pojavila, toda bila so nad Nemčijo in to je bilo za nas že mnogo. Kasneje sem doživel nešteto alarmov, podnevi in ponoči. Čeprav so dostikrat hrumela letala nad taboriščem, nam niti na misel ni prišlo, da bi utegnila odvreči bombe tudi na taborišče. Kadar je šlo za velik zračni napad na Munchen ali Augs-burg, so letala s posebnimi raketami na padalih razsvedila taborišče. Te rakete so zelo dolgo visele na nebu. Nekoč se je ena od njih odtrgala in padla na skladišče nad kopalnico, kjer so bile spravljene naše civilne obleke, ki so potem vse zgorele. Vsa leta pa ni padla na samo taborišče niti ena bomba, čeprav so padale včasih tik ob ograji. Lepo je bilo opazovati jate napadajočih letal. Ponoči jih ni bilo videti, slišali smo samo enakomerno brundanje motorjev. Nebo so parali svetlobni snopi žarometov, vmes pa so se prižigale drobne lučke - eksplozije protiletalskih granat. Včasih so žarometi ujeli kakšno letalo, ki se je trudilo, da jim uide. In res se jim je navadno to posrečilo. Podnevi smo včasih tudi videli zadetke. Videli smo dele raz-streljenih letal, kako počasi padajo proti tlom. Videli smo odstreljena krila, kako se vrtinčijo proti tlom kot javorjevo seme. Včasih smo videli tudi posadke letal na padalih. Enkrat se je zgodilo, da jih je nekaj pristalo na plantaži in celo v samem taborišču. Leta 1944 so bili napadi na Munchen in njegovo okolico posebno hudi. Ko smo se ob jutrih vračali z dela v taborišče, je gorelo vse obzorje. Munchen je bil v plamenih. Po vojni smo se vračali domov skozi Munchen. Na vsej poti nismo videli niti ene cele hiše. Malo pred koncem vojne so se zavezniška letala spreletavala nad taboriščem skoraj neovirano. Napadala so osamljene baterije flaka, ki so še streljale nanje. Zadnja dva dneva, ko smo bili zbrani na zbornem mestu in čakali, da nas odpeljejo iz taborišča, so naše početje opazovali lovci, brezskrbno se pozibavajoč v zraku. Po več tisoč jetnikov je moralo po napadih v Munchen izkopavat neeksplodirane bombe (Blindganger) in odstranjevat ruševine. Včasih so jih bombniki zalotili pri delu in žrtev med jetniki je bilo veliko. Pa tudi od eksplozij tempiranih bomb jih je veliko umrlo. Pravili so, da so nekoč napadli jetniško taborišče pri neki tovarni v Augsburgu, ki so ga Nemci zameglili. Tam je bilo pobitih več tisoč internirancev. O kakšnem preciznem odmetavanju bomb ob množičnih napadih ni bilo niti govora. Letala so si izbrala nek določen predel in vrgla »preprogo«, ki je uničila vse pod seboj. Precizneje so napadale le manjše skupine in posamezna letala, ki so imela točno določene cilje. Civilno prebivalstvo je zelo trpelo, nam pa se ni smililo, saj se tudi mi nismo smilili nikomur. Civilisti, ki so delali po raznih tovarnah ob taborišču, so se ob napadih zatekali v zaklonišča, mi pa smo bili vedno na prostem. Nas namreč ni bilo škoda! V resnici nas tudi ni mikalo hoditi kam pod zemljo. Po napadih so spet prihajali na dan, vsi prestrašeni in objokani, posebno ženske, ko so videle zareče nebo nad kraji, od koder so prihajale na delo. Stražarji so se ob napadih umaknili s stolpov in se poskrili v posebne betonske bunkerje, ki so jih postavili okrog ograje. Mi smo morali biti vsi v barakah. Vsakdo, ki bi se med alarmov pokazal zunaj barake, bi bil takoj ustreljen. Verjetno so se bali, da bi nastala v taborišču zmeda, če bi bilo zadeto, in morda celo upor. Zato so nas tako zvesto stražili vse do konca, ko so bili Američani že ob ograji. Od 7. januarja 1945 dalje nismo več prejemali paketov. Nemci so imeli prevelike težave s transportom, da bi mislili še na nas. V taborišču je spet zavladala lakota, le da je bila hujša kot leta 1941 in 1942. Obrok kruha se je zmanjšal na sedminko hleba, krompirja skoraj ni bilo več in jedli smo večinoma samo kolerabo. Naša sreča, da je agonija trajala samo 4 mesece, sicer večina ne bi dočakala osvoboditve. Tudi časopisov nismo več dobivali na bloke, tako da smo bili navezani samo še na novice, ki so jih v taborišče prinašali jetniki, ki so pri delu prihajali v stik s civilisti zunaj taborišča. Zaradi tega so začele po taborišču krožiti razne »parole«, kot smo imenovali neresnične, toda verjetne vesti. Širile so se zelo hitro in so včasih dobivale kar fantastične oblike. Vsakdo jim je pač dodal kakšen »okrasek« po lastnih željah ali predstavah. Kljub temu pa smo bili na splošno kar dobro seznanjeni z dogajanji zunaj taborišča in s položajem na frontah. Zaradi vstaje Poljakov v Varšavi januarja 1945 se je število jetnikov v taborišču občutno povečalo. Pripeljali so več tisoč evakuirancev. Borci to niso bili ali vsaj niso bili zajeti v bojih, ker bi sicer ne prišli k nam. Bili so molčeči ljudje, preplašeni in vsega hudega vajeni. Nemci so domnevali, da so prinesli s seboj tudi zlatnino; prebrskali so ves pesek na zbornem mestu, kjer so ob prihodu stali in kjer so se preoblačili. Prepričani so bili, da so najbrž zlatnino, ki so jo prinesli s seboj, ob preoblačenju zakopavali v pesek pod seboj. Zdi pa se mi, da iskanje ni bilo posebno uspešno. Pred umikom so Nemci, če se je le dalo, praznili koncentracijska taborišča in jetnike odganjali v notranjost rajha. Proti koncu vojne so se zato po nemških cestah valile ogromne množice sestradanih in na smrt utrujenih jetnikov, ki so jih (kolikor jih je ostalo živih) potem potaknili po raznih taboriščih. Onemogle in bolne so namreč spremne straže sproti streljale kar po cestah in mrliče puščale v cestnih jarkih. Transporti, ki so prihajali k nam, so nudili strašno sliko. Čeprav smo bili marsičesa vajeni, nas je bilo vendarle groza, ko smo videli te reveže. Mnogo jih je umrlo že prvi dan, drugi so zaradi bolezni in izčrpanosti polegli kasneje. Zato smo se tako bali, da ne bi izpraznili tudi našega taborišča, če bi se mu zavezniki preveč približa- li. Nismo pozabili Wagnerjeve grožnje: »Tudi če vojno desetkrat izgubimo, ne boste nikdar prišli živi iz taborišča!« Naše taborišče se je tako napolnilo, da je bilo v vsaki sobi po 300 in več jetnikov. Pograde so postavili tudi v dnevne sobe. O kakšni čistoči, ki je bila prva leta »ponos« tega taborišča, ni bilo niti govora. Množile so se uši, spet so se pojavljale epidemije pegavca, driske in drugih bolezni. Bolniki so ostajali kar na pogradih in tam tudi umirali. Tam so opravljali tudi potrebo in na t. i. invalidskih blokih (neparni bloki od 15 do 29) je bil strašen smrad. Niti mrličev niso več redno odvažali. Jetniki, ki so bili še malo pri močeh, so jih metali iz barak kar skozi okna, mrliče na zgornjih pogradih, do katerih zaradi oslabelosti niso mogli, so puščali kar tam. Samo januarja je umrlo 4.500 ljudi, od tega 70 % zaradi pegavca. Krematorijske peči niso mogle več požirati tolikšnega števila trupel. Zaradi tega so jih začeli voziti nekam ven iz taborišča in jih tam pokopavati (Leitenberg?) Kljub vsemu je večina komand redno delala. Ukinili so samo nekatere zunanje komande. Seveda pa je delovni učinek padal. Vse močneje je cvetela 'organizacija'. Izginjali so čevlji, jetniki so se začeli skrivaj preskrbovati za slučaj, če bi bilo treba na pot. Tu in tam so še napravili kakšno preiskavo, vendar nekdanje temeljitosti ni bilo več. Stari kadri SS so šli na fronto, stražarje je zamenjal Volkssturm (stari možanci s še starejšimi puškami), da je bilo včasih že kar smešno. Celo med nemškimi jetniki so iskali vojake in jih precej tudi oblekli v vojaške uniforme. Težave so se jim vsak dan večale, popustili pa le niso. V taborišču bi nastala prava zmešnjava, če bi vodstvo ne bilo v rokah jetnikov. Skrivne organizacije protifašistov so pri tem vodstvu dobile vpliv in skrbele za to, da ni nastalo razsulo, kar bi lahko SS izrabila za množično uničevanje ljudi. Pazile so, da ni prišlo do provokacij, ki bi bile lahko za celotno taborišče usodne. Kljub izredno težavnem položaju je v taborišču vladal vsaj najnujnejši red. Taborišče Dachau ob koncu vojne Dne 27. marca 1945 je prišlo nekaj vagonov paketov Rdečega križa, ki pa so bili namenjeni samo Poljakom, Francozom in Belgijcem. Nekaj teh paketov so Nemci res razdelili, največ pa je vse do osvoboditve ostalo nerazdeljenih. Okrog 20. aprila so v taborišču ustanovili t. i. Ordnungsdienst. Vsak delovni blok je dal po 50 ljudi. Tu se je že močno poznala organizacija, ki pa je bila še vedno nevidna. Te dni je bilo nekje od Augsburga že slišati zamolklo grmenje topov. Za naša ušesa je to bila najslajša godba, kar smo si jih mogli želeti. Dne 23. aprila so odpravili v taboriščno podružnico Allach velik transport, ker je bila v taborišču gneča vendarle že prevelika. Odšli so peš, večinoma sami onemogli in bolni. Do tam je bilo samo nekaj kilometrov, mislim pa, da je precej jetnikov obležalo že med potjo. Dne 25. aprila je naša komanda šla zadnjič na delo. Že prejšnjo noč smo se vrnili v taborišče, ker smo ostali brez električne energije. Zavezniška letala so bila ves čas v zraku. Esesovcev skoraj ni bilo več videti. Izdelovali smo spodnje hlače in drugo perilo, ker našega dela nihče več ni nadzoroval. Zjutraj smo se vrnili v taborišče. Ob desetih pa je prišlo povelje: »Zbor! Vsakdo naj vzame s seboj odejo! Na pot!« Tega smo se najbolj bali. Upali smo že, da nam bo s transportom prizaneseno, ker nas nimajo več kam odgnati. Le pot proti Alpam je bila še prosta. Če nas bodo odpeljali, nas ne bodo zaradi selitve v kakšno drugo taborišče, pač pa zato, da nas bodo nekje med potjo pobili. Pred vhodom v.taborišče je še vedno stal vlak, poln Judov, ki so ga natovorili že pred tremi dnevi. Zbrali smo se na zbornem mestu. Najprej so pozvali Nemce in folksdojčerje, naj izstopijo. Za njimi so klicali Ruse, Romune in Madžare. Nastal je daljši premor in začelo se je šušljati, da bodo te prve odpeljali, drugi pa še ostanemo. Potem so začeli klicati Francoze in Italijane in upanje, da bomo ostali, je splahnelo. Nad taboriščem se je pojavilo 12 zavezniških lovcev. Oglasil se je alarm in brez povelja smo se začeli razhajati. Popoldne je bil spet dan znak za alarm. Ostali smo na blokih v popolni negotovosti. Nihče ni vedel, kaj bo z nami. Drugi dan so nas ob šestih zjutraj in ob desetih dopoldne šteli kar pred bloki. Točnega številčnega stanja jetnikov ni bilo več mogoče ugotoviti. Sesula se je najsvetejša institucija v taborišču: apel. Komanda taborišča ni več vedela, koliko nas je in koliko bi nas moralo biti. Za taboriščne pojme je bilo to nekaj nezaslišanega. Kljub temu da se stanje ne ujema, nam ni treba stati na apelu! To se je v zgodovini taborišča prvič zgodilo. Po blokih so se med jetniki skrivali mladi Nemci in Rusi, ki se včeraj niso odzvali pozivu, naj se javijo. Tisti, ki so bili prejšnji dan odbrani, so ponoči odšli in najbrž izginili. Najmanj 8.000 jih je bilo. Jetniki so si iskali civilno obleko. Zadnje leto je del jetnikov že nosil posamezne kose civilnih oblačil, zaplenjenih bogve kje. Suknjičem so na hrbtni strani izrezali velik križ ali pa ga premazali z belo barvo. V skladiščih je bilo veliko take, še nedotaknjene obleke. Jetniki, ki so imeli dostop do teh skladišč, so jo kradli, ker je pač vsakdo računal, da se bo v civilni obleki lažje kje skril, če bodo taborišče selili. Naslednji dan so se ob 9-10 oglasile sirene. Tulile so brez prestanka 5 minut. Skozi taborišče je prišel starešina taborišča in kričal: »Alles in die Baracken! Panzerspit-zen vorne!« Poskrili smo se po barakah in govorili samo še o skorajšnji osvoboditvi. Ob tri četrt na deset je bilo alarma konec. Razočaranje je bilo veliko. Dne 29. aprila 1945 je bila nedelja. Takoj zjutraj smo opazili, da nekje zunaj taborišča visi bela zastava. Taborišče se vdaja! Straže so še vedno v stolpih. Čez dan poslušamo občasno streljanje nekje od plantaže. Krogle lete tudi čez taborišče. Držimo se v barakah in čakamo. O pol šestih zvečer sem zaslišal topotanje hitečih nog po taboriščni cesti. Šel sem iz barake in videl reko ljudi, ki je tekla proti zbornemu mestu. Od ust do ust je šla beseda: Američani! Američani! Videl sem jih, kako gredo drug za drugim ob taboriščni ograji. Zborno mesto je bilo v hipu polno jetnikov. Kriki veselja in navdušenja! Tu in tam še zapoznel rafal strojnic iz stražnih stolpov. Toda tudi te strojnice kmalu umolknejo za vedno. Nekaj jetnikov vdre skozi ograjo in tam dobesedno strgajo stražarje, ki so prilezli iz stražnega stolpa. Pred vhodom v taborišče stoji jeep. V oknu šurhausa se pojavi glava Američana. Z mikrofonom lovi krike veselja, ki se tridesettisočglavi množici trgajo iz prsi. Pri drugih oknih se pojavijo tudi jetniki. Skoznje začnejo leteti Hitlerjeve slike, telefoni, kape esesovcev, skratka vse, kar je mogoče odtrgati ali sneti. Na stolpu nad vhodom se pokažeta dva vojaka. Eden od njiju razširi roke in prosi za tišino. Množica se umiri, on pa spregovori razoglavi množici v nemščini: »Za vas je vojna končana. Molite za mir in srečno vrnitev v naše in vaše domove!« Na stolpu so se pokazale zastave: španska, francoska, jugoslovanska, češkoslovaška, poljska ... Tudi na blokih so zaplapolale. Skozi vhodna vrata so prišli v taborišče trije vojaki. Jetniki jih na rokah odnesejo v taboriščno pisarno. Hrup in navdušenje je trajalo vso noč. Bili smo svobodni! Kako je potekalo življenje v taborišču pod Američani, je dovolj znano in tega ne bom opisoval. Znancem v domovino sem se lahko javil šele 25. maja, ko je prva jugoslovanska delegacija odšla v Ljubljano. Do odhoda domov sem delal kot bolniški strežnik na bolniškem bloku za TBC skupaj z Lojzetom Korziko, ki je bil takrat še študent medicine. Domov sem se vrnil s prvim transportom, 6. junija 1945. Razumljivo je, da na teh nekaj straneh nisem mogel popisati vseh dogodkov, ki se jih spominjam. Tako sem le površno opisal leto 1943 in prvo polovico leta 1944, ko so prihajali paketi, ko je bilo v taborišču razmeroma dobro, ko smo imeli tekme med nogometnimi klubi (Poljaki, Jugoslovani, Čehi, kuhinja, plantaža itd.), pevske nastope, literarne večere, gledališke predstave ipd. Obletnico Prešernove smrti smo leta 1944 praznovali tako, da smo sedli k mizi, Fran Albreht pa nam je bral svojo pesem, zloženo za to priložnost. Poznal sem mnogo Slovencev, katerih imena pa so mi večinoma izginila iz spomina. Tam so bili trije Šifrerji iz Žabnice, Šolar Ludvik iz Dražgoš, prof. Janez Logar, prof. Bernot, prof. Čopič in dr. Roman Savnik iz Ljubljane, Jože Dolenc iz Železnikov, Polde Veber iz Zalega Loga, Jože Nastran iz Martinj Vrha, Jože Jesenko iz Dolenje vasi, Tone Justin iz Lučin, brata Pirnat iz Jarš in njuna bratranca Anžina, Košenina iz Medvod, Jernej Šturm in dr. Vilko Vujčič iz Poštne direkcije v Ljubljani, Franc Medja (vratar slovenskega nogometnega kluba), Igor Guzelj, Janko Berčič in Vilko Grundner iz Škofje Loke in še mnogi drugi. Omenim naj le še srečanje z dr. Jakobom Šolarjem, mojim gimnazijskim profesorjem za slovenščino in francoščino. V taborišče je prišel kmalu po kapitulaciji Italije. Nikakor se nisem mogel sprijazniti s tem, da bi ga tikal in da bi svojemu spoštovane- mu profesorju rekel kar preprosto Jaka. S pomočjo drugih Slovencev sem mu nekje organiziral za silo še uporabne civilne čevlje, saj je bil v lesenih 'pantoflih' še bolj neroden kot jaz. V pogovorih nam je zaupal, da bo po vojni spisal slovensko slovnico, ki se bo brala kot pesem. Nekoč mi je pripovedoval, da ga je v Ljubljani zasliševal človek, ki je sedel za zaveso, tako, da se nista videla. In ta zasliševalec ga je nekoč vprašal: »Gospod profesor, ali morda poznate dr. Janka Šmida iz Železnikov?« Vprašal me je, ali je morda meni, ki sem iz Železnikov, to ime kaj znano. Po njegovem naglasu je sklepal, da je najbrž iz Železnikov. Rekel sem mu, da človeka z imenom Janko Šmid poznam, vendar ta človek - kolikor vem - ni doktor. Je pa pred vojno študiral v Ljubljani in je verjetno v Ljubljani ostal tudi med okupacijo. Ne dvomim, da je v taborišču obstajala organizacija OF, le da jaz nisem vedel zanjo. Aretiran sem bil v času, ko je bila ta organizacija na Gorenjskem še šibka, ko se je borba proti okupatorju šele začenjala in ko sem prva navodila za zbiranje orožja dobival od svoje sestre, ki je že tedaj organizirano delovala v Ljubljani. Kasneje, ko so prihajali v taborišče Slovenci v večjem številu, je bilo med njimi gotovo tudi nekaj organiziranih komunistov in skojevcev, pa tudi članov OF, ki so se med seboj delno poznali in so lahko tvorili tajne grupe, katerih delovanje pa je ostalo večini jetnikov prikrito. Da so take organizacije obstajale, sklepam iz tega, ker se je njihovo delovanje občutilo zadnje dni pred osvoboditvijo in potem ves čas do odhoda v domovino (Jugoslovanski narodni odbor). Če danes presojam takratne dogodke, se ne morem znebiti občutka, da je morala že pred osvoboditvijo obstajati neka organizirana sila, ki je taborišče držala na uzdi, da ni nasedalo provokacijam, ki bi utegnile pomeniti smrt tisočev. - FRANCKA BENEDIK POKOPALIŠČE V ROČK SPRINGSU Ročk Springs je večje mesto v JZ delu ameriške zvezne države Wyoming ob glavni cesti št. 80. Članek o mestu in njegovih prebivalcih je bil že objavljen v LR.1 Prebivalstvo je narodnostno izredno raznoliko, tam živijo ali pa so živeli predstavniki več kot petdesetih narodov in je tipičen primer ameriškega talilnega lonca. Ob glavnih cestah danes visijo zastave vseh teh narodov. V času nastajanja in razcveta mesta so bili Slovenci po številu tretja najmočnejša skupina. Zelo veliko jih je bilo prav iz okolice Škofje Loke in iz Poljanske doline, zato se mi zdi prav, da tudi v našem zborniku ohranimo oris njihovega zadnjega počivališča. Danes v mestu živijo potomci nekdanjih priseljencev, tretja generacija je že zelo redka in stara. Skoraj nihče več ne razume slovensko, na prste ene roke pa bi lahko prešteli tiste, ki še znajo povedati kak stavek v mešanici narečja svojih staršev in amerikanščine. Ljudje se počutijo Amerikance, če pa se pogovarjaš z njimi in poveš, od kod si, se spomnijo, da je bil tudi njihov (pra)ded ali (pra)babica iz tistih krajev. Za predstavo, kje je to, jim ime Slovenija nič ne pomeni. Še vedno je zanje geografsko merilo Jugoslavija ali pa ime kraja, od koder so bili doma predniki. Pokopališče je mesto, ki marsikaj pove o zgodovini kraja oz. njegovih prebivalcih, posebno tam, kjer se narodna pripadnost spreminja. Tako je tudi v Ročk Springsu. Mesto ima dve pokopališči. Glavno je v južnem delu, manjše, novejše, staro nekaj deset let, pa v severnem in je precej oddaljeno od središča. V primerjavi s starim je to res majhno. Zdaj pokopavajo na obeh, kjer kdo želi. 1 Pavla Rahonce, Slovenski izseljenci v deželi kavbojev, Loški razgledi 41, str. 181, Šk.Loka 1994 in P. Rahonce, Župnija Sv. Cirila in Metoda v Ročk Springsu ..., LR 42, Šk.Loka 1995. Del pokopališča v Ročk Springsu Glavno pokopališče leži v južnem delu, nekoliko dvignjeno nad centrom mesta, ki je na ravnini oz. v neizraziti kotlinici. Od glavnega trga je oddaljeno dober kilometer. Prostor je zelo velik, z asfaltiranimi potmi (cestami) razdeljen na več delov. Tudi znotraj tega pokopališča obstaja starejši in novejši del. , , Celotno pokopališče je zdaj Plošča na najnovejšem delu posejano s travico, ki jo seveda stalno namakajo (brez umetnega namakanja tam tako rekoč nič ne raste, je polpuščava). Na novejšem delu pokopavajo v vrstah drug za drugim (približno tako kot pri nas v Lipici prva leta, ko je bilo pokopališče novo). Vsak grob ima na tleh položen spominski kamen, velik približno 1 x 0,5 m in na njem napis. Navadno je v grobu pokopan eden ali dva. Podoben sistem je tudi na novejšem severnem pokopališču. Primer takega groba je grob na sliki št. 2 0enko). Naj kar tu omenim še dve za nas čudni navadi. Pogosto je, da sta na spominskem kamnu napisana umrli, zraven pa še živi sozakonec. Ko le-ta umre, zraven samo dopišejo datum. Zgodi pa se tudi, da ta ni nikoli tam pokopan. Druga navada pa je, da svojci prinašajo na grob pokojnika njemu ali svojcem ljube stvari: npr. otrokom igračke, tudi mamici otroci puščajo igračke, lovcem peresa živali, ribičem vabe in plastične ribice itd. Prvotni in za nas pomembnejši del pokopališča pa se nekoliko razlikuje od nevejšega. Pripadniki posameznih narodov imajo neformalno svoje predele. Seveda niso strogo ločeni, vendar na določenih predelih prevladujejo. Najbolj izrazita dela sta kitajski in nemški, drugi pa so bolj pomešani. Stari način pokopavanja je bil malo drugačen kot pri nas. Ko so nekoga pokopali in je dobil svoj spominek, je bilo to končno. Ko je umrl drugi iz iste družine, niso odprli prvega groba, ampak j e dobil svoj prostor - grob zraven prvega, pogosto pa tudi svoj spominski kamen. Tako so nastala nekaka družinska Darilca na grobu grobišča: večji prostor, na katerem je več grobov pripadnikov ene družine ali pa tudi drugih sorodnikov. Pogosto obstaja spominek z družinskim imenom, poleg pa po tleh več kamnov z imeni posameznih pokojnih. Včasih so znotraj teh družinskih grobišč plošče pokojnikov tudi prestavljali. Zaradi takega načina pokopavanja je na tem delu pokopališča najlaže ugotoviti člane iste družine oz. sorodnike. Spominki so zelo različni. Vsi so kamniti oz. iz marmorja. Na starem delu prevladuje naslednji tip: kamnit spominek z napisanim priimkom, ki je v zgornjem delu, včasih pa tudi spodaj. Okrog so v zemlji položene (vkopane) kamnite ploščice z napisi: včasih samo ime, drugod pred imenom sorodstveni odnos (oče, mati, brat, teta ... to je pri slovenskih včasih slovensko, še pogosteje pa angleško), zraven je včasih tudi datum rojstva in smrti. Veliko je tudi spominkov z napisom družine, pod tem pa ime in letnice enega ali dveh pokojnih. Včasih je jasno vidno, da je bil spominek napravljen za enega, pa so čez nekaj let dopisali še drugega, celo na drugo stran (če je spominek kvadraste oblike). Marsikje starega velikega spominka ni, v zemlji so samo še ploščice; včasih so tudi te že močno vraščene v zemljo ali obrnjene. Spominek lahko leži prevrnjen ali pa je polomljen. Ponekod je veliko praznega prostora, ki kaže, da so nekoč spominki bili, a so do danes v celoti podlegli zobu časa (zelo možno je, da so rodbine izumrle ali pa pokojni niso imeli sorodnikov, ali pa so ti odšli v druge kraje). Zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da ohranimo tisto, kar danes še obstaja, saj že čez nekaj let marsikaterega spominka ne bo več. Veliko je otroških grobov. Včasih je umrl najprej otrok. Zato je znotraj družinskih grobišč marsikdaj tako, da je najprej en ali več grobov otrok, šele potem sledi grob staršev. Če je imel otrok večji spominek, so v nekaterih primerih pozneje nanj dopisali še koga drugega. Kar je povedano splošno, velja tudi za slovenske grobove. V osrednjem predelu je še nekaj spominkov s slovenskimi napisi, na nekaterih so vklesani tudi slovenski verzi. To so spominki prve generacije prišlekov, ki še ni znala Kamni v tleh Ostanki spominka dobro angleško ali pa so se slovenstva zelo močno zavedali. Tam rojeni pa so že dajali angleške napise. Zato so napisi na grobovih otrok velikokrat slovenski, ker so zanje poskrbeli slovenski starši, napisi na grobovih staršev pa so poangleženi, ker so jih dali napisati preživeli, že poamerikanjeni otroci, bratje ali sestre umrlih. Med slovenskimi se mi je zdel najbolj pretresljiv spominek nekega Porenta iz Crngroba. Verjetno danes od prebivalcev Ročk Springsa nihče več ne zna prebrati slovenskega napisa, še manj pa razume, kaj si je 1. 1913 želel tridesedetni Crngrobčan ali njegovi sorodniki: Ko pelje pot vas mimo jame, postojte, pomolite zame. Zelo pogosto se slovenski jezik meša z angleškim: npr. na družinskem kamnu piše slovensko: Družina ta in ta, na malih osebnih kamnih pa Father xy, Mother xy. Celo tako je, da ima ena in ista oseba prvotni slovenski napis, poleg pa je še kamen z angleškim. Pisava slovenskih imen in priimkov je zelo različna. Priimki so včasih malo poamerikanjeni, imena pa večkrat. Probleme je povzročala pisava naših šumnikov, pa tudi sičnikov. Včasih so strešice enostavno izpuščene, drugič je angleški način pisave (ch, zh, sh, sch), tretjič pa je, očitno na posebno hotenje naročnika, tudi pravi č, ž, š, pri čemer so kljukice večkrat prav okorne. Nekateri priimki se končujejo na -e: Rahonce, Dolence, Zupence. Zadnji -e so dodajali samo v pisni obliki, da se je izgovor ohranil čim bolj prvoten. Če bi se pisalo npr. Dolenc, bi bil angleški izgovor »Dolenk«, temu pa so se hoteli izogniti. Grobišče Obstajajo tudi številni grobovi, kjer slovenskega izvora iz napisov sploh ni mogoče ugotoviti. Tipičen primer je grobišče družine Gosar. Prvi otroški grob je že iz 1. 1915, toda napis je samo angleški. Otrok je bil resda rojen tam, a so doma govorili vsaj takrat še slovensko.2 Ali je bil jezik povezan z družbenim položajem? Gosarji so bili tam znani mesarji, torej med večinskimi rudarji na višjem klinu družbene lestvice. Kot da so se prav hoteli čim prej asimilirati oz. tudi po smrti kazati lojalnost ameriški državi, ki je vključevala tudi uporabo angleščine. Napisi Napisi bodo navedeni dvakrat: v prvem delu po legi, tako kot sem jih zapisovala;3 zaradi lažje identifikacije sem dodala pred Angleški napis 2 Razmere poznam, ker so moji sorodniki. 3 Zapisovala sem 27. - 30.9. 2003. imenom pokojnika zaporedno številko. V drugem delu so navedeni še po abecedi. V začetku bodo tisti, ki poleg podatkov o umrlih vsebujejo tudi slovenske verze. Sledijo tisti, kjer je omenjen kraj, od koder je bil pokojnik doma, potem tisti s kakršnimi koli slovenskimi besedami, nato tisti z imeni in podatki in nazadnje samo z imeni. Ker čisto slovenskih ni prav veliko, bodo tudi oblikovno vernejši prepis originala. Pri tej skupini sem pisala z veliko ime in priimek, pri ostalih pa samo priimek. Verze navajam vedno ležeče in razprto. Namenoma puščam originalni zapis, ker kaže nebogljenost v znanju slovenskega jezika. Začetni t v "tukaj počiva" ni tako važen, zato ga praviloma pišem z veliko. Marsikateri priimek se pojavlja večkrat, pogosto tudi različno zapisan: od popolnoma slovenskega do popolnoma poangleženega. Slovenskost nekaterih priimkov je tudi vprašljiva: Kovač, Novak in še kakšen je lahko tudi hrvaški, slovaški in še kateri, kajti vsi ti narodi so tu živeli. Prav tako so lahko izpuščeni nekateri, ki samo na prvi pogled niso slovenski. Pri vprašljivih mi je bil kriterij za navedbo mesto groba (ali je med izrazito slovenskimi) in rojstno ime pokojnika. Nekateri od teh so navedeni z vprašajem. Ponekod že napisi kažejo, da je bil zakon narodnostno mešan: npr. hrvaški (srbski) priimek in tipično slovensko ime.4 Če sem vedela ali ugotovila rojstni kraj pokojnika, sem ga navedla v opombi.5 Grobovi, ki so na t. i. kitajskem delu, imajo za zaporedno številko oznako K. Napisi na kamnih so seveda različno oblikovani, v različnih vrstah, z različno velikimi črkami, malimi in velikimi, z različnimi presledki, vejicami, pikami. V prvem delu seznama je navajano na naslednji način. Če obstaja povzemajoč priimek, je ta naveden v svoji (prvi) vrsti, v naslednjih sledijo imena posameznih pokojnih (kot je na spominkih: samo ime ali ime in priimek) in drugi podatki. Datumi so podani v originalnem načinu: dan, mesec, leto ali pa angleško: mesec, dan, leto, kar je zelo pogosto. Pri starejših pokojnikih so datumi vedno izpisani, ker gre za prave izseljence, pri mlajših pa samo včasih. Na kamnih so praviloma angleški izrazi: Father, Mother ... redko pa tudi slovenski (oče, mati, prijateljica...) Zaradi izrednega hitenja pri prepisovanju podatkov sem ponekod avtomatsko zapisovala slovenski izraz, tudi če je bil tam angleški. Ker se ne spomnim točno, kakšen je original, sem dvomljive zapise označila z zvezdico. Kjer ni povzemajočega družinskega imena, si imena sledijo po vrsti. V številnih primerih, posebno pri mlajših grobovih, sem izpisala samo slovenski priimek, ne pa tudi imen, ki so angeška. Ti priimki so podani zaporedno, številka navedka pa je za vse skupaj. Posamezne priimke sem včasih združila, če so grobovi blizu. Poševnica pri starih grobovih pomeni naslednjo vrsto na spominku. Če se ime pojavi v slovenski in angleški različici, je navedeno obakrat. Grobovi z istim priimkom na različnih krajih so lahko grobovi sorodnikov, ni pa nujno. Obratno pa tudi drugačen (poangležen) zapis ni vedno pokazatelj nesorodstva. Vsak priimek je zapisan tolikokrat, kot se pojavi. 4 npr. Ovde počiva Francika Radosevic, mar.19, 1918 - apr.30, 1923. 1 Če kdo med imeni pokojnikov prepozna svojega sorodnika, bom zelo vesela, če sporoči podatke, da bi lahko dopolnili seznam. V abecednem delu je naveden samo priimek (poudarjeno) in ime, slovensko zapisan datum rojstva in smrti (če obstaja) ter zaporedna številka. Pod istim priimkom so sorodniki, kadar na spominku obstaja povzemajoči napis (priimek družine). Napisi 1 Tu počiva /FRANČIŠEK PORENTA «2. augusta 1883 v Cerngrobuna Kranjskem / +20. januarja 1913 Ko pelje pot vas mimo jame, postojte, pomolite zame.6 2 V Blag spomin /JAKOBU STARMAN *dne 24 aprila 1891 /na Trati Kranjsko / +dne 18. avgusta 1909 Prerano si odšel pred nami Prej gost bolj redek naš je broj v deželo solnčno nad zvezdami nas vabiš kličeš za seboj. 3 Tukaj počiva /FRANCES TRATNIK/rojena marca 7. 1898 /umrla aprila 7. 1915 Bodi ji lahka tuja zemlja in blag spomin Naša tuga te ne vzdrami spavaj mirno v groba jami. 4 Tukaj počiva/GEORGE TRATNICK/rojen apr. 22.1855 /umeri may 9-1919 5 Tukaj počiva /PETER KRIZNAR /roj. 29. maja 1889 /umeri 11. jun. 1910 Naj u miru počiva /clanJSKJ in SDPZ /Molitezame 6 Tukaj počiva /FRANK DEMSHAR /rojen 11. novembra 1881 /umrl 31. januarija 1911 bodi mu lahka tuja zemlja /in blag spomin 7 Tukay počiva /FRANK KUMAR /royen novembra 1889 /vmerl septembra 1911 nay v miru počiva 8 Tukaj počiva /FRANK SMITH /roj 12 tga sept. 1864 /v ojster verhu pri Selcah Kranjsko /umeri 5 tga feb. 1905 6 Štibernikov iz Crngroba. 9 Tukaj počiva /JAKOB TAUČAR /rojen 21. julija 1879 /umeri 3- julija 1910 /Doma i Dolenšč fara ...Qav)orje Naj umiru poč...(iva) 10 MARIJA DEMSHAR/rojena/15. aug. 1883 /umrla/20. nov. 1918 Počivaj v miru (druga stran istega spominka) IVANA/23. nov. 1909/31. maj 1910 oče /JOHN DEMSHAR /dec. 13. 1882 /nov.13. 1955 11 ANTON SEDEJ /rojen 17, jan. 1874 /umrl 28, june 1918 12 FRANČIŠKA dau of J&T DEMSHAR/1905 - 1909 JOSEPH 1908 - 1909 JOHN 1906 - 1907 13 FRANK KOSAK/rojen 5. okt. 1890 umrl 25. dec. 1918 Počivaj v miru 14 V spomin /LOJZIKI PIVK /*22. aprila 1912 + 23. maja 1912 /Žalujoči stariši 15 Tukaj počivata brata /FRANK PIUK in JOHN PIUK Frank je bil rojen okt. 4. 1889 John je bil rojen maja 10. 1891 Umrla sta feb. 12. 1914 v premogovem rovu v Superior WYO Bodi njima blag spomin 16 Tukaj počiva MARIJA TOMINC /1889 - 1905 FRANČIŠKA/1913 - 1915 FRANČIŠKA/stara 2 meseca/R. I. P. zraven samo kamen: FRANK TOMINC /1880 - 1924 17 Minka MARCINA 18 Tukaj počiva MARY KOVAČ/hci JOSEPH & FRANCE KOVAČ roj. 18. marca 1910 /umerla 23. marca 1916 Bog bodi jej milo s tli v zraven KOVACH JOSEPH/feb.14. 1876/feb. 20. 1950 FRANCES B /dec.17. 1879 /dec. 4.1970 19JOE DOLINAR/5. feb. 1916/23. okt. 1917 pros za nas 20 DOLINAR FRANK DOLINAR/rojen 14. maja 1876 /umrl 2. nov. 1918 JOHN V. DOLINAR /okt. 14. 1917 /july 2. 1960 21 RAVNIKAR MARY/1888 - 1976 FRANK/1880 - 1958 22 JOSEF CUKALE /rojen 7. march L 1913 /umeri 4. april 1923 23 ALOJZ CUKALE /aug. 24. 1910 /nov. 3. 1916 (otr.) FRANČIŠKA /dec. 11. 1912 /nov. 12. 1916 (otr, z zgornjim na istem kamnu) 24 Tu počiva /JANEZ MASEL /rojen v Zagorju /9- dec. 1876 /vbit v premogokopu 24. sept. 1910 Naj v miru počiva (na že zapuščenem delu pokopališča) 25 Tukaj počiva /ANTON CERNOGA bog mu daj večni mir in pokoj in večna luc naj mu sveti (Zdi se, kot da so nad c v bes. počiva, večni, -a, luč naknadno izpraskane strešice) 26 Tu počiva /DANE IVEZIC /+24. junija 1913 /star 24 let Počivaj v miru 27 JOEJUGOVIC/rojen 19. marca 1891 /umrl 7. dec. 1918 Počivaj v miru 28 ANTON JUGOVIC/1868 - 1949 29 JUGOVICH Tukaj počiva/father/John/1865 - 1951 Tukaj počiva /mother /Maria /1865 - 1930 30 JUGOVICH ANTON jan. 17. 1880 aug. 13- 1972 MARY jul. 2. 1892 dec. 11.1982 31 YUGOVICH oče* FRANK YUGOVICH 1885 - 1945 mati* MARY YUGOVICH 1889 - 1958 sin* ANTON YUGOVICH 1926 - 1993 sin* FRANK YUGOVICH 1924 - 1997 32 PUTZ Tukaj počiva /EMILIA PUTZ /roj. dec. 27. 1912 /umrla dec. 28. 1915 Naj v miru počiva Tukaj počiva /FANNIE PUTZ/roj. dec. 17. 1910/umrla dec. 30. 1915 Naj počiva v miru baby /JOHNEY E. PUTZ /may 8. 1919 JOHN PUTZ /may 1. 1925 /feb. 8. 1926 33 FORTUNA ALOJZIJ FORTUNA/rojen 21. junija 1883 /umrl 14. oktobra 1918 Počivaj v miru! Zraven originalnega spominka še mala anglaška plošča: Father /Louis Fortuna /1883 -1918 34 FRANK KOSIČ /Laporje Štajersko 35 VEHAR Tukaj počiva FRANK VEHAR/rojen 9- dec. 1910 /umrl 5. augusta 1911 Naj v miru počiva Tukaj počiva JOHAN VEHAR/rojen 2. julija 1912 /umrl 17. avg. 1915 Božji prst so (!) ga je dotaknil in je zaspal Naj v miru počiva Tukaj počiva FRANČIŠKA VEHAR/rojena 28. oktobra 1914 /vmrla 27. avgusta 1915 Naj v miru počiva 36 VEHAR (na skali angl. napis) FRANK /Dec. 3- 1886 /aug. 29. 1966 JENNIE /jul. 5. 1892. /sept. 21. 1964 37 FRANČIŠKA DOLENC /R. 4. jan /U. 4. jan 1909 38 ANTON JEREB /raiyen 1900 /umarl 1903 ŠTEFAN JEREB/raiyen 1903 /umarl 1906 Tukai počivata /sinova /MATIYA & MARIVA /JEREB 39 BARBARA BENEDIČIČ /R. 20. Nov. 1905 /U. 21. Oct. 1906 MARIA/R. 11. Oct. 1908/U. 14. jan. 1909 FRANČIŠKA/R. 19. Feb. 1910/U. 28. ap. 1910 ANNA/R. 26. U. 27 july 1911 40 YOS. OMAN /rojen, leta 1883 /umeri, leta 1905 naj vmiru počiva 41 Tukai počiva /FRANK DEBEVEC /royen Decembra 14, 1878 /vmerl avgusta 8, 1905 42 Tukaj počivata /brata PUSTOVRH /rojena v Črni vrh Austrija NIKOLAJ /1878 - 1923 BLAŽ /1881 - 1941 43 Tukaj počiva FRANČIŠKA TOLAR /rojena 5. apr. 1908 /umrla 19. sept. 1908 Bog ji daj v miru počivati MARY TOLAR /19. Nov. 1918 /27. Nov. 1918 prosi za nas FRANK TOLAR/1913 - 1914 Prosi za nas MATT TOLAR/1874 - 1927 44 TEREZIJA ZAVRŠNIK/1889 - 1920 Počivaj v miru Spodaj na spominku: ZAVRŠNIK MARIJA ZAVRŠNIK /1912 - 1915 Prosi za nas 45 ANTON CERAR/rojen 1885 /umrl 1939 46 Tukaj počiva /LUIS MUSICH /1917 - 1933 Tukaj počiva /MARY MUSICH /1881 - 1964 Tukaj počiva /PETER MUSICH /1877 - 1848 PETER J. MUSICH /1915 -1980 47 JOHN MRVICH/rojen maj 30. 1890/umrl Dec. 26. 1916 Naj mu bode lahka tuja zemlja Glej tudi 166 in 170 48 WESOVISEK /doma iz Štajersko LUIS /oct. 10.1884. - oct. 12.1964 CHRISTINE /july 17. 1898 - april 24. 1960 (na t. i. kitajskem delu) 49 Iulia ZUPENC 1916 - 1938 50 OBLAK/Anton /1876 - 1956 51 OBLOCK (cela družina), vmes tudi 52 Antonia PLESTENJAK/1875 - 1914 53 BENEDIČIČ Father Valentin /1876 - 1921 Mother Katherin /1879 - 1924 Brother John /1907 - 1932 54 PAVLICH, ŽAGAR, KVASNAK, CUKALE, KORITNIK, DOLENCE 55 HAZEL (?) JESENKO /jan. 29. 1913. jan. 26. 1930 56 Frank PIVIK 1890 - 1944 Mother Hellen 1889 - 1932 Paul VALANCIC 57 TAUCHER Blas 1881 - 1952 Katherine 1885 - 1933 in drugi 58 Dominik SUSIČ 59 Lucille E Kalan (dvojčica) 60KALAN Mother Lucija 1882 - 1935 Father Gregor 1875 - 1945 61 MRAK, LESKOVEC 62 Anton LESKOVEC 1864 - 1951 63 FERLIC SonJoseph/1902 - 1902 Son Mathew /1907 - 1908 Son August/1914 - 1915 Daughter Frances 1916 - 1917 Husband Mathew 1878 - 1938 Wife Jennie 1885 - 1965 Sonjohan 1926 - 1931 Joseph F FERLIC 1930 - 1966 64 PEVEC Emilija, Tanny, Olga, Danica 65 BOŽNER, TOLAR, TAUCHER, MARUSČAK, RAMOUSH, HRUŠKA?, POPERNAK 66 HOSTAR Mary 67 Anton JELOVCEN 1875 - 1900 68 TAUCHER Urban 1874 - 1956 Mary 1873 - 1961 69 KERSHISNIK Mother Mary 1886- 1961 Father Max 1884-1921 70 NOTAR Dad Blaž /1874 - 1954, Mother Jerica 1873 - 1832 71 MRAK, PORENTA, KOLMAN, BERLOGAR, KOLER, ABRAM, JELOUCHAN 72 Paul KOS (jan. 25. 1876 - apr. 20. 1956) 73 KOBLER, OMEJC, PAVLOVICH 74 KREK Gašper, Anna 7 5 RADALJ, PETERNEL (samo ta kamen, malih z imeni ni več, so pa na njihovem mestu rožice), TOLAR, GACNIK, SIMON, KARPAN 76 Frances YUGOVICH / 1889 - 1955 77 KERSHISNIK, CHENCHAR, BALOG, NOBLE, ZUPENCE 78 KUSEK Anton, Frances7 79 MARCINA, JEREB, KVASNAK, ZUEK, MARTINEZ, HAFNER, PERNICH, ZUPENC 80 PIVIK - DOLINAR Mary PIVIK / 1894 - 1981 John DOLINAR/1885 - 1936 81 Family of Jack PODBEVŠEK Jack PODBEVŠEK/avg. 4. 1894 - march 12. 1957 Mary PODBEVŠEK/sept. 28 1898 apr. 19- 1972 7 Kavčičevi (Mišnčarjevi) iz Šk. Loke. 82 FERLIC Frank M 1905 - 1970 Mary L 1908 - 1965 83 YENKO Nik F/nov. 25. 1904 jan. 9. 1967 Mary C/aug. 25. 1912 sept. 20. 1957 84 USENICHNIK Frank USENICHNIK/1890 - 1957 Jennie USENICHNIK/aug. 1896/ok. 1983 Joseph DOLINAR aug. 8. 1890 /july 16 1960 85 SKUBIC John 1892 - 1974 Jennie D/1904- 1966 86 MLINAR Ignatz sr/1880 - 1967 Mary/1891 - 1971 Charles Chic/1915 -1999 87 KERSHISNIK poročena* jan. 29. 1946 Viktor W/19l6 - 1997 88 JELOUCHAN, PUTZ, POTISK, PONIKVAR, BENEDIČIČ 89 BERTA Mother Marjeta 1880- 1969 Father Jozeph 1875 - 1927 Georg f. 22. 1907 - sept. 6. 1987 Viktor 1. nov. 1904 - 17. jan. 1926 90 KOŠIR John 1869 - 1923 M. J. Košir 1882 - 1923 91 ŠUBIC Father Frank 1864 - 1922 Mother Katarina 1866 - 1962 Sohn August 1900 - 1964 Doughter Mary 1896 - 1971 92 BERNARD Ben feb. 3. 1887 feb. 16. 1958 Jennie dec. 27. 1891 dec. 12. 1975 Sohn Anton BERNARD maj 21.1912 sept. 27. 1922 93 Anton PROJ/13- VI. 1880 - 7. 5. 1922 Antonia PROJ STARMAN /13. VI. 1876 - 25. 2. 1968 94 ŠUSTER Frank 1908 - 1925 Francis 1904 - 1904 Julia 1910 - 1912 Sohn Joseph SHUSTER 1906 - 1937 John Michael SHUSTER/... Jul. 27. 1913 - aug. 12. 1996 Odesa B SHUSTER/July 25. 1922 - June 28. 2003 Uncle/Micke SHUSTER/1876 - 1934 Father/Joe SHUSTER/1878 - 1939 Mother/Rozalia SHUSTER/1878 - 1933 95 GOSAR Frank GOSAR /born march 22. 1910 /Died nov. 6. 1915 /Not dead but sleepeth / zgoraj: Rest in peace Frank GOSAR /sept. 9- 1916 mar. 8. 1926 Sylvia GOSAR/Sept. 21. 1913 avg. 7. 1927 Frank GOSAR/oct. 2. 1887 - aug. 11. 19563 Frances GOSAR/nov. 11. 1886 - aug. 13. 19719 John J. GOSAR/dec. 4. 1911 - dec. 8. 1994 96 BERTONCELJ Father Jerney /1868 -1948 Mother Jeder t 1876 - 1946 Angela KLEINHAUS 1903 - 198110 97 KATANA, MEHLE 98 PLEMEL /Ludwig J. gr. 1911 - 1974 99 STAKIČ Father Peter S okt. 14. 1897 spt. 5.1978 Mother Albina mar. 7.1905 maj 28. 1988 100 JEREB Joseph sr. mar. 19. 1889 dec. 6. 1967 Theresia okt. 16. 1894 nov. 15. 1969 101 MIVŠEK 8 rojen Stara Loka 16, Hrenov 9 roj.Frančiška Benedik, roj. Pungert 16. 10 Jernej, rojen Godešič 44 (Alešev), Jedrt (druga žena?) roj. Kokal, roj. v Luši. Angela - hči, roj. Stara Loka, por. Z John Jakob Kleinhaus. 102 STARMAN Anton STARMAN sr. jun. 12. 1886 okt. 7. 1969 Paulina STARMAN jan. 4. 1896 jun. 28. 1975 Anton L. STARMAN jr. jun. 2. 1914 - jan. 9- 1996 103 Jerry NOTAR jr. Nov. 1. 1894 - nov. 3- 1962 Mary NOTAR Mar. 7. 1895 nov. 12. 2001 104 BOGATAJ Father Joe 1897 Mother Mary 1905 - 1991 105 GOLOB Father Frank april 2. 1882 dec. 17. 1960" Mother Mary K okt. 2. 1877 feb. 11. 195912 Sohn Frank A jr. ap. 13. 1904 ap. 20. 1929 Doughter Gaile GOLOB BERTAGNOLLI maj 24. 1910 mai 24. 1993 106 NOTAR Max jan. 31. 1911 jan. 17. 1996 107 Cecilia S GALLICICH 1912 - 1922 Joseph H GALLICICH 1906 - 1996 108 GALIČIČ Joe 1883 - 1970 Mary 1884 - 1977 109 MIKLANČIČ (MIKLAUČIČ?) Lukas okt. 18. 1891 dec. 16. 1975 Albina dec. 14. 1902 okt. 20 1973 110 PUTZ John okt. 25. 1880 nov. 20. 1970 Johanna aug. 19. 1888 mai 24 1974 111 Albin GNIDOVEC, pastor, 1894 - 1984 112 SUBIC Paul M dec. 8. 1903 maj. 1. 1981 Jennie nov. 26. 1908 okt. 23. 1972 113 JEREB Joseph A 1915 - 1978 11 njegov oče Peter Golob, roj. Virmaše 32. 12 roj. Kokal, roj. v Luši, sestra Jedrt por. Bertoncelj, grob št. 96. 114 ZAVERSNIK Leviš jun. 9- 1916 march 24. 2001 Amelia aug. 30. 1913 oct. 9- 1983 115 LESKOVEC Matt 1897- 1974 Louise 1902 - 1997 116 Frank Martin DOLINAR.... okt. 4 1899 - aug. 28. 1984 117 SUSICH Father George 1896 - 1972 Mother Antonia 1897- 1982 118 ZAVERSNIK Anton juli 12. 1907 apr. 18. 1973 Gra.ce Leone okt. 25. 1909 feb. 21. 1971 119 MARUSHACK MARUŠAK George, Matilda 120 KALAN Valentine feb. 12. 1207 maj 22. 2000 Frances aug. 18. 1911 - 121 GOSAR Father Frank Joe GOSAR jun. 4. 1926 dec. 9- 1977 122 JAKSE LoisJ. 1899- 1972 Mildred L. 1905 - 1995 123 A CUKALE jr, JAKŠE, HAFNER 124 HRIBAR Sohn Paul jr. aug. 24. 1915 jan. 11. 1971 Baby Rose M. HRIBAR okt. 21. 1938 Father Paul dec. 31. 1883 feb. 3- 1926 Mother Josephine feb. 24. 1888 jan. 9. 1972 125 GOSAR Father Joseph 1897 - 197113 Sohn Joe 1925 - 1926 Mother Antonia 1904 - 1999 14 13 roj. St. Loka 16, brat Franka Gosar, grobišče 95. 14 roj. Šk.Loka, Fušarjeva. 126 ANGELOVIC? cela družina: Katherine, Terezia, Aleksander, Angela, John, Monika 127 Luis P MRAK 1906 - 1923 128 MRAK Mother Mary MRAK 1850 - 1928 Father Jakob MRAK 1845 - 1938 Aunt Apolonia MRAK 1887 - 1982 Wife Frančiška MRAK 1882 - 1936 Husband John MRAK 1875 - 1957 129 PIVIK Anton sr. 1892 - 1953 Mary 1898 - 1988 130 PIVIK Louis 1919 - 1920 Louise 1923 - 1926 131 REMC John REMC 1886 - 1927 Sohn Felix 1817 - 1937 132 Ignac LOVSHE jun. 17. 1885 mar. 7. 1958 Frances LOVSHE dec 11. 1888 maj 1. 1944 133 ILIČ Mirko 1899 - 1922 134 MRAK Paul Dean SHIFLAR Sohn Urban 1929 - 1949 Mother Mary 1903 - 1977 Father Urban 1895 - 1983 135 PREVEDEL 136 ZAVERSNIK Father Anton jan. 9. 1880 aug. 3. 1940 Mother Mary jan. 23. 1883 feb. 27. 1977 Sohn Willian sept. 16. 1924 feb. 20. 1928 Robert ZAVERSNIK 1922 - 1945 killed in...(v vojni) 137 PERKO - RADALJ 138JEREB Sohn Joseph 1926- 1926 Sohn Baby 1928 - 1928 Sohn Venceslav 1930 - 1931 Mother Frances 1886 - 1931 Father Bartholomew 1891 - 1948 139 KORITNIK Father Anton 1876 - 1951 Mother Theresia 1883 - 1964 Sohn Martin 1927 - 1928 140 POPERNAK Father Andrew 1869 - 1936 Ana WARREN 1907 - 1995 Jammes R WARREN 1905 - 1966 (mož) 141 POTOCHNIK Frank 1888 - 1961 Joseph 1886 - 1936 142 BUH Mather Ana 1895 - 1967 Father Andrew 1885 - 1936 143 Simon PINTER 1892 - 1978 Al ma 1900 - 1996 144 KOVACICH Kari M. 1924 - 1978 145 DOLENCE Rudolph 1896 - 1976 Antonia 1897 - 1988 146 PERNICH Father John 1901 - 1992 Mother Frances 1900 - 1998 147 ANGELOVIC (cela družina) 148 DOLENC Anton DOLENC 1887 - 1927 Mother Anna DOLLENCE 1898 - 1989 149 PERSHIN Father Joseph 1892 - 1942 Mother Mary MIVSEK 1898 - 1988 Husband Martin MIVSEK 1896 - 1978 150 PEVIC Frank 1916 - 1976 151 Rose E. NOVAK 1890 - 1977 152 PREVEDEL, HAFNER, TOMICH 153 KOBLER Martin nov. 11. 1891 - okt. 3. 1965 Frances feb. 12. 1890 - feb. 25. 1959 154 VOLCIC Frank C jan. 29. 1911 - jan. 20. 1994 Phyllis M. (...) Marie feb. 6. 1958 - juli 10. 1985 155 VOLCIC, TIMKO, TONKO 156 Theresa PORENTA okt. 12. 1898 - okt. 15. 1974 157 VOLCIC Jakob, Rose, Albert 158 PIVIK, MEHLE 159 Matt YENKO Matevž 1870 - 1952 160 John KOVAČ 161 PETERNELL 1886 - 1949 162 Anton STUPNIKAR 1894 - 1950 163 DOLINAR, VEHAR, KAUCICH, KORITNIK, MEHLE, KRPAN, ZUPAN, SCALA ?, NOVAK, SUSICH, TAUCHER 164 RAHONCE Angela 1914 - 198415 Ciril mar. 17. 1912 - jul. 18. 200316 15 roj. v Am., starši s Form (Pivk=Pivik). 16 roj. Zg. Bitnje. 165 Ronald RAHONCE 1917 - 1947 166 KERSHISNIK družina, tudi prijateljica Angela LABERNIK tnati Frances PERKO 167 HOMEC, 2UPENZ, KERSHISNIK, GORNIK, POTOCHNIK, ANZELC (samo en kamen s tem imenom), ERŽEN, DEMSHAR, KERSHISNIK 168JELOVČAN Tomaž 1871 - 1952 169 Franc BERNIK 1877 - 1953 170 KERSHISNIK, PIVIK, SCHLEVAR, PALANCH, EUSEK, BLAZEK, YUGOVICH, PORENTA - (na vazi piše:) Lahko Noč 171 YAMNIK Frank 1886 - 1961 majka Mary 1898 - 1965 172 Father John OMEYC 1876 - 1951 173 KRASOVEC Father Jack 1902 - 1989 Mother Mary 1905 - 1969 Son Rudolph 1926 - 1940 174 GROHAR Peter, Agnes 175 Tony ISKRA 176 MIVSHEK, KREK, BERNARD (samo ta kamen) 177 Valentin SUBIC 894 - 1941 178 John KERSHISNIK Famili Angela 1896 - 1977 John 1891 - 1941 179 KOVAČH©, TOLAR, METELKO 180 Rudolf HRIBERNIK (rojen v Minesoti) 1903 umrl 1930 181 TOMSICH Father Jožrf 1880- 1972 Mother Mary 1882 - 1946 Daughter Ann 1912-1947 182 PEVIC Father Lawrwnce 1885 - 1948 Mother Mary 1892 - 1978 Joseph 1913 - 1970 (udedeleženec vejne) 183 Frances JELOVSEK sept. 20. 1928 sept. 27. 1928 184 Frank PLEMEL 185 Martin SEDLAK 186 Angela RETEL (1912 - 1925) 187 JELOVŠEK Uršula 1883 - 1924 Urban 1880 - 1953 188 Katte YENKO 1876 - 1929 John YENKO 1877 - 1946 189 DOLINAR 190 WERHUNC Mother Mary 1903 - 1933 Father Frank 1891 - 1964 191 PORENTA Father Jakob 1882 - 1934 Mother Yohana 1882 - 1950 Father John 1904 - 1970 Mother Anna 1913- 2003 192 Frank KOSAK 1887 - 1956 193 MARCINA, JERASHA 194 NAGLICH Father Frank Mother Frances 195 JERAŠA, VEROVISEK 196 Jerry KLADEZ 197 Frank RAHONC 1878 - 1931 198 Mike PAVLICA 199 OBLASNIK, KOVACICH 200 Angela GRIFIN 201 KMETICH, PIVIK, NOTAR, YAKOVICH, FORTUNA, YUGOVICH 202 John SEVER 203 PINTER, KLOPCIC 204 Luka PERKO 1893 - 1967 205 dojenček DEMŠAR (1923 - 1923) 206 POTOČNIK 207 Philip YELOUCHAN 1917 - 1918 208 Fran SELAK 1867 - 1926 209 CILENSEK (cela družina, med njimi oče 1888 - 1953, mati 1893 - 1970) 210 Anton MRAK Family 211 BALOG, KUDAR, REBOL, KUDAR, JEREB 212 Anton KOLAK 213 BLASKO 214 SUBIC John sr. avg. 29. 1881 maj 15. 1959 215 Anton HAFNER 216 JELOUCHAN Anton 1887 - 1936 Mary 1890 - 1925 217 Valentin YUGOVICH 1882 - 1948 218 BURNIK Father Frank 1875 - 1933 Mother The rez a 1886 - 1919 219 PORENTA, MIVSEK, STEFIC, STANKO 220 Jack MUSEK 1855 - 1927 221 Mary RUDOLPH 1912 - 1913 222 Jernej STALICH 1883 - 1937 223 Valentin STALICH born & died aug. 10. 1913 224 BERCICH Peter 1880 - 1936 Mary 1887 - 1958 225 KLEMENC Matt 1871 - 1960 Maria 1876 - 1947 226 DOLENC (cela družina), PIRNAR 227 MARKO I VRKLAN/1893 - 1968 228 novejši del pokopališča17 PIVK, FAJGL, ZAVERSNIK, PIRNAR?, PETERNEL, ZUECHP, KOS, KOVACICH, FABIAN?, REMITZ, YENKO Cyril18 /yuly 7.1897 june 25. 1985, Angela /oct. 8.1908 sept. 23.1990, MICKULIN, REMC, ZUPENCE, NOSICH?, KOVACH, KUNTZ, KUDAR?, REINHART, ZUPENC, PIVIC, RING?, MARTINEZ, OGRIN, JEREB, ZUPENCE, KOVACH, ZAVERSNIK, PREVEDEL?, JELOSEK, ZUPENC, YERKOVICH?, MARTIN?, BOZNER M, OBLOCK?, MARTINEZ?, SHIFLAR?, GROSHEL?, DOLENC Max 1918 - 1994, BOZNER, ZVERSNIK, FANTIN, DOLENCE, KOVACH, COLEMAN?, KUMER, KUSECK, HAFNER 229 kitajski del Louis GORENC 1891 - 1930, member of S. N. P. J. (Slovenska narodna podpora jednota) ZAJEC Lawrence, Jakob Anton STARMAN jan. 3. 1890 - jun. 6. 1966 John KMETIČ 1877 - 1964 Peter KOVACIC KOBLER, STRAJNAR, GRUM Sofia OJSTERSEK SHIFRAR, KOVACH Paul MARTINEK Severno pokopališče Ivan RAY, James JEREB (Sohn), Frances, John SKORC, DERNOVICH, TOMSIK, CARR, Tomas MARTINEZ, Irene A SLATNER, MARTINEZ, SUBIC, Arlene M. PODBEVSEK (1925 - 1994), MILER, MARTIN, Peter AMIZICH, BERNARD, 17 Razen dveh sem tu izpisovala samo priimke, v glavnem po vrsti. 18 roj. Pungert 8, Bognarjev STURM, SPANN, KUMER; John, Katarina PIVIK, HRUŠKA, Molly URANKER (1914 _ !994), Willian URANKAR (1909 - 1984), DOLENC Tony, Mary, DERNOVICH Frances, Frank, KUMER, SEKERAK, JENKO John C (1906 - 1987), Frances (1910 _ ), SUBIC, FROLICH, FROLIC, ZAKOVICH, KORITNIK, KRASOVEC, ZAKOVICH, TOLAR, ZORICA, STRODE, VEDINAK, BERTONCELJ Andrew J. (1901 - 1981),19 Alnora (1901 - 1996). Abecedni seznam pokojnih Abram ~ 71 Angelovic (cela družina) ~ 147 Angelovic? cela družina Katherine, Terezia, Aleksander, Angela, John, Monika ~ 126 Anzelc (samo en kamen s tem imenom) ~ 167 Balog ~ 211 Balog ~ 77 Benedičič ~ 88 Benedičič ~ Barbara (20.11.1905 - 21.10.1906), Maria (11.10.1908 - 14.1.1909), Frančiška (19. 2. 1910 - 28. 4. 1910), Anna (26. - 27. 7. 1911) ~ 39 Benedičič Valentin (1876 - 1921), Katherin (1879 - 1924), John (1907 - 1932) ~ 53 Bercich Peter (1880 - 1936), Mary (1887 - 1958) ~ 224 Berlogar ~ 71 Bernard (samo ta kamen) ~ 176 Bernard Anton (21. 5. 1912 - 27. 9- 1922) ~ 92 Bernard Ben (3. 2. 1887 - 16. 2. 1958), Jennie (27. 12. 1891 - 12. 12. 1975) ~ 92 Bernik Franc (1877 - 1953) ~ 169 Berta Marjeta (1880 - 1969), Jozeph (1875 - 1927), Georg (22. 2. 1907 - 6. 9. 1987), Viktor (1. 11. 1904 - 17. 1. 1926) ~ 89 Bertoncelj Jerney (1868 - 1948), Jedert (1876 - 1946), Angela Kleinhaus (1903 - 1981) ~ 96 Blasko - 213 Blazek ~ 170 Bogataj Joe (1897), Mary (1905 - 1991) ~ 104 Bozner ~ 228 Bozner m ~ 228 Božner ~ 65 Buh Ana (1895 - 1967), Andrew (1885 - 1936) ~ 142 Burnik Frank (1875 - 1933), Thereza (1886 - 1919) ~218 Cerar Anton (1885 - 1939) ~ 45 Cernoga Anton -25 Chenchar ~ 77 19 roj. St. Loka, sin Jerneja Bertoncelj, grob 96. Cilensek (cela družina, med njimi oče 1888 - 1953, mati 1893 - 1970) ~ 209 Coleman? ~ 228 Cukale ~ 54 Cukale Alojz (24. 8. 1910 - 3- 11. 1916) ~ 23 Cukale Frančiška (11.12. 1912 - 12. 11. 1916) ~ 23 Cukale John A jr ~ 123 Cukale Josef (7. 3. 1913 - 4. 4. 1923) ~ 22 Debevec Frank (14. 12. 1878 - 8. 8. 1905) ~ 41 Demshar ~ 167 Demshar Frančiška (1905 - 1909) ~ 12 Demshar Frank (11. 11. 1881 - 31. 1. 1911) ~ 6 Demshar John (13. 12. 1882 - 13. 11. 1955) ~ 10 Demshar Marija (15. 8. 1883 - 20. 11. 1918) ~ 10 Demšar (1923 - 1923) ~ 205 Demšar Ivana (23. 11. 1909 - 31. 5. 1910) ~ 10 Demšar John (1906 - 1907) ~ 12 Demšar Joseph (1908 - 1909) ~ 12 Dolenc ~ 226 Dolenc Anton (1887 - 1927) ~ 148 Dolenc Frančiška (4. 1. - 4. 1. 1909) ~ 37 Dolenc Max (1918 - 1994) ~ 228 Dolence ~ 228 Dolence ~ 54 Dolence Rudolph (1896 - 1976), Antonia (1897 - 1988) ~ 145 Dolinar ~ 163 Dolinar ~ 189 Dolinar .... Frank Martin (4. 10. 1899 - 28. 8. 1984) - 116 Dolinar Frank (14. 5. 1876 - 2. 11. 1918) ~ 20 Dolinar Joe (5. 2. 1916 - 23. 10. 1917) ~ 19 Dolinar John (1885 - 1936) ~ 80 Dolinar John V. (14. 10. 1917 - 2. 7. 1960) ~ 20 Dolinar Joseph (8. 8. 1890 - 16. 7. 1960) ~ 84 Dollence Anna (1898 - 1989) ~ 148 Eržen ~ 167 Eusek ~ 170 Fabian? ~ 228 Fajgl ~ 228 Fantin ~ 228 Ferlic Frank M (1905 - 1970), Mary L (1908 - 1965) ~ 82 Ferlic Joseph (1902 - 1902), Mathew (1907 - 1908), August (1914 - 1915), Frances (1916 - 1917), Mathew (1878 - 1938), Jennie (1885 - 1965), Johan (1926 - 1931) ~ 63 Ferlic Joseph F (1930 - 1966) ~ 63 Fortuna - 201 Fortuna Alojzij (21. 6. 1883 - 14. 10. 1918) ~ 33 Fortuna Louis (1883 - 1918) ~ 33 Gacnik ~ 75 Galičič Joe (1883 - 1970), Mary (1884 - 1977) ~ 108 Gallicich Cecilia S (1912 - 1922) ~ 107 Gallicich Joseph H (1906 - 1996) ~ 107 Gnidovec Albin (1894 - 1984) ~ 111 Golob Frank (2. 4. 1882 - 17. 12. 1960), Mary K (2. 10. 1877 - 11. 2. 1959), Frank A jr. (13. 4. 1904 - 20. 4. 1929), Gaile Golob Bertagnolli (24. 5. 1910 - 24. 5. 1993) -105 Gorenc Louis (1891 - 1930) ~ 229 Gornik ~ 167 Gosar Frances (11. 11. 1886 - 13. 8. 1971) ~ 95 Gosar Frank (2. 10. 1887 - 11. 8. 1956) ~ 95 Gosar Frank (22. 3. 1910 - 6. 11. 1915) ~ 95 Gosar Frank (9. 9. 1916 - 8. 3. 1926) ~ 95 Gosar Frank Joe (4. 6. 1926 - 9- 12. 1977) ~ 121 Gosar John J. (4. 12. 1911 - 8. 12. 1994) ~ 95 Gosar Joseph (1897 - 1971), Joe (1925 - 1926), Antonia (1904 - 1999) ~ 125 Gosar Sylvia (21. 9. 1913 - 7. 8. 1927) ~ 95 Grifin Angela ~ 200 Grohar Peter, Agnes ~ 174 Groshel? -228 Grum - 229 Hafner - 123 Hafner ~ 152 Hafner - 228 Hafner - 79 Hafner Anton - 215 Homec - 167 Hostar Mary - 66 Hribar Paul jr. (24. 8. 1915 - 11. 1.1971), Baby Rose M. (21. 10. 1938), Paul (31. 12. 1883 - 3. 2. 1926), Josephine (24. 2. 1888 - 9- 1. 1972) - 124 Hribernik Rudolf (1903 - 1930) - 180 Hruška? - 65 Ilič Mirko (1899 - 1922) - 133 Iskra Tony - 175 Ivezic Dane (24. 6. 1913 - 1937) - 26 Jakse Lois J. (1899 - 1972), Mildred L. (1905 - 1995) ~ 122 Jakše 123 Yakovich ~ 201 Yamnik Frank (1886 - 1961), Mary (1898 - 1965) ~ 171 Jelosek ~ 228 Jelouchan ~ 71 Jelouchan ~ 88 Jelouchan Anton (1887 - 1936), Mary (1890 - 1925) ~ 216 Jelovcen Anton (1875 - 1900) ~ 67 Jelovčan Tomaž (1871 - 1952) ~ 168 Yelouchan Philip (1917 - 1918) ~ 207 Jelovsek Frances (20. 9. 1928 - 27. 9- 1928) ~ 183 Jelovšek Uršula (1883 - 1924), Urban (1880 - 1953) ~ 187 Yenko Cyril (7. 7. 1897 - 25. 6. 1985), Angela (8.10. 1908 - 23. 9. 1990) ~ 228 Yenko John (1877 - 1946) ~ 188 Yenko Katte (1876 - 1929) ~ 188 Yenko Matevž (1870 - 1952) ~ 159 Yenko Matt ~ 159 Yenko Nik F (25. 11. 1904 - 9- 1. 1967), Mary C (25. 8. 1912 - 20. 9- 1957) ~ 83 Jerasha ~ 193 Jeraša ~ 195 Jereb ~ 211 Jereb ~ 228 Jereb ~ 79 Jereb Anton (1900 - 1903) ~ 38 Jereb Joseph (1926 - 1926), Baby (1928 - 1928), Venceslav (1930 - 1931), Frances (1886 - 1931), Bartholomew (1891 - 1948) ~ 138 Jereb Joseph A (1915 - 1978) ~ 113 Jereb Joseph sr. (19. 3. 1889 - 6. 12. 1967), Theresia (16. 10. 1894 - 15. 11. 1969) ~ 100 Jereb Matiya & Mariva ~ 38 Jereb Štefan (1903 - 1906) ~ 38 Yerkovich? ~ 228 Jesenko Hazel (?) (29. 1. 1913 - 26. 1. 1930) ~ 55 Jugovic Anton (1868 - 1949) 28 Jugovic Joe (19. 3. 1891 - 7. 12. 1918) ~ 27 Jugovich Anton (17. 1. 1880 - 13. 8. 1972), Mary (2. 7. 1892 - 11. 12. 1982) ~ 30 Jugovich John (1865 - 1951), Maria (1865 - 1930) ~ 29 Yugovich ~ 170 Yugovich ~ 201 Yugovich Anton (1926 - 1993) ~ 31 Yugovich Frances (1889 - 1955) ~ 76 Yugovich Frank (1885 - 1945) ~ 31 Yugovich Frank (1924 - 1997) ~ 31 Yugovich Mary (1889 - 1958) ~ 31 Yugovich Valentin (1882 - 1948) ~ 217 Kalan Lucija (1882 - 1935), Gregor (1875 - 1945) ~ 60 Kalan Lucille E ~ 59 Kalan Valentine (12. 2. 1207 - 22. 5. 2000), Frances (18. 8. 1911 - ) ~ 120 Karpan ~ 75 Katana ~ 97 Kaucich ~ 163 Kershisnik ~ 167 Kershisnik ~ 167 Kershisnik ~ 170 Kershisnik ~ 77 Kershisnik Angela (1896 - 1977), John (1891 - 1941) ~ 178 Kershisnik družina ~ 166 Kershisnik Mary (1886 - 1961), Max (1884 - 1921) ~ 69 Kershisnik Viktor W (1916 - 1997) ~ 87 Kladez Jerry ~ 196 Klemene Matt (1871 - 1960), Maria (1876 - 1947) ~ 225 Klopcic ~ 203 Kmetich ~ 201 Kmetičjohn (1877 - 1964) ~ 229 Kobler ~ 229 Kobler ~ 73 Kobler Martin (11. 11. 1891 - 3. 10. 1965), Frances (12. 2. 1890 - 25. 2. 1959) ~ 153 Kolak Anton -212 Koler ~ 71 Kolman ~ 71 Koritnik ~ 163 Koritnik ~ 54 Koritnik Anton (1876 - 1951), Theresia (1883 - 1964), Martin (1927 - 1928) ~ 193 Kos ~ 228 Kos Paul (25. 1. 1876 - 20. 4. 1956) ~ 72 Kosak Frank (1887 - 1956) ~ 192 Kosak Frank (5. 10. 1890 - 25. 12. 1918) ~ 13 Kosič Frank ~ 34 Košir John (1869 - 1923) ~ 90 Košir M. J. (1882 - 1923) ~ 90 Kovač Mary (18. 3- 1910 - 23. 3- 1916) ~ 18 Kovač France ~ 18 Kovač Joseph ~ 18 Kovach ~ 228 Kovach ~ 228 Kovach ~ 228 Kovach ~ 229 Kovach Joseph (14. 2. 1876 - 20. 2.1950), Frances B (17. 12.1879 - 4. 12. 1970) ~ 18 Kovacic Peter ~ 229 Kovacich ~ 199 Kovacich ~ 228 Kovacich Kari M. (1924 - 1978) ~ 144 Kovač John ~ 160 Kovačh! ~ 179 Krasovec Jack (1902 - 1989), Mary (1905 - 1969), Rudolph (1926 - 1940) ~ 173 Krek ~ 176 Krek Gašper, Anna ~ 74 Kriznar Peter (29. 5. 1889 - 11. 6. 1910) ~ 5 Krpan ~ 163 Kudar -211 Kudar -211 Kudar? ~ 228 Kumar Frank (11. 1889 - 9- 1911) ~ 7 Kumer - 228 Kuntz - 228 Kuseck - 228 Kusek Anton, Frances ~ 78 Kvasnak - 54 Kvasnak - 79 Labernik Angela - 166 Leskovec - 6l Leskovec Anton (1864 - 1951) ~ 62 Leskovec Matt (1897 - 1974), Louise (1902 - 1997) - 115 Lovshe Frances (11. 12. 1888 - 1. 5. 1944) - 132 Lovshe Ignac (17. 6. 1885 - 7. 3- 1958) - 132 Marcina - 193 Marcina ~ 79 Marcina Minka - 17 Martin? - 228 Martinek Paul - 229 Martinez - 228 Martinez - 79 Martinez? ~ 228 Marusčak ~ 65 Marushack -119 Marušak George, Matilda ~ 119 Masel Janez (9. 12. 1876 - 24. 9. 1910) ~ 24 Mehle ~ 158 Mehle ~ 163 Mehle ~ 97 Metelko ~ 179 Mickulin ~ 228 Miklančič (Miklaučič?) Lukas (18. 10. 1891 - 16. 12. 1975), Albina (14. 12. 1902 - 20. 10. 1973) ~ 109 Mivsek ~ 219 Mivsek Martin (1896 - 1978) ~ 149 Mivsek Mary (1898 - 1988) ~ 149 Mivshek ~ 176 Mivšek -101 Mlinar Ignatz sr (1880 - 1967), Mary (1891 - 1971), Charles Chic (1915 - 1999) ~ 86 Mrak ~ 6l Mrak ~ 71 Mrak Anton Family ~ 210 Mrak Apolonia (1887 - 1982) ~ 128 Mrak Frančiška (1882 - 1936) ~ 128 Mrak Jakob (1845 - 1938) ~ 128 Mrak John (1875 - 1957) ~ 128 Mrak Luis P (1906 - 1923) ~ 127 Mrak Mary (1850 - 1928) ~ 128 Mrak Urban (1929 - 1949), Mary (1903 - 1977), Urban (1895 - 1983) ~ 134 Mrvich John (30. 5. 1890 - 26. 12. 1916) ~ 47 Musekjack (1855 - 1927) ~ 220 Musich Luis (1917 - 1933) ~ 46 Musich Mary (1881 - 1964) ~ 46 Musich Peter (1877 - 1848) ~ 46 Musich Peter J. (1915 - 1980) ~ 46 Naglich Frank, Frances ~ 194 Noble ~ 77 Nosich? ~ 228 Notar ~ 201 Notar Blaž (1874 - 1954), Jerica (1873 - 1832) ~ 70 Notar Jerryjr. (1. 11. 1894 - 3- 11. 1962) ~ 103 Notar Mary (7. 3. 1895 - 12. 11. 2001) ~ 103 Notar Max (31. 1. 1911 - 17. 1. 1996) ~ 106 Novak ~ 163 Novak Rose E. (1890 - 1977) ~ 151 Oblak Anton (1876 - 1956) ~ 50 Oblasnik ~ 199 Oblock (cela družina) ~ 51 Oblock? ~ 228 Ogrin ~ 228 Ojstersek Sofia ~ 229 Oman Yos. (1883 - 1905) ~ 40 Omejc ~ 73 OmeycJohn (1876 - 1951) ~ 172 Palanch ~ 170 Pavlica Mike ~ 198 Pavlich ~ 54 Pavlovich ~ 73 Perko - Radalj ~ 137 Perko Luka (1893 - 1967) ~ 204 Perko mati Frances ~ 166 Pernich ~ 79 Pernich John (1901 - 1992), Frances (1900 - 1998) ~ 146 Pershin Joseph (1892 - 1942) ~ 149 Peternel ~ 228 Peternel ~ 75 Peternell (1886 - 1949) ~ 161 Pevec Emilija, Tanny, Olga, Danica ~ 64 Pevic Frank (1916 - 1976) ~ 150 Pevic Lawrence (1885 - 1948), Mary (1892 - 1978), Joseph (1913 - 1970) ~ 182 Pinter ~ 203 Pinter Alma (1900 - 1996) ~ 143 Pinter Simon (1892 - 1978) ~ 143 Pirnar -226 Pirnar? ~ 228 Piuk Frank (4. 10. 1889 - 12. 2. 1914), John (10. 5. 1891 - 12. 2. 1914) ~ 15 Pivic ~ 228 Pivik ~ 158 Pivik ~ 170 Pivik ~ 201 Pivik Anton sr. (1892 - 1953), Mary (1898 - 1988) ~ 129 Pivik Frank (1890 - 1944) ~ 56 Pivik Hellen (1889 - 1932) ~ 56 Pivik Louis (1919 - 1920), Louise (1923 - 1926) ~ 130 Pivik Mary (1894 - 1981) ~ 80 Pivk ~ 228 Pivk Lojzika (22. 4. 1912 - 23. 5. 1912) ~ 14 plemel Frank ~ 184 plemel LudwigJ. gr. (1911 - 1974) ~ 98 plestenjak Antonia (1875 - 1914) ~ 52 Podbevšek Jack (4. 8. 1894 - 12. 3. 1957) ~ 81 Podbevšek Mary (28. 9- 1898 - 19. 4. 1972) ~ 81 Ponikvar ~ 88 popernak -65 popernak Andrew (1869 - 1936) - 140 Porenta - 170 Porenta - 219 Porenta - 71 Porenta Frančišek (2. 8. 1883 - 20. 1. 1913) ~ 1 Porenta Jakob (1882 - 1934), Yohana (1882 - 1950), John (1904 - 1970), Anna (1913 - 2003) ~ 191 Porenta Theresa (12. 10. 1898 - 15. 10. 1974) - 156 Potisk - 88 Potochnik - 167 Potochnik Frank (1888 - 1961), Joseph (1886 - 1936) - 141 Potočnik - 206 Prevedel ? - 228 Prevedel - 135 Prevedel - 152 Proj Anton (13. VI. 1880 - 7. 5. 1922) - 93 Proj Starman Antonia (13. 6. 1876 - 25. 2. 1968) - 93 Pustovrh Nikolaj (1878 - 1923), Blaž (1881 - 1941) - 42 Putz - 88 Putz Emilia (27. 12. 1912 - 28. 12. 1915) ~ 32 Putz Fannie (17. 12. 1910 - 30. 12. 1915) ~ 32 Putz John (1. 5. 1925 - 8. 2. 1926) - 32 Putz John (25. 10. 1880 - 20. 11. 1970), Johanna (19. 8. 1888 - 24. 5. 1974) - 110 Putz Johney E. (8. 5. 1919) ~ 32 Radalj - Perko - 137 Radalj - 75 Rahonc Frank (1878 - 1931) ~ 197 Rahonce Angela (1914 - 1984), Ciril (17. 3. 1912 - 18. 7. 2003) ~ 164 Rahonce Ronald (1917 - 1947) - 165 Ramoush ~ 65 Ravnikar Mary (1888 - 1976), Frank (1880 - 1958) ~ 21 Rebol~ 211 Reinhart ~ 228 Remc ~ 228 Remc John (1886 - 1927) ~ 131 Remc Sohn Felix (1817 - 1937) ~ 131 Remitz ~ 228 Retel Angela (1912 - 1925) ~ 186 Ring? ~ 228 Rudolph Mary (1912 - 1913) ~ 221 Scala? ~ 163 Schlevar ~ 170 Sedej Anton (17. 1. 1874 - 28. 6. 1918) ~ 11 Sedlak Martin ~ 185 Selak Fran (1867 - 1926) ~ 208 Sever John ~ 202 Shiflar Paul Dean ~ 134 Shiflar? ~ 228 Shifrar ~ 229 Shuster ~ 75 Shuster Joe (1878 - 1939) ~ 94 Shuster John Michael... (27. 7. 1913 - 12. 8. 1996) ~ 94 Shuster Joseph (1906 - 1937) ~ 94 Shuster Micke (1876 - 1934) ~ 94 Shuster Odesa B (25. 7. 1922 - 28. 6. 2003) ~ 94 Shuster Rozalia (1878 - 1933) ~ 94 Skubicjohn (1892 - 1974),Jennie D (1904 - 1966) ~ 85 Smith Frank (12. 9- 1864 - 5. 2. 1905) ~ 8 Stakič Peter S (14. 10. 1897 - 9. 5. 1978), Albina (7. 3. 1905 - 28. 5. 1988) ~ 99 Stalich Jernej (1883 - 1937) ~ 222 Stalich Valentin (V aug. 10. 1913) ~ 223 Stanko -219 Starman Anton (3- 1. 1890 - 6. 6. 1966) ~ 229 Starman Anton L. jr. (2. 6. 1914 - 9- 1. 1996) ~ 102 Starman Anton sr. (12. 6. 1886 - 7. 10. 1969) ~ 102 Starman Jakob (24. 4. 1891 - 18. 8. 1909) ~ 2 Starman Paulina (4. 1. 1896 - 28. 6. 1975) ~ 102 Stefic ~ 219 Strajnar ~ 229 Stupnikar Anton (1894 - 1950) ~ 162 Subicjohn sr. (29. 8. 1881 - 15. 5. 1959) ~ 214 Subic Paul M (8. 12. 1903 - 1. 5. 1981), Jennie (26. 11. 1908 - 23. 10. 1972) -112 Subic Valentin (1894 - 1941) - 177 Susich - 163 Susich George (1896 - 1972), Antonia (1897 - 1982) - 117 Susič Dominik - 58 Šubic Frank (1864 - 1922), Katarina (1866 - 1962), August (1900 - 1964), Mary (1896 - 1971) - 91 Šuster Frank (1908 - 1925), Francis (1904 - 1904), Julia (1910 - 1912) ~ 94 Taucher - 163 Taucher - 65 Taucher - 65 Taucher Blas (1881 - 1952), Katherine (1885 - 1933) in drugi - 57 Taucher Urban (1874 - 1956), Mary (1873 - 1961) - 68 Taučar Jakob (21. 7. 1879 - 3. 7. 1910) - 9 Timko - 155 Tolar - 179 Tolar - 75 Tolar Frančiška (5. 4. 1908 - 19. 9. 1908) - 43 Tolar Frank (1913 - 1914) - 43 Tolar Mary (19- 11. 1918 - 27. 11. 1918) - 43 Tolar Matt (1874 - 1927) - 43 Tomich ~ 152 Tominc Frančiška (1913 - 1915), Frančiška (stara 2 meseca) - 16 Tominc Frank (1880 - 1924) - 16 Tominc Marija (1889 - 1905) ~ 16 Tomsich Joseph (1880 - 1972), Mary (1882 - 1946), Ann (1912 - 1947) ~ 181 Tonko ~ 155 Tratnick George (22. 4. 1855 - 9. 5. 1919) ~ 4 Tratnik Frances (7. 3. 1898 - 7. 4. 1915) ~ 3 Usenichnik Frank (1890 - 1957) ~ 84 Usenichnik.Jennie (8. 1896 - 10. 1983) ~ 84 Valancic Paul ~ 56 Vehar ~ 163 Vehar Frančiška (28. 10. 1914 - 27. 8. 1915) ~ 35 Vehar Frank (3- 12. 1886 - 29- 8. 1966), Jennie (5. 7. 1892 - 21. 9. 1964) ~ 36 Vehar Frank (9. 12. 1910 - 5. 8. 1911) ~ 35 Vehar Johan (2. 7. 1912 - 17. 8. 1915) ~ 35 Verovisek ~ 195 Volcic ~ 155 Volcic Frank C (29. 1. 1911 - 20. 1. 1994), Phyllis M. (...), Marie (6. 2. 1958 -10. 7 1985) ~ 154 Volcic Jakob, Rose, Albert ~ 157 Vrklan Marko I (1893 - 1968) ~ 227 Warren Ana (1907 - 1995) ~ 140 Warren Jammes R (1905 - 1966) ~ 140 Werhunc Mary (1903 - 1933), Frank (1891 - 1964) ~ 190 Wesovisek Luis (10. 10.1884. - 12. 10. 1964), Christine (17. 7. 1898 - 24. 4. 1960) ~ 48K Žagar ~ 54 Zajec Lawrence, Jakob ~ 229 Zaversnik -228 Zaversnik ~ 228 Zaversnik Anton (12. 7. 1907 - 18. 4. 1973), Grace Leone (25. 10. 1909 - 21. 2. 1971) ~ 118 Zaversnik Anton (9. 1. 1880 - 3- 8. 1940), Mary (23. 1. 1883 - 27. 2. 1977), Willian (16. 9.1924 - 20. 2. 1928) ~ 136 Zaversnik Leviš (9. 6. 1916 - 24. 3. 2001), Amelia (30. 8. 1913 - 9. 10. 1983) ~ 114 Zaversnik Robert (1922 - 1945) ~ 136 Završnik Marija (1912 - 1915) ~ 44 Završnik Terezija (1889 - 1920) ~ 44 Zuech? - 228 Zuek~ 79 Zupan ~ 163 Zupenc ~ 228 Zupenc ~228 Zupenc ~ 79 Zupenc Iulia (1916 - 1938) ~ 49 Zupence ~ 228 Zupence ~ 228 Zupence ~ 77 Zupenz ~ 167 Zversnik ~ 228 Severno pokopališče Amizich Peter Bernard Bertoncelj Andrew J. (1901 - 1981), Alnora(1901 - 1996) Carr Dernovich Dernovich Frances, Frank Dolenc Tony, Mary Frolic Frolich Hruška Jenko John C (1906 - 1987), Frances (1910 - ) Jereb James Koritnik Krasovec Kumer Kumer Martin Martinez Martinez Tomas Miler Pivik Katarina, John Podbevsek Arlene M. (1925 - 1994) Ray Ivan Sekerak Skorc Frances, John Slatner Irene A Spann Strode Sturm Subic Subic Tolar Tomsik Urankar Willian (1909 - 1984) Uranker Molly (1914 - 1994) Yedinak Zakovich Zakovich Zorica FRANC KRIŽNAR SARAJEVSKA EPOHA SLOVENSKEGA TENORISTA* POLDETA POLENCA (1912-1974) JE BILA V LETIH 1954-1962 NJEGOV SOLISTIČNI VRHUNEC Prispevek za bio- in bibliografijo Uvod Prvič srečamo Polenčevo ime v okviru slovenske (glasbene) enciklopedike 1. 1972 v II. knjigi/zvezku Slovenskega gledališkega leksikona, kjer ga opiše avtor gesla P. B. (= Peter Bedjanič).1 Sledi njegova omemba v 27. letniku Loških razgledov (1980), kjer se ga v pogovoru z bratom Antonom dotakne ob 70-letnici slednjega * Delo je nastalo na pobudo (škofje)loškega umetnostnega zgodovinarja in mojega kolega, dr. Franceta Štukla, ki mi je še kot vodja ZAL, E. Šk. Loka omogočil vpogled v Polenčevo zapuščino. Kot Polenčev osebni prijatelj pa mi je lahko posredoval še marsikatero sekundarno informacijo, ki jo nepopolna Polenčeva zapuščina ne vsebuje; hvala kolegu Štuklu, ki je to besedilo tudi prvi prebral in (deloma) dopolnil oz. popravil, za vse; zato mu omenjeno razpravo tudi posvečam! 1 POLEN/E/C Leopold (nepravilno 14, pravilno: 5. /op. avtor!/ nov. 1912 Škofja Loka). Pevec. 1952 je diplomiral na AIU, medtem, v lj. O. debitiral kot Pedro (Nižava; op. avt.: Eugen d'Albert!). Do 1954/55, ko je odšel v Sarajevo, je nastopal še v nekaj drugih vlogah. V Sarajevu je do leta 1962, ko je prenehal nastopati, interpretiral zelo veliko različnih vlog. Med njimi so: Manrico (G. Verdi, Trubadur), Werther 0- Massenet, Werther), Mehemd Sokolovič (I. Zaje, Nikola Šubic Zrinjski), Don Jose (G. Bizet, Carmen), Othello (G. Verdi, Othello), Herman (P. I. Čajkovski, Pikova dama), Dimitrij (M. P. Musorgski, Boris Godunov), Riccardo (G. Verdi, Ples v maskah), Turiddu (P. Mascagni, Cavalleria rusticana), Cavaradossi (G. Puccini, Tosca), Lohengrin (R. Wagner, Lohengrin) in Elezar (J. F. Halevy, Židinja). P. Je eden redkih slovenskih pravih junaških tenorjev (prim. SGL, II, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, Ljubljana 1972, str. 529-39). eden od (škofjel)loških »polihistorjev«, France Planina.2 L. 1984 ga v 2. knjigi Muzičke enciklopedije Jugoslavije/Glasbene enciklopedije Jugoslavije (s sicer nekaj napakami!) opiše neznani avtor;3 zaradi podobnosti teksta bi lahko bil to isti avtor kot v SGL, vendar sedaj v hrvaško-srbskem oziroma srbsko-hrvaškem jeziku. Tudi zadnja Enciklopedija Slovenije se v 9. zvezku (avtor gesla spet P. Bed. = Peter Bedjanič) 1. 1995 spomni, dotakne in predstavi P. Polenca.4 Še najbolj pa se ga je v vseh teh letih dotaknil Miha Naglic v rubriki, nadaljevanki z naslovom Po ljudeh gor, po ljudeh dol v svojih »Terenskih ogledih za Gorenjski biografski leksikon« v Gorenjskem glasu.5 2 »Dne 7. oktobra 1980 je dopolnil 70 let znani biolog in pedagog dr. Tone Polenec iz Puštala. Živi v Kranju, toda po smrti brata Poldeta (1974!), nekdanjega opernega pevca, gospodari na svojem domu »pri Nacetu« v Puštalu in sam opravlja razna kmečka dela, kolikor je ...'Tvojo mamo in brata Poldeta sem dobro poznal,...' Brat Polde se je rodil 1. 1912, dve leti za menoj...« (prim. LR, 27, 1980, str. 223-29). 3 POLEN/E/C, Leopold, tenor (Škofja Loka, nepravilno 14., pravilno 5. /op. avtor!/ XI. 1912 - Ljubljana, 5. X. 1974). God. 1952. diplomirao na Akademiji za kazališnu umjetnost u Ljubljani, zatim učio pjevanje. Na opernoj pozornici debitirao u Ljubljani kao Pedro (E. d'Albert, U dolini). Od 1952 (pravilno je: od 1954; op. avt.!) do 1962, kada je prestao nastupati, bio je član Sarajevske opere, u kojoj je ostvario više zapaženih uloga, naročito u fahu herojskog tenora. GLAVNE ULOGE: Manrico i Otello (Verdi, Trubadur i Otello); Werther (Massenet); Mehmed Sokolovič (Zaje, Nikola Šubič Zrinjski); Don Jose (Bizet, Carmen); Lohengrin (Wagner) i Eleazar (J. F. Halevy, Zidovka; prim. MEJ, 2. knj., Leksikografski zavod »Miroslav Krleža«, Zagreb 1984, str. 194). 4 POLEN/E/C, Leopold (Škofja Loka, nepravilno 14., pravilno 5. /op. avtor!/ 11.1912 - Ljubljana, 5.10.1974), tenorist, operni pevec. Diplomiral je 1952 na AIU v Ljubljani; petje je študiral zasebno. Bil je eden redkih slov. pevcev s pravim junaškim tenorjem. V ljubljanski Operi je debitiral že 1951 (pravilno je: 1. 1952!). L. 1954 je nadaljeval kariero v Sarajevu in tam ostal do 1962, ko je prenehal nastopati. Kot cenjen pevec je mdr. nastopal v vlogah Manrica (G. Verdi, Trubadur), Wertherja (J. Massenet, Werther), Mehmeda Sokoloviča (I. Zaje, Nikola Šubič Zrinjski), Dona Joseja (G. Bizet, Carmen), Otella (G. Verdi, Otello), Hermana (P. I. Čajkovski, Pikova dama), Lohengrina (R. Wagner, Lohengrin) in Eleazarja (nepravilno: G. Mayerbeer, pravilno: J. F. Halevy, Židinja, op. avt.; prim. ES, 9. zv., MK, Ljubljana 1995, str. 64). 5 Z naslovom Polde Polen/e/c, »prvi junaški tenor« (s sliko) v 135. nadaljevanju (omenjena rubrika izhaja redno 2-krat tedensko v poltedniku Gorenjski glas v Kranju, vse od 29. apr. 1998) v glavnem prepisuje dosedanje ugotovitve strokovne glasbene literature, dodaja pa še ugotovitve »(škofje)loške dokumentacije« in s tem dodaja Polenčeve igralske (domačijske, škofjeloške) in druge ugotovitve; zlasti še, kar zadeva Polenčevo življenje in delo pred odhodom v Sarajevo in po vrnitvi, nazaj v Škofjo Loko: »Zadnjič smo biografirali biologa Antona Polenca, zdaj je na vrsti Polde, njegov brat, slovenski pevec in loški prosvetni delavec. Za začetek navajamo spomin na njunega očeta Toneta, kakor ga je obudil njegov sin enakega imena. 'Moj oče Tone je bil Ločan iz predmestja Na Studencu. Bil je glavnikarski pomočnik. Dvakrat je šel za zaslužkom v Kanado in se vdinjal tam kot rudar. Mama Johana Homan je bila nezakonska in je živela pri starih starših v sedanji naši hiši v Puštalu, ki je dobila hišno ime (Nacetova hiša, op. avt.!) po dedu. Z očetom je hodila 17 let in starši niso pustili, da bi se poročila. Ko sta bila še fant in dekle, je bil oče nekoč med Puštalci, ko je prišlo na loškem 'placu' do pretepa med njimi in Prifarci. Nekdo izmed Puštalcev je zagnal 'skalo' in je bil eden od Prifarcev ubit. Očeta Toneta je mama še pravi čas potegnila iz gruče, da ni bil udeležen pri tepežu in je potem imel lahko stališče pri zasliševanju. Šele po smrti starih staršev, ko je oče nameraval že tretjič v Kanado, sta se lahko poročila. Kot prvorojenec sem dobil ime po očetu. Brat Polde se je rodil 1. 1912, dve leti za menoj. Tretji sin Andrej je prišel na svet 1. 1914, ko je bila že prva svetovna vojna in je bil oče že na fronti v Galiciji. Andrej je takoj umrl. Oče je dobil strel v nogo in mu je noga ostala poškodovana. Po zdravljenju v bolnišnici je prišel na dopust. Spominjam se še, kako smo se poslavljali od njega, ko je z dopusta odšel za sanitejca na soško fronto. Leta 1916, ko sem bil star šest let, je padel na Lokvici pri Doberdobu. Zadušil ga je bojni plin, ker si ni o pravem času nadel maske.' (LR 27, 1980, str. 223). Enkratne usode, mar ne? Svoje je bil deležen tudi sin Polde. LEOPOLD POLEN/E/C (ES) se je rodil /nepravilno/ 14., pravilno 5. /op. avtorja!/ nov. 1912 v Puštalu, umrl je pred 25-imi leti, 5. okt. 1974 v Ljubljani. polenčevo življenje - poskus biografije P. Polen/e/c je bil rojen 5. novembra 1912 v puštalu (št. 6) v Škofji Loki v Nacetovi »bajti« (in ne 14. nov. kot doslej navaja vsa dosegljiva leksika!).6 O tej pravilnosti rojstnega datuma priča tudi izvirnik Potrdila o državljanstvu, izdan 20. maja 1952 (v Škofji Loki).7 Med podatki zasledimo, da je bil že naslednji dan (6. 11. 1912) tudi krščen. Pravilno in (po)polno krstno ime je Leopold, očeta posestnika Antona (Polenca) in matere Ivane (roj. Homan). Krstna botra sta bila (6. 11. 1912) posestnik Anton Jamnik in Marija Rupar, kmetova žena, babica Marija Grims, vpis v Rojstno in krstno knjigo pa je opravil kaplan Janez Mikuž. Birman je bil v Šk. Loki, 9. maja 19208. Iz istih podatkov izvemo še to, da je (Leo)Pold(e) Polenec umrl v Ljubljani (v bolnišnici, na Zaloški c. 7) dne 5. oktobra 1974.9 Preostali bio- in bibliografski podatki o L. Polencu niso ohranjeni. Določene vmesne epizode o človeku in umetniku pa si bomo še dodatno nanizali iz njegove vzporedne umetniške bibliografije. Tudi ta ni nikjer ohranjena v celoti, zato pa smo si v ta namen pridobili ohranjena dokazila tako v Operi in baletu SNG v Ljubljani in Narodnem pozorištu - Operi v Sarajevu, Ustvarjalni del njegovega življenja je bil razpet med udejstvovanjem na loški kulturni sceni in med poklicnim petjem v operi. Ker puštalska bajta ni mogla preživljati dveh študentov, je šel Polde že mladoleten delat. Zaposlil se je najprej kot občinski sluga v Zmincu, v letih 1932-41 je delal v tovarni Šešir, med vojno pa na domačem posestvu. Dejavno je sodeloval v odporu zoper okupatorja. Študirat je šel šele 1946 in 1952 diplomiral na tedanji Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. V ljubljanski Operi je debitiral 1951 (pravilno je: 1952!), višek svoje pevske kariere pa je dosegel v sarajevski Operi, kjer je bil 1954-62 vodilni tenorist. Odpel je celo vrsto uspelih vlog, med katerimi je sam najbolj cenil vloge Hermana v Pikovi dami, Eleazarja v Židinji in Lohengrina. Pred operno kariero oziroma do odhoda v Sarajevo, in po vrnitvi v Puštal (zadnjih deset let svojega življenja je bil doma tudi za gospodarja), je bil med najbolj dejavnimi kulturniki na loški sceni. 'Vsa leta sem aktivno delal v igralski oziroma dramski sekciji v Škofji Loki. Režiral sem prek 20 premier brez nagrade, delal sem pa sigurno toliko kot profesionalni režiser v poklicnih gledališčih. To so bile predstave: Svet brez sovraštva, Tuje dete, Kralj na Betajnovi, Visoška kronika itd.' Nekateri Ločani se ga še zdaj spominjajo po njegovih dramatizacijah Tavčarjeve Visoške kronike, ki jo je sam priredil in režiral kar trikrat, vsakič na prostem: prvič na dvorišču Puštalskega gradu 1951, drugič na dvorišču Loškega gradu 1963, tretjič ob 1000-letnici Loke v novem letnem gledališču zraven gradu, 1973- Kakšen človeški in ustvarjalni razpon: od puštalskega kmeta prek loškega prosvetarja do prvaka sarajevske Opere! V prvi od teh vlog je ohranil in bratu Tonetu zapustil eno najlepših puštalskih domačij, v drugi je obogatil tisočletno mesto, čeprav mu to niti stalne službe ni privoščilo, s tretjo se je uvrstil v Enciklopedijo Slovenije in si prislužil nadvse laskavo oznako: 'bil je eden redkih slovenskih pevcev s pravim junaškim tenorjem.« (prim. Gorenjski glas, 21. 9. 1999, str. 20). 6 Prim. Rojstno in krstno knjigo, hrani Matični urad Občine Škofja Loka, pod zap. št. 101 na str. 145. 7 Prim. orig. v Polenčevi zapuščini v Šk. Loki (danes Puštal 74; fotokopijo hrani avtor!). 8 Prim. Rojstno in krstno knjigo za 1. 1912 (pripis iz Mrliške knjige 1974, na str. 247, pod zap. št. 2016). 9 Ib. P. Polen/e/c na eni od številnih nedatiranih fotografij iz svojega »sarajevskega« obdobja (ok. 1954-62; orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH) Rojstna in j krstna knjiga. Stari Kritno Ime, očetu i Kritno ima matere Botri Babica '"M « - ** V ■nf Izpisek vpisa (Leo)Pold(eta)a POLENCA iz Rojstne in krstne knjige in prvi dokaz o pravilnem rojstnem datumu P. Polenca (roj. 5. in ne 14. nov. 1912; orig. hrani Matični urad Občine Škofja Loka) nekaj malega pa je ostalo tudi v umetnikovi zapuščini v Nacetovi hiši.10 Tako kot biografski podatki so skopi in s pisnimi dokazili skoraj nedokazljivi verodostojni Polenčevi podatki o šolanju, delu (delovanju), razen nekaterih zelo vestno zabeleženih (pevskih) uspehov v sarajevski Operi (med leti 1954 in 1962). Od vseh del, ki jih je »umetnik« opravljal, je spet dokazljiva njegova delovna doba delavca v (škofje)loški Tovarni klobukov »Šešir« (takrat, med Polenčevimi delovnimi leti na Spodnjem trgu 40 v Šk. Loki!) in sicer: 8. 8.-9.11.1932, 23. 1. 1933-28. 4. 1934, 23. 1. 1935-16. 4.1941,16. 6.-22. 9. 1941 in 16. 7.-7. 8. 1946, skupaj torej okoli 8 let, en mesec in dva dni.11 Ves ta čas je bil po istem dokumentu P. Polen/e/c tudi »socialno zavarovan.«12 Vse to mu je precej kasneje iz različnih službenih dolžnosti in del (umetniških in neumetniških) omogočilo tudi starostno pokojnino od vklj. 1. 1. 1973 dalje;13 torej komaj leto dni do njegove prezgodnje smrti, 5. okt. 1974.14 Malo manj znano je, da je bil P. Polen/e/c tako pred študijem igralstva na AIU (ok. 1946- Polenčeva, Nacetova (rojstna) hiša v Puštalu - Škofji Loki nekdaj (orig. v arhivu družine Polenčevih v Šk. Loki) 10 »... Prostor je posvečen bratoma Poldetu (1912-1974) in prof. dr. Antonu (1910-2000) Polencu. Polde Polen/e/c je bil operni pevec in režiser, prof. dr. Anton Polenec pa znanstvenik, pedagog in publicist, tudi častni meščan Škofje Loke. Polde in Tonče, kot so Puštalci klicali svoja znamenita rojaka, imata zasluge, da se je Nacetova hiša ohranila, kot jo poznamo danes ... (iz prospekta o današnji domačiji-muzeju družine Polenec v Puštalu 74, 4220 ŠKOFJA LOKA; glej podrobne podatke na spletni strani: www.nacetovahisa.com. 11 - Prim. potrdilo Tovarne klobukov »Šešir« z dne 20. 5. 1955 (gl. Polenčeva zapuščina v Nacetovi hiši, Puštal 74, Škofja Loka s podpisom takratnega direktorja Franceta Kavčiča; fotokopijo hrani avtor!). 12 Prim. Sklep Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 6. 12. 1973 pod zap. št. P-212.205 (ibidem). 13 - Ib. 14 Prim. op. 8! Vabilo in spored Na (škofje)loškem kulturnem področju najdemo P. Polenca najprej le kot pevca. Pel je na proslavi dr. Franceta Prešerna, 2. sep. 1945, ki jo je organizirala »puštalska mladina in krajevna O. F.« na grajskem dvorišču v Puštalu (to je na lokaciji zdajšnjega gradu, kjer je na naslovu Puštal 21 danes sedež /osnovne/ Glasbene šole Šk. Loka; op. avt.!).16 P. Polenec je »verjetno« pel tudi v napovedanem (vokalnem, moškem) pevskem oktetu, kot solist pa je ob spremljavi citer naveden še za samospev (F. Serafin Vilhar; op. avt.!) Mornar.17 Verjetno je tudi igral, saj ga 1952) v Ljubljani in v času zelo kratkega delovanja v ljubljanski Operi (1952-54) pa vse do odhoda v Sarajevo (1954) kakor tudi po vrnitvi iz Sarajeva (1962) aktiven na področju ljubiteljskega igralstva na (škofje)loškem dramskem odru. Po diplomi je bil »uradno« dramski režiser in pevstvo mu je bilo tako zaradi naravnega talenta (glasu) kakor (privatnega) študija solopetja pri takratnem slovenskem pevskem, opernem in pedagoškem prvaku Juliju Betettu (1885-1963)15 »šele« sekundarnega pomena. Ali pa tudi ne? Podatkov oz. dokazil o celotnem poteku življenja, (umetniškega) in drugega dela P. Polenca ni na razpolago, zato so podatki o vsem tem malce sporadični. Lotevamo pa se jih kronološko, tako kot so se dogajali. TOVARNA KLOBUKOV-SESIR" Škofje toka LR SLOVENIJA Potrdilo rojen 7.10.1912, aapoelen pri nagem podjetju od 8. 8.1932 do 9.11.1932 od 23. 1.1933 do 26. 4.1934 od 23. 1.1935 do 16. 4.1941 od 16. 6.1941 do 22. 9.1941 od 16. 7.1946 do 7. 8.1946. Tes Saa aapoalltve Je bil socialno zavarovan. S.F. - S.S.I ,j Direktor, n ( KavS15 France ) Potrdilo (P. Polenca) o delovni dobi in še ena (nepravilna navedba, zdaj že tretjega rojstnega datuma: 7 10. 1912! orig. v arhivu družine Polenčevih v Šk. Loki) programski list/plakat za to prireditev18 navaja tudi kot igralca.19 Kljub temu da je bila omenjena proslava tesno povezana z našim literarnim prvakom dr. F. Prešernom, da Basist in pevski pedagog je debitiral na ljubljanskem opernem odru 1903 v Smetanovi Prodani nevesti (Kecal). Študij je nadaljeval v tujini, na Dunaju in bil kmalu angažiran v tamkajšnji Dvorni operi. Od 1922 spet v Ljubljani, kjer je bil od 1933-40 direktor-ravnatelj Konsevratorija Glasbene matice, od 1939, ko se je le-ta preimenoval v Glasbeno akademijo tudi večkrat rektor. Vmes je bil (1930-32) še član Državne opere v Miinchnu. Poleg izjemne domače in tuje umetniške, pevske kariere (kot operni in koncertni pevec!), je bil učitelj številnih slovenskih pevcev. S tem je občutno pripomogel, da se je ljubljanska Opera dvignila na evropsko raven. Mdr. je tudi dobitnik Prešernove nagrade (1962). Prim. programski list, plakat v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enota za Šk. Loko,Partizanska c. 1B. 7Ib. 9Ib. je bil »čisti dobiček«, izkupiček le-te namenjen »v popravo Kulturnega doma«, in glede na to, da ga je organiziral Krajevni odbor O. F je moral biti P. Polen/e/c očitno simpatizer OF. L. 1945 (21. 9. 1945 ko je bil ustanovljen Prosvetni odsek v okviru Okrajnega odbora) od 30. okt. (1945) je v omenjenem kulturnem društvu vodil sekcijo knjižnice. Takrat mu je bilo »že« skoraj 33 let!20 V tej funkciji je bil (po)vabljen tudi na 1. sejo UO KD (= Upravni odbor Kulturnega društva) v Šk. Loki (28. 9. 1945), kjer je bil tudi prisoten. Na 2. seji (istega organa) pa ga (17. 10. 1945) ni bilo več.21 Potem se je spet pojavil (istotam) na naslednjih treh sejah (8. 11., 22. 11. in 6. 12. 1945),22 na naslednji seji (20.12.1945) pa ga spet ni bilo več.23 V (gledališki) sezoni 1946/47 je bil P. Polen/ e/c že napovedan kot režiser »igralske družine iz Puštala« za Finžgarjevo ljudsko igro Naša kri.24 V dveh (napovedanih) predstavah 29. sep. in 6. okt. (1946) je igral glavno (moško) vlogo Miklavža Borštnika, francoskega maira (= župana), delo pa je tudi še režiral!25 Na plakatu, ki je izšel za to »ljudsko igro iz Napoleonovih časov v narodnih nošah s petjem«, je bil natisnjen tudi del igralskega monologa naslovnega junaka Borštnika (igral ga je P. Polen/e/c), katerega vsebina je v dobršni meri značilna za nadaljnji prikaz Polenčeve človeške narave: »Ljubite to grudo, kakor smo jo mi, vaši očetje! In ko bodo naše kosti že trikrat prekopane, naj zvedo pozni vnuki o teh hudih dneh in mogočnjaki naj pomnijo, da naša kri ni igrača!«16 V naslednji sezoni (1947/48) je bil P. Polen/e/c spet napovedan za režiserja Tavčarjeve Visoške kronike (oktober 1947), Princeske in pastirčka (očitno mladinske igre neznanega avtorja; 5. do 11. oktobra 1947) in igre Za svobodo (?).27 Omenjena igralska in režiserska dinamika in različni angažmaji P. Polenca, največ v dramskih vlogah (kot igralec, dramaturg, režiser, ...) se potem v Šk. Loki nadaljuje vse 21 Ib. (Loški oder, Škofja Loka, 1945-76/ŠKL 238, škatla 6028/1, Akc. 392, 80, 95, 120, 180, 269; zapisniki, spisi, odbrane računovodske priloge, 1945-59). 21 Ib. 22 Ib. 23 Ib. 24 Ib. 25 Prim. plakat za omenjeno igro (ib.). 26 Ib. 27 Prim. ZAL, ib. (Loški oder, Škofja Loka, 1945-76/ŠKL 238, škatla 6028/1, Akc. 392, 80, 95, 120, 180, 269; zapisniki, spisi, odbrane računovodske priloge, 1945-59). tja do 1. 1954, ko ga izmed listin (zapisnik občnega zbora Kulturnega društva zdaj že poimenovanega SKUD = Sindikalno Kulturno umetniško društvo »Toneta Šifrerja«) ni več.28 Med najbolj izpostavljenimi imeni, avtorji in naslovi, vse, kar je še moč razbrati iz ohranjene in urejene dokumentacije so igre ali/in režije del z naslovi: Tuje dete, I. Cankar (P. Polenec), Kralj na Betajnovi, F. Roš, Mokrodolci, P. Schuvek (P. Hafner in P. Polen/e/c), Pesem s ceste, I. Tavčar (P. Polen/ e/c), Visoška kronika, J. Ogrinc, V Ljubljano jo dajmo za svobodo, H. Woulijahi, Žene na Niskavourju, S. Cajnkar, Za svobodo, V. Mrštik, Mariša, W. S. Maughm, Sveti plamen, I. Cankar, Za narodov blagor.29 Prav tako je bil v tem času P. Polen/e/c redno prisoten na sejah organov Kulturnega društva, ki se je 1. 1949 preimenovalo v SKUD »Toneta Šifrerja«. Izvoljen je bil v Sindikat, za vodjo Dramatske i Premiera dne 26. januarja 1952 Eugen D'Albert: NIŽAVA Glasbena drama v dveh dejanjih in s, prologom. Besedilo po A. Guimeri napisal Rudolf Lothar, prevedel Smiljan Samec. Dirigent: dr. D. Svara. Scenograf; B. Vavpotič. ■: C. Debevec. Sebastiano, bogat posestnik ...... Tojnmaso. devetdesetletni starček Moruccio, mlinski hlapec ........ Marta........................... Pepa' ............................ Antonla ........................ Rosalia ...... .................. Nuri ............................ Pedro, pastir .................... Nando, pastir .................... S. Car, V. Janko J. Betetto, Š. Drakulič, F. Lupša A. Andrejev, I. Anžlovar V. Gerlovičeva, M. Skenderovič M. Polajnarjeva, N. Vidmarjeva M. Mlejnikova, E. Neubergerjeva S. Drakslerjeva, B. Stritarjeva M. Patikova D. Čuden, P. Polenec G. Dermota, S. Štrukelj Župnik, kmetje in kmetice. Godi se v Pirenejih In v katalonski nižavi ob njihovem vznožju. Zborovodja: J. Hanc. Asistent režiserja: E. Rebolj. Kostupie je po osnutkih Mije Jarčeve izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom C- Galetove, A. Humarjeve in J. Novaka. Inspdcient: Z. Pianecki. — Odrski mojster: J. Kastelic. — Razsvetljava: S. Šinkovec. — Maske in lasulje: R. Kodrova in J. Mirtič. Fragment iz Gledališkega lista in zasedba vlog za operno premiero D'Albertove opere Nižava (prim. Gledališki list Opere v Ljubljani, 1951-52, št. 3) za premiero 26. 1. 1952, str. 2 (?; orig. hrani Arhiv Opere in baleta SNG v Ljubljani) sekcije, pogosto je bil član različnih sklicev upravnih (in drugih) odborov, komisij in bil povabljen v pevsko sekcijo itd.30 V tem času je moral že študirati v Ljubljani (na AIU in petje pri K. Novak Kušej ali/in pri J. Betettu), o čemer pa dokazila »molčijo«; preprosto jih ni. Obstaja le nekaj podatkov Opere SNG v Ljubljani, zlasti še tistih, ki so neposredno povezani s Polenčevim (opernim, pevskim) debijem. Za premiersko predstavo »glasbene drame v dveh dejanjih in s prologom« Nižava nemškega skladatelja francoskega rodu Eugena d' Alberta je bil tenorist P. Polen/e/c napisan v zasedbi v alternaciji z Dragom Čudnom (v vlogi Pedra, pastirja).31 Kljub temu pa mu je v cit. gledališkem listu namenjenih kar nekaj fotografij in podpisov k njim: »Polde Polen/e/c, dramatski tenorist, absolvent Akademije za igralsko umetnost, je začel pevski študij pri prof. Kseniji Kušejevi in bo v 'Nižavi' alterniral z D. Čudnom v partiji Pedra.«32 Druga fotografija s podpisom pa prikaže »našega« tenorista P. Polenca v »Prizoru iz naše uprizoritve D' Albertove 'Nižave' (Marta - V. Gerlovičeva, Pedro - P. Polenec)«.33 In še zadnja napoved: »Prizor iz naše uprizoritve D' Albertove 'Nižave' (Sebastiano - S. Car, Pedro - P. Polen/e/c).34 Značilna slogovna oznaka te opere je morda P. Polencu prišla zelo prav pri njegovem nadaljnjem opernem delovanju, saj je D' Albertova 29 ib. 30 ib. 31 Prim. Gledališki list, Opera, 1951-1952, št. 3 (Eugen D' Albert, NIŽAVA), str. 0 /48/, orig. hrani Opera in balet SNG v Ljubljani. 32 Ib, str. 52. 33 Ib, str. 121. 34 Ib, str. 123. Nižava označena za »stilno spajanje verizma in Wagnerjeve kontinuirane gradnje ... Najbolj so privlačni intimni lirični prizori, medtem ko na dramatsko razburljivih mestih včasih moti pretirana patetičnost.«35 Zaradi podatkov, ki sledijo v Operi SNG v Ljubljani, je prav P. Polen/e/c to (premiersko) vlogo pod taktirko dr. Danila Švare in v režiji Cirila Debevca 26. jan. 1952 tudi odpel: »Sezona 1951/52: 27. 1. 1952 je bila premiera D' Albertove opere 'Nižava'. Dirigiral je dr. Danilo Švara, režiral Ciril Debevec. V tej operi sta se predstavila novo angažirana člana baritonist Simeon Car in tenorist Polde Polen/e/c.«36 Poleg tega P. Polenca spet najdemo v premierski zasedbi v Jugoslaviji krstne predstave Beraške opere angleškega modernega skladatelja Benjamina Brittna (1913-1976) komaj pet let po njenem nastanku (1948); slovenska premiera pa je bila 24. feb. 1953 spet v Operi SNG v Ljubljani. Tokrat tenorist P. Polenec ni bil več v alternaciji, temveč predviden sam oziroma je tudi pel in igral tenorsko vlogo Captaina Macheatha.37 Dirigiral je Samo Hubad, režiser pa je bil Hinko Leskovšek.38 Tudi ta gledališki list prinaša fotografijo »P. Polenca v vlogi Macheatha v »Beraški operi«39 in še skupinsko sliko, ki samo delno prikaže tokratne Polenčeve operne partnerje: »S.(-amo) Smerkolj, L.(-adko) Korošec, C.(-vetka) Součkova, H.(-inko) Leskovšek, M.(-anja) Mlejnikova in P.(-olde) Polen/e/c v 'Beraški operi.«40 In to je praktično vse, kar nam je ostalo z začetka Polenčeve opernopevske kariere (v Ljubljani), zato pa se je njegovo (Polenčevo) ime pojavilo še predno je odšel v Sarajevo. Nekaj, s čimer se je P. Polenec ves ta »ljubljanski« čas še tudi ukvarjal v rodni Škofji Loki v okviru svoje igralske in režiserske aktivnosti tako v igralski, dramski družini kot kasneje v SKUD »Toneta Šifrerja.« Iz (škofjeloškega) Prosvetnega lista41 razberemo, da je P. Polen/e/c prispeval kar tri (strokovne, gledališke) članke z naslednjimi naslovi: Ljudsko gledališče XVIII. in XIX. stoletja, Predzgodovina škofjeloških pasijonskih iger in Spremne besede 35 Prira. Sivec, J, Opera skozi stoletja, DZS, Ljubljana 1976, str. 357. 36 Ib, št. 6 (1952-1953; Benjamin Britten, BERAŠKA OPERA), str. 239 (kjer so na koncu navedena poročila o minulih sezonah!). 37 Ib, str. 0/2/. 38 Ib. 39 Ib, str. 140. 40 Ib, str. 144. 41 Prim. Škofjeloški PROSVETNI LIST, L. I, 1952-53, št. 8, str. 96; 8, 20 in 37; 15. KRSTNA PREDSTAVA V JUGOSLAVIJI PREMIERA DNE 24. FEBRUARJA 1953 BERAŠKA OPERA Baladna opera v treh dejanjih, ki jo je napisal John Gay (1728) in po originalnih spevih na novo uglasbil Benjamin Britten (1948). Prevedla Smiljan Samec in Jadka Sarabonova. Avtorjevo besedilo napisal Mitja Sarabon. Dirigent: S. Hubad Režiser: H. Leskovšek Inscenator: akad. slikar, prot. M, Kavči6 Avtor - berač ......................................H Leskovšek Peachum ..........L. Korošec Peachumka................M. Kogejeva p0Uy ......... C. Součkova Captain Macheath P Polenec Sraka S. Banovec Lockit .................. Lucv M Mlejnikova Gospa Lmitka .... I- BonaSeva »*> s««. . I Gospa Vrtorepka M. Leskovškova Dolly Candra................................................A "učičeva Gospa Slamoglavnikova M Juvančičeva MoUy Nesramnica ..........................................M Murausova Jenny Skokica ................................S. Ulčarjeva Betty 21ampačka ..................................................................M. Gorjančeva Harry Tapetnik £ , Ben Premikač S. Stmkelj Wat Pustež ..............................................................................J- Mat Kujež........................................P Zupan Jemmy Skubec ................• L. Kobal Ned Suniga......................................................................}■ A*"0™1" Gospa Postopačka ............v- Ziherlova - - 11. Rebolj Ječar . Služabnik M .Skabar Natakar .................................... Puhar Zborovodja: J. Hanc Koreograf: N. Murašova Kostume so po načrtih M. Jarčeve izdelale gledališke delavnice pod vodstvom C. Galetove, A. Humarjeve in J. Novaka Odrski mojster: J. Kastelic — Inspicient: Z. Pianecki — Razsvetljava: S. Šinkovec — Maske in lasulje: J. Mirtič in R. Kodrova. Cena Gledališkemu listu din 35. Na ovitku eden od osnutkov scene za »Beraško opero«, delo akad. slikarja M. Kavčiča. Vse fotografije v tej številki Gledališkega lista je posnel. S. Zalokar. Lastnik in izdajatelj: Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Juš Kozak. Urednik: Smiljan Samec. Tiskarna Slovenskega poročevalca. Vsi v Ljubljani. Fragment iz Gledališkega lista in zasedba vlog za operno premiero Brittnove opere Beraška opera (prim. Gledališki list Opere v Ljubljani, 1952-53, št. 6) za premiero 24. 2. 1953, str. 2 (?; orig. hrani Arhiv Opere in baleta SNG v Ljubljani) branko bercic: ob uprizoritvi »Mariše.« V istem najdemo še LOŠKt ROJAKI MED SLOVENSKIMI JAVNIMI DELAVCI oodatek o vzporedni Polenčevi aktivnosti, r Najmanj pa je med rojaki glasbenih umetnikov. Neka] kot Člana Nadzornega odbora SKUD /= i« bilo omenjenih ie med prejšnjimi podatki, tu naj jih dodam ° samo par, ki toliko da zaslužijo imena glasbenikov. Skofjeločan Sindikalnega kulturno umetniškega društva/- Luka Dolinar Curkov!*,. " « •▼rf.tdk oho 12 J0 taM CUWm ULAZNICA: I Din «9.—; fcUk* n Din W ._ Gledališki plakat za opero R. Wagnerja Leteči Holandec alias Večni mornar s R Polencem v vlogi Dalandovega krmarja (orig. hrani Narodno pozorište v arajevu, FBiH), za premiero 28. jun. 1956 v Sarajevu i ^■flHHmBi^H V soboto, 4. avg. 1956 ob 20» uri v Kulturnem domu v Škofji Loki VOKAINI KONCERT 4 PESMI IN OPERNIH ARIJ $ Omjata Polde Potenc, tenorist sarajevske opere v Marica Vogelnik, pianistka ______ Eden redkih »dokazov« za Polenčev nastop v rodni Šk. Loki (orig. hrani ZAL, e. v Šk. Loki) 8 Pianistka in klavirska pedagoginja Marica Vogelnik (1904-1976) je bila v Polenčevem aktivnem pevskem obdobju (1952-62), v letih 1940-57 profesorica na Glasbeni akademiji oz. današnji Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot koncertno pianistko in spremljevalko jo je P. Polenec verjetno spoznal in z njo delal oz. študiral v času privatnega učenja petja pri prof. J. Betettu (prim. MEJ, 2. knj., Leksikografski zavod »Miroslav Krleža«, Zagreb 1984, str. 508-09). Prim. plakat v ZAL, ibidem. P Polen/e/c v vlogi Hermana v operi P. I. Čajkovskega Pikova dama (orig. hranita družina Polenčevih v Šk. Loki in Narodnopozorište v Sarajevu, FBiH), posnetek z ene od januarskih predstav l. 1957 v Sarajevu sedmih slikah je napisana po Puškinovi noveli in libretu skladateljevega brata Modesta Čajkovskega. Takrat so bili Polenčevi sodelavci: dirigent Mladen Pozajič, režiser Drago Fišer (kot gost) idr. Ker je zasedba v večini vlog alterirana, je Polen/ e/c pel alternativno z Mariom Durancem. Gre za skladateljev operni ustvarjalni vrh. Herman P. I. Čajkovskega je za razliko od Puškinovega »človek vročih čustev, strasti in ognjene fantazije. Pri njem je začetna gibalna sila ljubezen do Lize (zasedena spet s sopranistko Miro Štor!). Ta za razliko od Puškina ni več ubožna grofičina rejenka, ampak njena vnukinja.« V 5. sliki, ki je najbolj mračna po koloritu, je izstopajoč monolog Hermana, ki se ga polašča blaznost, saj je Pikova dama P. I. Čajkovskega opera solističnih točk. P. Polen/e/c je imel takrat v vlogi Hermana še posebno »priložnost« v ariosu (1. slika). Če se je očitno v tej sezoni oglasil le v tej premieri, je spet zagotovo pel preostale vloge, saj Opera v sarajevskem Narodnem pozorištu v tistem času kaže na glasbeno repertoarno gledališče. V njem pa so zagotovo tako kot v prenekaterem dandanašnjem glasbenem teatru bili tudi tenoristi »diktatorji repertoarja.« P. Polenca srečamo v tej sezoni še v premieri opere Simonide srbskega skladatelja Stanojla Rajičiča, ki je 24. maja 1957 doživela sploh prvo postavitev prav v Sarajevu. S tenorsko vlogo Nikodima (libreto je po dramski enodejanki Milutina Bojiča Kraljeva jesen napisal Josip Kulundžič) se je P. Polenec priključil ekipi dirigenta in režiserja v eni sami osebi: Ivana Štajcerja. V naslednji sezoni (1957/58) se p. Polen/e/c spet pojavi v eni od naslovnih vlog, v ponovljeni vlogi Cavardossija, v 30. (ponovljeni) predstavi Puccinijeve Tosce 3- dec. 1957 ob gostovanju romunske pevske prvakinje iz Bukarešte, sopranistke Elene Černei v naslovni vlogi Tosce (prim. njegov prvi tovrstni nastop v prejšnji, 1955/56, sezoni v Sarajevu!). Režiser je ostal Jurislav Korenič, dirigent pa je bil Mladen Pozajič. Komaj štiri dni za tem (7. dec. 1957) odpoje P. Polen/ e/c v 20. ponovitvi Verdijeve Aide prvič tenorsko vlogo Radamesa. Po V tih i- W k P. Polen/e/c v vlogi Radamesa v Verdijevi operi Aida (na desni-spodaj; njegovi partnerji neznani; orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), posnetek s predstave 9. nov. 1956 v Sarajevu larodno pozorište u Sarajevu ■ 231 Nedelj«, Zf april ItJfl !•*» •BNOVA KARMEN Opera u «*Urt Oina — Nttpluo: 2ori BIZE Ubralo prema nov.H Pro»p*r. MERI ME-«. napfcalk H. MAJEK 1 L. HALIVI ml: MItdcn POZAJIC Reditelj: Jurialav KORINIC graf: SUM BKL02ANSKI k. f. Koetimofraf: Helen« UHLIK-HORVAT LICA: Karmen. etganka...........B»dem« Bokolovlt-Sujoor Don Hoče. narednik...........Leopold rolenec Mlkaela, muki djevojka.........Mir« 8tor Eakamiljo, toiMdor...........M«tij« Kuftlnee ZunJIf«. poruMk............Mirko JanJM« Morale«, narednik............Franjo Blnder ( Dankalra I . JJ . ........PeUr Kloc Reroendedo j - ........Ante Sladoljev. muhJU ........Mirka KlarlO Merced« | d"n*C ........ Efiaa Uherka Oftdrt, oatnki. narod, radnlce, dieo«, krtlumCarl. Dogads ae u Španiji u prvoj polovrlnl XIX vijaka. Spanaka pleaove u II fttnu livodi baletni hor, a u IV ttnu Tert Likar 1 baletni hor. graf: Praajo HORVAT Aalateot naUJe: Krtto SKAKAVAC Konoertmajitor: Alekaandar SEGEDI >1 1 dekoracije radene ped rukovodatvom Rute Dordevl*, Branka Mall6a 1 Tranje Curkov!««. Sllkankt rodovi radenl pod rukovodatvom Paul« Sn«jder«. Majator poaornlce: Veljko U Raavjeta: Dui«n Boberevti I Karlo M MMak m 1» J0. a «vrtet«* ain 12 tata CMBOt (JLASMICAi Din lit.—i releije 1 od II—VI red« Dln lM.-i fotelja II od TO-XII reda Din IM.-; r«ulj« m od XVIII reda Dlri 100—1 UU w»il> Din IM.—t Ui« I Din IM.-; le«« n Din 100— B«lko« I - aradkia Din m—J BbUmh i — ta t trta« Din H—: Ballua U — rad I Din. «0.—: Balko« n Din M— Gledališki plakat za Bizetovo Carmen ob priliki gostovanja romunske mezzo-sopranistke Elene Černei v naslovni vlogi in s P. Polencem v vlogi Don Joseja (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), za predstavo 3- dec. 1957 v Sarajevu doslej znanih podatkih nimamo te vloge nikjer omenjene. Kdaj in kje naj bi jo P. Polen/e/c pel premierno? Zato morda sedaj beseda ali dve o tej novi Polenčevi vlogi v Verdijevi Aidi: za opero v štirih dejanjih in sedmih slikah je libreto, besedilo napisal Antonio Ghisianzoni. Gre za svečano opero, v kateri imajo po skladateljevi tradiciji, zlasti še v tistem, uspešnem avtorjevem ustvarjalnem fragmentu enak pomen tako arije kot ansambli, recitativi pa še balet, koračnice, mogočni zbori in pompozni sprevodi. Mojster dotlej še ni zložil tako lepih arij, kot so Radamesova romanca idr. V naslednji sezoni 1957/58. je omenjen najprej v opernem diptihu, 15. ponovitvi operne predstave iz standardnega repertoarja, Leoncavallovih Glumačev. 11. jan. (1958) je odpel vlogo Cania, vodjo potujočih glumačev, skupaj s partnerico, sopranistko Vando Cisler v vlogi Nedde. Njegova najvažnejša sodelavca v tej predstavi sta bila zagotovo spet dirigent Teodor Romanič in režiser Berislav Brajkov. Za to dramo v dveh dejanjih je napisal besedilo skladatelj Ruggiero Leoncavallo sam. Vrhunec te opere je zagotovo tenorska Gledališki plakat za eno od (15). ponovitev Leoncavallovih Glumačev; P. Polenec v vlogi Cania (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), za predst. 11. jan 1958 v Sarajevu ' ® NARODNO POZORIŠTE U SARAJEVU Muk. « |M 1*51 MIMUII« Kavalerija rustikana Ljubav-čarobnka Fantastični magazin - ------... .k. 11 t. Gledališki plakat za opero Cavalleria rusticana Italijana Pietra Mascagnija: P. Polen/e/c v vlogi mladega kmeta Turidduja (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), za predstavo 6. jun. 1958 v Sarajevu P. Polen/e/c v vlogi grofa Riccarda Warwicha v Verdijevem Plesu v maskah (P. Polen/e/c sedi na desni; orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH) posnetek s predstave 27. feb. 1958 v Sarajevu arija Cania na koncu 1. dejanja. 18. jan. (1958) je v 21. ponovitvi Verdijeve Aide tenorist Polenec spet enkrat odpel vlogo Radamesa z že znanimi protagonisti te popularne opere in s tem še eno predstavnico repertoarnega opernega gledališča (prim. prvi omenjeni nastop P. Polenca v tej vlogi v isti sezoni!). 27. febr. 1958 je P. Polen/e/c napisan na plakatu v naslovni vlogi Grofa Riccarda, Warwicha, bostonskega guvernerja v Verdijevi operi Ples v maskah (libreto AntonioSomma;operavtreh dejanjih in šestih slikah). Pel je sam, brez alternacije, njegovi sodelavci pa so bili še baritonist Milivoj Bačanovič v vlogi Renata, sopranistka Ana Ivaniševič v vlogi Amelije, dirigent Teodor Romanič in režiser Jurislav Korenič. Verdijeva opera v treh dejanjih in šestih slikah sodi v železni repertoar vsake opere, zato tudi verjetno v seznam del takratnega repertoarnega gledališča v Sarajevu. Najboljši del te Verdijeve opere je njeno 2. dejanje, ki vsebuje tudi ljubezenski duet med Riccardom in Amelijo, glasba Riccardove smrti pa je elegična; spet niz priložnosti za takratnega vodilnega sarajevskega tenorista slovenskega rodu (P. Polenca)! Tudi številčna prisotnost Verdijevih oper utrjuje tezo o repertoarnem gledališču takratne sarajevske Opere. P. Polen/e/c je napisan v 52. (!) P. Polen/e/c v vlogi slikarja Maria Cavaradossija v Puccinijevi Tosci (na levi; orig. v arhivu družine Polenčevih v Šk. Loki in Narodnem pozorištu v Sarajevu, FBiH) posnetek s predstave v dec. 1958 v Sarajevu ponovitvi Verdijeve opere Trubadur, tokrat v glavni tenorski vlogi Manrica (libreto: Salvatore Cammarano in Leone E. Bardare). Predstava, ki jo omenjamo, je bila na sporedu 5. apr. 1958. Poleg P. Polenca so tolmačili glavne vloge še: baritonist Milivoj Bačanovič v vlogi Grofa Lune, sopranistka Ivana Ivaniševič v vlogi Leonore, altistka Branka Dordevič-Perič v vlogi Azucene, pa še dirigent Mladen Pozajič, režiser Mladen Sabljič idr. Zaradi opernega libreta in skladateljevih karakteristik, ki jih je položil v značaj ciganke Azucene, ki je njeno ljubezen do Manrica za maščevanje svoje matere položil stran od omenjene tenorske vloge, lahko samo verjamemo, da je P. Polen/e/c več kot vešče odpel vsaj tiste najvišje in najbolj eksponirane (visoke) tone okrog tričrtanega ce-ja. 6. jun. (1958) je pel sarajevsko premiero Cavalerie rusticane Pietra Mascagnija in glavno vlogo mladega kmeta Turidduja (libreto za enodejanko sta po Vergilovi drami napisala G. Targioni-Tozzetti in G. Menasci). Delo s prizvoki ljudske glasbe dobro nakazuje lokalni (italijanski) kolorit. Mlado kmetico Santuzzo je pela sopranistka Branka Dordevič-Perič, dirigent je bil Mladen Pozajič, režiserka pa Slovenka, Mariborčanka Erika Druzovič (k. g.). Gre za delo z bogatimi igralskimi in pevskimi priložnostmi tako glavne ženske kot moške vloge: duet Turidduja in Santuzze, ganljivo Turiddujevo slovo od matere, Turiddujeva napitnica z zborom, ljubezenska pesem, ki jo poje Turiddu za odrom, idr. Ob tej enodejanki sta bila takrat v Sarajevu na sporedu še dva krajša baleta, in sicer enodejanki: Ljubezen čarovnica na glasbo M. d. Falle in Fantastični magazin na glasbo G. Rossinija-O. Respighija; oba baleta je dirigiral Radivoje Spasič. Naslednja sezona (1958/59) je že kmalu na začetku (23. okt. 1958) prinesla Polencu eno od epizodnih tenorskih vlog Grigorija Otrepjeva (Dimitrija samozvanca) v ljudski glasbeni drami v štirih dejanjih in desetih slikah Boris Godunov Modesta Petroviča Musorgskega (libreto je delo skladatelja M. P. Musorgskega po Puškinovi dramski pesnitvi in na podlagi zgodovinskih podatkov Karamzina). Dirigiral je Ivan Štajcer, režiser je bil Jurislav Korenič, naslovno vlogo Borisa pa je pel basist Mirko Janjčič. Čeprav velja M. P. Musorgski za največjega mojstra ruske nacionalne opere, je omenjeno delo rezultat skladateljevega odklona od romantične tradicije v nenavadno drzen realizem. Manj kot čez dva meseca, 14. dec. (1958), je P. Polen/e/c pel v Sarajevu obnovljeno predstavo (v rangu premiere) in glavno tenorsko vlogo, morda svoj največji igralski in zlasti še pevski uspeh, slikarja Maria Cavaradossija v Puccinijevi glasbeni drami v treh dejanjih Tosca (besedilo po V. Sardouju sta napisala Luigi Illica in Giuseppe Giacosa). Njegova ljubezenska partnerica Tosca je bila sopranistka Mira Štor, dirigent je bil Ivan Štajcer, režiserka pa je bila spet Slovenka Gledališki plakat za Verdijevo opero Ples v maskah ob priliki gostovanja ameriške sopranistke Glorie Linari-Lind v Sarajevu: 29. okt. 1959; P. Polen/e/c v vlogi grofa Riccarda Waru>icha (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu FBiH) Gledališki plakat za Verdijevega Trubadurja ob gostovanju italijanske mezzosopranistke Licie Galvano v Sarajevu: 17. dec. 1959; P Polen/e/c v naslovni vlogi trubadurja Manrica (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH) Gledališki plakat za Pucci-nijevo Tosco ob priliki gostovanja ameriške sopranistke Glorie Lind v Sarajevu: 26. okt. 1959; P-Polen/e/c v vlogi slikarja Maria Cavardossija (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH) Gledališki plakat za Verdijevo opero Aido ob gostovanju ruske pevske prvakinje Bolšoj teatra iz Moskve sopranistke Galine Višnjevskaje v Sarajevu: 9. maja 1960; P. Polen/e/c v vlogi Radamesa (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH) I NARODNO POZORIŽTE U SARAJEVU Gostuie BLANCHE THE BOM, mecEosopraa PRVAKIN|A METROPOLITAN OPERE NEW-YORK KARMEN Gledališki plakat za Bizetovo Carmen ob priliki gostovanja prvakinje opere Metropolitan iz New Yorka (ZDA) mezzosopranistke Blanche Thebom v naslovni vlogi in s P. Polencem v vlogi Don Jo sej a (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), za predstavo 14. apr. 1960 v Sarajevu Tenorist Polde Polen/e/c v naslovni vlogi Lohengrina v istoimenski Wagnerjevi operi (na sliki v sredini, pred zborom; orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), posnetek s predstave v sep. 1960 (?) v Sarajevu Erika Druzovič; sami »stari« znanci »našega« P. Polenca in spet veliko priložnosti zanj: velika Cavaradossijeva arija v 3- dejanju, slovo od življenja in ljubezni, ljubezenski duet obeh junakov (v 1. dej.) pa spadajo med najboljše ljubezenske prizore v Puccinijevem opusu nasploh. V delu ne manjka niti mojstrskih dramskih razporeditev niti neizčrpne muzikalne invencije niti nežnega instrumentalnega kolorita. Vse to je bilo zagotovo »našemu« »svetlemu in junaškemu« tenoristu in stasiti človeški pojavnosti umetniški zenit. V sezoni 1958/59 P. Polenca ne srečamo na seznamu premiernih pevcev v Sarajevu. V naslednji sezoni 1959/60. je P. Polen/e/c odpel »najmanj« dvoje vlog v rednem repertoarnem gledališču. Prva vloga je že omenjeni Ricardo v Verdijevem Plesu v maskah (12. ponovitev, 29- okt. 1959; prvič smo ga v tej vlogi srečali v sezoni 1957/58) in nato še vloga Manrica v Verdijevem Trubadurju (61. ponovitev, 17. dec. 1959, ko je v Sarajevu v vlogi Azucene gostovala italijanska solistka, altistka Licia Galvano iz Milana; prvič smo to Polenčevo vlogo že omenili v sezoni 1957/58, ko jo je v Sarajevu tudi prvič pel!). Ponovil je še en svoj številni (sarajevski) uspeh z vlogo Cavardossija v Puccinijevi Tosci, ko je pel to svojo zagotovo najtežjo in hkrati najuspešnejšo vlogo 14. apr. (1960) ob priliki gostovanja ameriške sopranistke Blanche Thebom iz newyorške Metropolitanke v naslovni vlogi Tosce. Edina premierska vloga v fNARODNO POZORIŽTE U SARAJEVU »nii«m*. f m* t*M i.» iOliuK: GAL1NA VIŠNJEVSKA, .opran - SSSR PRVAKINJA KKjSOf TEATRA MOSKVA tej sezoni pa je pripisana še eni od epizodnih vlog v Mozartovi Čarobni piščali, ko je 12. maja (1960) na premieri pel vlogo Prvega orožnika. Za veliko opero v dveh dejanjih in kar 14 slikah je libreto, besedilo napisal Emanuel Schikaneder. Polenčevi takratni sodelavci pa so bili: basista Paško Duplančič in Slovenec, Mariborčan Makso Savin (v alternaciji Sarastro), tenorist Vojislav Vujačič v vlogi Tamina, sopranistka Radmila Todorovska v vlogi Kraljice noči, sopranistka Vanda Cistler v vlogi njene hčere Pamine, baritonist Ljubiša Martinovič kot Papageno, sopranistka Trifona Kulari kot Papagena, dirigent Teodor Romanič in režiserka, Slovenka Erika Druzovič (k. g.). Ker je Čarobna piščal prva in morda edina velika Mozartova glasbena mojstrovina, ki je bila ustvarjena za ljudske množice, v njej prevladujejo zlasti še ansambelski (pevski) prizori: zborovske scene. To Mozartovo delo je že na pragu romantike. V 29. ponovitvi Verdijeve Aide (9- maja 1960 ob gostovanju ruske operne primadone Galine Višnjevske, prvakinje moskovskega Boljšoj teatra v naslovni vlogi Aide) spet najdemo našega prvaka med njenimi partnerji v vlogi Radamesa; dirigiral je Ivan Štajcer, režija pa je bila v rokah Jurislava Koreniča (prim. Polenčev prvi tovrstni nastop v Sarajevu v sezoni 1957/58, 7.12. 1957). V sezoni 1960/61 je tenorist P. Polen/e/c spet nastopil v premieri že na začetku te sezone in sicer 25. sep. (1960) v naslovni vlogi Lohengrina v istoimenski Wagnerjevi operi. Morda predstavlja prav ta pevski in igralski lik za vlogo Cavardossija v Puccinijevi Tosci (drugi) Polenčev tovrstni vrh? Ob tem, da sta vlogo Henrika Ptičarja, nemškega kralja pela v alternaciji dva basista Paško Duplančič in Makso Savin, je bil P. Polen/e/c v naslovni vlogi sam; kar samo še potrjuje njegovo formo in vrhunec življenjskih in umetniških moči; bilo mu ni niti 48 let! Poleg že omenjenih so bili njegovi tokratni sodelavci še sopranistka Mira Štor v vlogi Elze Brabantske, dirigent Ivan Štajcer, režiser Anton Koren idr. Tako kot za večino Wagnerjevih glasbenih dram, je tudi za to romantično opero v treh dejanjih - za Lohengrina - besedilo napisal skladatelj sam. Lohengrinov lik je odet v mistične zvoke, ki sijajno označujejo poslanca božanskih sil. Lohengrin je v primerjavi z značilnim Wagnerjevim »Sprachgesangom« bolj pet kot pa govorjen. Tako kot je P. Polen/e/c že pred leti pel v Wagnerjevem Večnem mornarju (sezona 1955/56) je morda s sto svojo (drugo) Wagnerjevo vlogo daleč presegel samega sebe. Kar pa zadeva njegove zadnje sezone, lahko že za to sezono, sezono 1960/61, ugotovimo, da je s predstavo Židinje skladatelja Jacquesa Fromentala Halevyja zaključil svojo »sarajevsko« epizodo in hkrati celotno (pevsko) kariero. S tenorsko vlogo Žida in draguljarja Eleazarja, ki je doživela premiero v sarajevskem Narodnem pozorištu 22. marca (1960), je P. Polen/e/c zaključil niz omenjenih premierskih tenorskih vlog. Za veliko opero v petih dejanjih je napisal libreto, besedilo Eugene Scribe. V tem delu je najbolje prikazan fanatizem Eleazarja, ki vzplamti v zaključnem prizoru predzadnjega, 4. dejanja. Delo pa daje vsem pevskim solistkam in solistom odlične priložnosti, da v njih pokažejo in razkrijejo vse svoje najboljše kvalitete. Tokratni Polenčevi sodelavci so bili še dirigent Mladen Pozajič, režiser Anton Koren idr.70 ,n Prim. Narodno pozorište, Izložba 75 godina rada Narodnog pozorišta, 100 godina zgrade sa osvrtom na teatarski život Sarajeva prije osnivanja Pozorišta i Teatrografska študija: Repertoar pozorišta (1921-1996); Priloži o razvoju Drame, Opere i Baleta i teatarskom životu; Muzej književnosti i pozorišta umjetnosti BiH, Sarajevo 1998, str. 255-77; izvirnik hrani Narodno pozorište-opera v Sarajevu in lepake za gledališke predstave, ib.; kopije hrani avtor!). V okviru -!iO-,julojUih pol.-fcaito p?iro?riJo psoludiji, flois Dorfcok»oSuri ploai, iovojo pianiotim Morijo EooiJoofiiS. 4/uOOCCOO 3iBOt»arija is oporo "Čara«", poj o ton-oeiat .. oldo Polcnoo,prl klavirju pianiotka Itoriju —— odaor —- RooijaaSlc. 5/ iotoff IJio oj .ove^l,Jc.ooooi:3 poaon, iaVu.^: trio ijorsxau >o :.olovy »arijo ic oporo "/idinja", poj a wxiorl-t *oldo tolenoe,prl ;J.avi»Ju piaalatiia : torija •.ooijaasiii. 7/ Fs^xiarie ,..opint..oc turno v to duru, ia ^ v cio oolu* iavjJ;. pioaiatta ■ torija >oolJnatilo. j/Ho&o ii-jonlti, on ovot, .iiil .ulaji^t luilaoo - -jonorl:it . oldo i olonoo.;«! lvvirju plaalrjt>a :"asij'-::ooiJcač£. -Jjo? -toivj-.iUaovt lo -ijo, s -•voi-u-, 1ovxi.jS pl-o iSV oC UriO OTU3C• u/JoOtf . to-j j- iOUOOTv v arvir. lo; Javili pilotnih priro.litev fcooucn« Spored koncerta 29. avg. 1963 v Škofji Loki Opero je zamenjal za kmetijo V Puštalu pri Škofji Loki je lesena domačija, pred najmanj 200 leti zgrajena. Na pročelju visijo rumene kite koruze. V stene očrnelih brun so vsekana okenca, ki komaj dovoljujejo soncu, da pokuka v hišo. Velika kmečka peč ji daje videz domačnosti. To je dom kmeta Poldeta Polenca. Kakih dvajset let je minilo, ko je v ljubljanski operni hiši zapel nov bariton. Starejši ljubitelji opernih arij se ga gotovo še spominjajo. ■Povabili io me, pa sem šel. V Ljubljano pet,« se spominja Polde' Polenc. »Občinstva nisem bil vajen in tremo sem imel. Skoraj noč in dan sem vadil in uspeh ni izostal. Diplomiral sem na Igralski akademiji. Profesorji so me imeli radi in so mi pomagali. Profesor Betetto me Je poslal celo v Gradec na skušnjo. Z nemškim petjem so bili zadovoljni, s slovenskim pa ne.« Nenadoma pa petje Poldeta Polenca v ljubljanski operni hiši ni bilo več dobro. Vsaj tako so trdili. »Zdi se mi, da sem se profesorici zameril. Trikrat sem zatem ie pel * Gorenjskem slavčku, potem pa nič več.« Z odprtimi rokami pa so ga sprejeli v sarajevski operi. Polenc je takoj dobil številne vloge. Pel je v Othellu, Trubadurju, 2idinji, Cavallerii rusticani, Borisu Godunovu in v drugih vlogah. Toda navdušeno ploskanje poslušalcev ga ni premamilo, da ne bi neprestano mislil na domačijo v Puštalu, na dom, v katerem je prebivalo že toliko rodov Polencev. »Med počitnicami sem se vedno vračal domov. Dve stari Micki sto gospodarili na kmetiji. Kaj dosti nista mogli več postoriti. Pa je bilo treba preorall zemljo, Jo posaditi, obrati sadje, skrbeti za kravo v hlevu. In sklenil sem, da v Sarajevu ne bom dočakal upokojitve. Odločitev je bila težka. A zmagala je zemlja. Postal sem kmet.« In sedaj že vrsto let prav ponosno stopa s košem na rami skozi vas, krmi svoji kravici, obira sadje in obdeluje polje. Dela mu ne zmanjka, a še vedno najde čas za petje. V družbi kaj rad pritegne s svojim baritonom. »Takoj Je druga ,štimun-ga'«, pravijo .Ločani, »če zapoje še Polde Polenc.« L. Bogataj Del časopisne reportaže o P. Polencu avtorice in novinarke Leopoldine Bogataj v Gorenjskem Glasu, 29. dec. 1971, str. 16 Kdaj natančno in zakaj se je končala relativno kratka pa dovolj bogata pevska in gledališka kariera P. Polenca v Sarajevu ni mogoče natančno določiti in odločiti. Tako kot pravijo njegovi poznejši spomini, ga je tudi iz Sarajeva ves čas vleklo domov, v rodno Šk. Loko, na njegovo kmetijo, kar vse je še najbolj natančno popisano v kratkem intrevjuju s pevcem z naslovom Opero je zamenjal za kmetijo: »V Puštalu pri Škofji Loki je lesena domačija, pred najmanj 200 leti zgrajena. Na pročelju visijo rumene kite koruze. V stene očrnelih brun so vsekana okenca, ki komaj dovoljujejo soncu, da pokuka v hišo. Velika kmečka peč ji daje videz domačnosti. To je dom kmeta Poldeta Polenca. Kakih dvajset let je minilo, ko je v ljubljanski operni hiši zapel nov bariton (pravilno je: tenor; op. avt.!). Starejši ljubitelji opernih arij se ga gotovo še spominjajo. 'Povabili so me pa sem šel. V Ljubljano pet,' se spominja Polde Polen/ e/c. 'Občinstva nisem bil vajen in tremo sem imel. Skoraj noč in dan sem vadil in uspeh ni izostal. Diplomiral sem na igralski akademiji. Profesorji so me imeli radi in so mi pomagali. Profesor Betetto me je poslal celo v Gradec na skušnjo. Z nemškim petjem so bili zadovoljni, s slovenskim pa ne.' Nenadoma pa petje Poldeta Polenca v ljubljanski operni hiši ni bilo več dobro. Vsaj tako so trdili. 'Zdi se mi, da sem se profesorici (Kseniji Kušej, op. avt.!) zameril. Trikrat sem zatem še pel v GORENJSKEM SLAVČKU, potem, pa nič več.' Z odprtimi rokami pa so ga sprejeli v sarajevski operi. Polen/e/c je takoj dobil številne vloge. Pel je v OTHELLU, TRUBADURJU, ŽIDINJI, CAVALERII RUSTICANI, BORISU GODUNOVU in v drugih vlogah. Toda navdušeno ploskanje poslušalcev ga ni premamilo, da ne bi neprestano mislil na domačijo v Puštalu, na dom, v katerem je prebivalo že toliko rodov Polencev. 'Med počitnicami sem se vedno vračal domov. Dve stari Micki sta gospodarili na kmetiji. Kaj dosti nista mogli več postoriti. Pa je bilo treba preorati zemljo, jo posaditi, obrati sadje, skrbeti za kravo v hlevu. In sklenil sem, da v Sarajevu ne bom dočakal upokojitve. Odločitev je bila težka, zmagala je zemlja. Postal sem kmet.' In sedaj že vrsto let prav ponosno stopa s košem na rami skozi vas, krmi svoji kravici, obira sadje in obdeluje polje. Dela mu ne zmanjka, a še vedno najde čas za petje. V družbi kaj rad pritegne s svojim baritonom (pravilno je: tenorjem; op. avt.!). 'Takoj je druga štimunga,' pravijo Ločani, 'če zapoje še Polde Polen/e/c.«71 Ker je bil torej P. Polen/e/c v letih 1954-62 angažiran v sarajevski Operi, ga v tem času ni bilo v Škofji Loki oz. ga ni zaznati v (škofje)loške gledališkem življenju in delu.72 Zato pa ga že 12. okt. 1964 najdemo kot režiserja med člani repertoarne komisije, ki je v Šk. Loki pripravila razgovor o formiranju amaterskega gledališča.73 Kot tak je bil spet takoj izvoljen v (gledališki) umetniški svet, član uprave Loškega gledališča, na predlog Rada Jana pa tudi zelo kmalu njegov upravnik (8. dec. 1964).74 Še istega leta je bil P. Polenec izvoljen za direktorja (Škofje)Loških poletnih prireditev in kmalu so ga, še v istem letu (1964), poimenovali za »človeka, ki ves živi za gledališče.«75 Kot tak se potem nenehno pojavlja kot član različnih drugih (ljubiteljskih) kulturnih in še zlasti gledaliških in prosvetnih organov (v Škofji Loki). 10. dec. (1964) je bil že izvoljen za v. d. direktorja upravnika Loškega odra (prim. zapisnik gledališkega sveta Loškega odra).76 Njegovo gledališko, upravniško in še kakšno delo se redno pojavlja tako na debatnih večerih, kjer nastopa kot umetniški vodja, član umetniškega sveta itd. Vse to zelo počasi prehaja v neke vrste (pol)profesionalizacijo njegovega tovrstnega dela, ki je na začetku omenjeno kot delo honorarnega upravnika (1965).77 71 Prim. Bogataj, L. (v.: /Gorenjski/Glas, 29. 12. 1971, str. 16). 72 Hrani ZAL, ib. (Loški oder 1953-71, zapisnik in spisi, škatle 6029-6036). 73 Ib, šk. 6029/2. 74 Ib. 75 Ib. 76 Ib. 77 Ib. Pred hišo Nacetovega Poldeta-Polenca v Puštalu, konec marca 1968 (zelo vroča pomlad); P. Polenec na levi in F. Štukl na desni (orig. last F. Štukla v Šk. Loki; foto: P. Pokom) Že naslednje leto (1965) se Polenec podpisuje kot upravnik istega.78 Zato kot tak na seji (upravnega) Odbora Loškega gledališča (7. nov. 1966) izrazi željo, da se ga razreši dolžnosti predsednika Loškega gledališča.79 V letih, ki sledijo, se Polenčev interes in pa tudi delo vedno bolj veže s položaja in dela na Loškem odru še na Loške poletne kulturne prireditve in zlasti še na njegovo dramatizacijo, režijo in postavitev Tavčar-Polenčeve Visoške kronike. 80 »Njegovo« Visoško kroniko81 poznamo že s prve postavitve 1. 1949, potem pa so pred nami še postavitve v letih: 1963, 1964, 1965 in 1973-82 Zlasti še zadnja, ko so jo pod Polenčevo režijsko in igralsko roko odigrali ob 1000-letnici Škofje Loke (1973) na (škofje)loškem gradu, je bila tista predstava, ki tako njegovo pevstvo kot igralstvo in režijo zaokrožajo kot Polenčev celotni kulturni opus. Saj je tokrat njegova dramatizacija, režija in igra dosegla poleg premiere skoraj deset predstav. To je bila gledališka igra sicer statične narave, ki jo dandanes v (Škofji) Loki edinole še lahko primerjamo tako s prvimi procesijami Marušič-Romualdovega Škofjeloškega pasijona (1721) in z njegovimi ponovitvami oziroma obnovitvami v letih 1999-2000. V tem času, torej po 1. 1964, se Polenčevo ime vsakič pojavlja na kateremkoli mestu in položaju, ko se v Škofji Loki govori in piše o kulturi in še posebej o gledališču. Ob nekaterih odličnih ljubiteljskih gledaliških igralcih različnih usmeritev in generacij pa v tem času zagotovo ne moremo mimo timskega dela Zdenka Furlana, Rada Jana, Janka Kreka in Poldeta Polenca; ti so se izmenjevali na različnih položajih, režirali in nekateri od njih tudi igrali na Loškem odru. Natančnih vlog, režij in preostalega, res čisto igralskega »opusa našega« P. Polenca se tukaj ne bomo dotikali, četudi je ta umetnikov delež velik in v letih po povratku iz Sarajeva, torej po letu 1964, še večji, uspešnejši in tudi prodornejši kot pa tisti v Polenčevem »predsarajevskem« obdobju (ok. 1946-54).83 Iz tega časa, iz jubilejnega leta Loškega odra (1973) izhaja še druga, za Polenca pomembna dramatizacija Tavčarjeve V Zali84 Iz že omenjenega dolgoletnega in plodnega sodelovanja P. Polenca z Ločani, med njimi je bil v zadnjih letih življenja in dela prav Janko Krek najbolj izpostavljen, velja iz tistega časa neke vrste dovolj enovit pogled in hkrati na ljubezen obeh Ločanov na »njuno« Loko, saj sta prav v (tem) času skupaj objavila citat, posvečen 1000-letnici (Škofje) Loke:85 »Mirno in milo gori nad gorami, kot zastor zlat -ah, tamkaj odzad, tam si ti, ki me misel nate omami - o domovina, Loka, moj dom ...« 78 Ib. (prim. zapisnik primopredaje z dne 20. 1. 1965), kjer stoji »prevzem te funkcije.« 79 Ib., šk. 6029/2. 80 Ib., šk. 6030. 81 Prim. LR, 10/1963, str. 166-205. 82 Ib, šk. 6030. 83 Ib, šk. 6031-6036. 84 Prim. Gledališki list Loškega gledališča, 1973; ib. 85 Ib. UPRIZORITVE NA JUBILEJNEM PRIZORIŠČU NA LOŠKEM GRADU One 15., 16., 19- 20.. 21.. 22. in 23. Julijo. V primeru deijo bodo prestavljene posamezne uprizoritve na teden od 23. do 30. JuUJa. Ob 8.30 uri. IVAN TAVČAR — POIDE POLENEC Visoška kronika Dramatizacija * enajstih slikah PolHcorp Kolon, gospodar na VUokem Izidor njegova »Inova Jurij " " Lukež, hlapec na Visokem Slmen, hlapec na Visokem Franček. posla na VUokem Tevžek, posla na Visokem Jeremijo WuJffW»g, gospodar v Dovči Morks njegova sinova iz prvega zokana Othinrih " Jeremljeva žena iz drugega zakona Jeremijeva mati Morgoreta, njuna hči Marija Schwarzkobler — »Pasaverica. Agata Schworakobler, njena vnukinjo Mbndl, loJkl glavar Frueberger. zlatar v Lola Fruebergerica, njegova žena Mi Kol Schwaiffstrigkh, grajski ječar Grajski pisar Joones Francftcus. freismlki ikof Pierre, njegov služabnik Urh, proit Mestni sodnik Iz Lok« Sodnik ŽENSKI 1 I GODB 1 \N I ON. M \\i 2001 11 i_ r a 1 Vi ' " JI 7 i : vm, \ "•■«•• ■ i« "'l *. \ ■»:*. M ^ Im t ♦ * : 7 B t ; mU t* Istit ' 1 -9 ... —- 1 1 r 21. tekmovanje slovenskih godb. Foto: Damjan Demšar V 2. težavnostni skupini sta Pihalni orkester KUD »15. februar« Komen in Pihalni orkester Tržič prejela zlati plaketi s pohvalo, preostala dva pihalna orkestra pa zlati plaketi. Pihalnim orkestrom v 4. težavnostni skupini sta bili prav tako podeljeni dve zlati plaketi s pohvalo; Pihalnemu orkestru mestne občine Kranj, za doseženih 96,3% možnih točk, in Pihalnemu orkestru radeških papirničarjev, za doseženih 95,6% možnih točk. Poleg tega so bile podeljene še tri zlate plakete in eno izmed njih je dobil Pihalni orkester Alples Železniki. Tega uspeha smo bili resnično veseli, saj smo si zanj z mnogimi vajami vsi zelo prizadevali. Praznovanje 25-letnice Od leta 1979, ko je Pihalni orkester Alples Železniki začel s prvimi vajami, je minilo 25 let. To je kar dolga doba, a je za marsikoga - predvsem za »srebrne« člane orkestra - minila zelo hitro. Jubilej nam veliko pomeni, zato smo se nanj s snemanjem druge zgoščenke in obnovo naših prostorov pripravljali že nekaj let prej. Praznovanje se je s 24. tekmovanjem slovenskih godb začelo sredi maja, tisto pravo pa je bilo od petka, 4., do nedelje, 6. junija. V petek zvečer je bilo slovesno odprtje obnovljenih prostorov, v katerih se bodo izobraževali mladi glasbeniki, godbenice in godbeniki ter na vajah kalil celotni orkester. Prostore sta odprla župan občine Železniki Mihael Prevc in direktor podjetja Alples Železniki Francelj Zupane, blagoslovil pa jih je župnik Franc Dular. V kratkem kulturnem programu ob otvoritvi so se s solističnimi nastopi predstavili mladi člani orkestra, ki obiskujejo glasbeno šolo. V obnovljenih prostorih, ki so bili na ogled vse tri dni praznovanja, je bila tudi fotografska razstava o 25-letnem delovanju orkestra. Vrhunec praznovanja je bil sobotni slavnostni koncert, ki je potekal pod šotorom na parkirišču pred podjetjem Alples. Na njem smo predstavili našo drugo zgoščenko z naslovom Selška dolina, zato je bil repertoar koncerta večinoma sestavljen iz skladb, ki so na zgoščenki. Predstavili smo se tudi s skladbami, s katerimi smo na majskem tekmovanju godb dosegli zlato plaketo. Na koncertu so bile podeljene bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke, ki jih za dolgoletno ljubiteljsko ukvarjanje z glasbo podeljuje Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Značke so prejeli: bronaste Gallusove značke (več kot 5-letno ukvarjanje z glasbo): Gregor Bogataj, Monika Čemažar, Andreja Eržen, Blaž Kuhar, Klemen Markelj, Jan Mediževec, Borut Pohar, Erik Potočnik, Gorazd Rant in Aleš Tolar; srebrne Gallusove značke (več kot 15-letno ukvarjanje z glasbo): Robert Berce, Boštjan Demšar, Anton Habjan, Boris Mohorič, Melita Šlegel, Anton Šolar, Janez Šolar, Jure Šolar, Klemen Štibelj in Damjan Tomažin; zlate Gallusove značke (več kot 25-letno ukvarjanje z glasbo): Vili Berce, Zdravko Berce, Roman Gartner, Rafko Habjan, Anton Jelene, Tomaž Mohorič, Marko Nastran, Matevž Nastran, Miha Nastran in Peter Polajnar. Praznovanje 25-letnice. Foto: Damjan Demšar Jubilejni koncert se je zaključil s presenečenjem. Za vse godbenice, godbenike, njihove družinske člane in naše goste smo razrezali torto v obliki številke 25. Koncert smo obenem izkoristili kot priložnost za zahvalo glavnemu sponzorju. Za 25-letno vztrajanje na skupni poti smo direktorju podjetja Alples Francu Zupancu podarili knjigo. Člani orkestra smo s knjižnim darilom izkazali pozornost tudi predsedniku Boštjanu Demšarju, saj brez njegove pripravljenosti in vztrajnosti pri vodenju orkestra v zadnjih letih ne bi bilo opravljenega toliko dela. Veseli smo bili vseh daril in spodbudnih besed, ki so nam jih na slavnostnem koncertu namenili predstavniki godb in orkestrov, s katerimi že dolgo sodelujemo. Nedeljsko popoldne je bilo namenjeno srečanju pihalnih orkestrov Gorenjske. Tako so v Železnike prišli godbeniki iz Godbenega društva Bohinj, Pihalnega orkestra Tržič, Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora in Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka. Posebna gosta ob praznovanju našega »srebrnega« jubileja sta bila Godba Gorje in Pihalni orkester Alpina Žiri. Srečanje smo pričeli s povorko iz Dašnice do prireditvenega prostora. V povorki je poleg »naših« mažoretk sodelovalo pet orkestrov, ki so se nato na odru pod šotorom vsak posebej predstavili s tremi skladbami. Praznovanje smo zaključili s presenečenjem za obiskovalce - skupnim nastopom Godbe Gorje, Pihalnega orkestra Alpina Žiri in Pihalnega orkestra Alples Železniki. Skupaj je več kot 100 muzikantov zaigralo tri skladbe, ki so navdušile občinstvo. Vsi obiskovalci prireditev ob našem praznovanju so dobili bilten »Naših 25 let«. V njem je prvič na enem mestu predstavljeno delo orkestra od prvih dni ustanovitve do snemanja zgoščenke, marca 2004. Kronološko so zbrani in popisani vsi pomembnejši dogodki, ki so bili kje zapisani ali pa so nam godbenikom ostali v spominu. Skupaj sta jih zbrala in spisala Leja Drofenik in Klemen Štibelj. Pihalni orkester Alples Železniki bo igral še naprej Pihalni orkester Alples Železniki je na področju kulturnih dejavnosti v občini Železniki zagotovo eno najbolj aktivnih društev. Sodelujemo na številnih prireditvah in veseli smo tolikih povabil nanje, saj je to znak, da nas ljudje radi poslušajo. S prisotnostjo v kulturnem prostoru želimo delovati širše - povezovati različna društva našega okraja in s tem krepiti meddruštveno sodelovanje. Zavedamo se, da bo to pripomoglo k nadaljnjemu kulturnemu razvoju in promociji občine Železniki. Zaradi mladih godbenikov v orkestru, katerih delež v zadnjih letih narašča, pomembno sodelujemo pri vzgoji in izobraževanju. Temu bomo veliko pozornosti namenjali tudi v prihodnje. Prizadevali si bomo za širitev glasbene šole v Železnikih v prostorskem in programskem smislu. Okrepiti želimo sodelovanje z drugimi izobraževalnimi ustanovami, Osnovno šolo ter drugimi društvi in posamezniki, ki s svojim delom prispevajo k napredku na področju kulture v našem okolju. V šolskem letu 2003/04 je glasbeno šolo obiskovalo 20 učencev - 7 jih je bilo vpisanih v prvi letnik - kar je znamenje, da v kraju je zanimanje za orkester. Mlade, poleg veselja do glasbe, k sodelovanju v orkestru pritegne tudi sproščeno in prijateljsko vzdušje med nami godbeniki in močna predanost glasbenemu ustvarjanju. Z včlanitvijo v Zvezo slovenskih godb in udeleževanjem na tekmovanjih, ki so organizirana v okviru Zveze, smo postavili nov mejnik v zgodovini orkestra. Tekmovanj smo se začeli udeleževati v 4., naš cilj pa je uvrstitev v 2. težavnostno skupino. Vemo, da je na določenih področjih treba kakovost našega igranja izboljšati, zato si za izboljšanje vsi godbeniki zelo prizadevamo. Dodaten zagon pri tem nam dajeta tekmovalni duh in izziv, ki ga takšna tekmovanja pomenijo. V prihodnosti želimo z nastopom na televiziji povečati prepoznavnost Pihalnega orkestra Alples Železniki v slovenskem prostoru. Dirigent nas spodbuja pri uresničevanju ideje o snemanju videospota, ki bi prav gotovo največ prispeval k naši uspešni predstavitvi. Za izmenjavo izkušenj, prijateljsko povezovanje in druženje so pomembna gostovanja v tujini. Tem se v zadnjem obdobju nismo veliko posvečali, vendar jim bomo v naslednjih letih namenili več pozornosti. Vzpostaviti želimo stike z orkestri iz drugih držav in ne skrivamo želje po udeležbi na kakšnem mednarodnem festivalu. Zaključek S svojim glasbenim delovanjem smo v kulturni podobi Železnikov in celotne Selške doline pustili pomemben pečat. Glede na število prireditev, na katerih sodelujemo, lahko rečemo, da smo postali nepogrešljivi del kulturne ponudbe v kraju. Naša prepoznavnost se povečuje tudi drugod po Sloveniji, saj vedno več povabil za igranje dobivamo iz drugih krajev, zato mnogi ta košček domovine poznajo prav po nastopih Pihalnega orkestra Alples Železniki. Upravičeno smo lahko ponosni nase in na vse, ki so nam pomagali ali kakorkoli prispevali k temu, da smo danes precej uveljavljen orkester, ki mu je v vseh teh letih uspelo bogatiti kulturno podobo in ponudbo Selške doline. Prav zato bi se radi zahvalili vsem, ki nam stojite ob strani. Prvi v tej vrsti je naš glavni pokrovitelj podjetje Alples, d. d., katerega zaposleni so bili pobudniki za ustanovitev orkestra. Podjetje nam je, razen v letu njegovih največjih težav, vedno stalo ob strani in nas finančno podpiralo. Veliko pripravljenost za dobro sodelovanje, je pokazal sedanji direktor Francelj Zupane, ki želi, da bi bil orkester čim prej v družbi najboljših slovenskih pihalnih orkestrov. Občina Železniki nas z dotacijami podpira vse od svoje ustanovitve. S prvim županom smo se dogovorili za svojo postavko v občinskem proračunu. To tradicijo nadaljuje sedanji župan Mihael Prevc, ki je v znak dobrega sodelovanja prevzel predsedovanje organizacijskemu odboru za pripravo 24. tekmovanja slovenskih godb v 4. in 2. težavnostni skupini. Zahvaljujemo se Kmetijsko-gozdarski zadrugi Škofja Loka. Leta 1994 je postala lastnica prostorov, v katerih je orkester začel s prvimi vajami. Od tega leta dalje nam omogoča, da prostore, za katere plačujemo le stroške porabe električne energije in čiščenja, še naprej uporabljamo za vaje in delovanje orkestra. Zadruga je z direktorico Anico Frelih pokazala pripravljenost za nadaljnje sodelovanje in nas podprla pri naši odločitvi o obnovi prostorov. S tem so se bistveno izboljšali razmere za delovanje orkestra. Iskrena zahvala velja naši publiki, vsem vam, ki nas radi poslušate, prihajate na naše koncerte in druge nastope ter nam s svojimi pohvalami in spodbudami dajete nov elan in potrditev, da smo na pravi poti. Mnogi ste nam na različne načine že velikokrat pomagali. Čeprav to ni bilo javno pohvaljeno, nam je veliko pomenilo in smo (bili) vsake pomoči in pozornosti vedno iskreno veseli. Za glasbeno ustvarjanje je 25 let hkrati dolga in kratka doba. V Pihalnem orkestru Alples Železniki bomo tudi v prihodnosti nadaljevali in sledili mislim pobudnikov ustanovitve orkestra - da naj bi v njem mladi našli zabavo, se glasbeno izobraževali in izpopolnjevali ter s tem doprinesli k nadaljnjemu kulturnemu razvoju kraja. Proti tridesetim... Pred Pihalnim orkestrom Alples Železniki so bili tudi po praznovanju srebrnega jubileja novi izzivi in nastopi. Največ jih je bilo prav v poletnih mesecih in na vedno več nastopih so nas spremljale »naše« mažoretke. Po praznovanju jubileja smo nastopili na otvoritvi gasilskega doma v Dražgošah, praznovanju dneva državnosti, Čipkarskih dnevih, otvoritvi prenovljene koče na Ratitovcu, Dnevu teric v Davči in mnogih drugih nastopih, leto pa smo zaključili z božično-novoletnim koncertom v športni dvorani. Na njem so se nam prvič pridružili trije mladi godbeniki, še vedno učenci glasbene šole. Leta 2005 smo poleg drugih nastopov več pozornosti namenili mednarodnemu sodelovanju. Odzvali smo se vabilu našega madžarskega prijatelja g. Andrasa in v začetku julija sodelovali na festivalu pihalnih orkestrov v Sopronu. To je majhno madžarsko mesto v neposredni bližini avstrijske meje. Znano je po velikem številu kulturnih dogodkov. Prvi dan smo v večernih urah spoznavali mesto in preizkusili vina, ki jih pridelujejo v okoliških vinogradih. In ker smo muzikantje, brez glasbe ni šlo. Na glavnem trgu so nekateri člani orkestra urezali pristno slovensko polko, drugi pa so zaplesali in okoli nas se je takoj zbralo veliko ljudi. Drugi dan se je začel s povorko orkestrov po mestnih ulicah, ki se je zaključila na glavnem mestnem trgu. Vse sodelujoče orkestre je tam pričakal domači pihalni orkester z mažoretkami, ki so s pozdravno skladbo in koreografijo pozdravili vsak orkester posebej. Večina pihalnih orkestrov je prihajala z Madžarskega. Poleg nas je bil gost festivala tudi orkester iz Slovaške. Vrhunec povorke je bil skupni nastop orkestrov na mestnem trgu, kjer smo skupaj zaigrali skladbe, med katerimi je bila koračnica Triglav. V popoldanskih urah smo naše druženje nadaljevali in zaključili v mestnem parku. Vsak orkester se je predstavil s polurnim promenadnim koncertom. Oblečeni v narodne noše smo se poslušalcem predstavili z »domačimi skladbami« in bili nagrajeni z bučnim aplavzom. Na Madžarskem. Foto: Arhiv PO Od nastopov doma je bil za nas eden najpomembnejših na Dnevu teric. K sodelovanju nas je povabil tenorist svetovnega slovesa, Janez Lotrič. Spremljali smo ga na koncertu, ki ga je imel na prireditvi. To je bila za naš orkester posebna čast in obenem velika izkušnja, saj je svet operne glasbe povsem drugačen od klasičnih koračnic. Ob tej priložnosti smo se naučili arije iz oper Marechiare, Core 'ngrato in Rigoletto. Na koncertu s tenoristom Janezom Lotričem. Foto: Arhiv PO Januarja je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš prvi dirigent in kapelnik prof. Dragiša Miškovič. V orkestru se nam je zdelo prav, da to obletnico obeležimo. Sredi aprila smo pripravili prireditev, ki smo jo poimenovali »Koncert v spomin prof. Dragiše Miškoviča«. Prireditev smo oblikovali tako, da so v programu, poleg našega orkestra, solo ali s svojimi glasbenimi skupinami nastopili nekdanji učenci prof. Miškoviča. V goste smo povabili člane ansambla Alpski kvintet, v katerem igra Miškovičev učenec Janez Per, in svetovno znanega pozavnista Kirila Ribarskega. Med glasbenimi kritiki je poznan kot »Poet pozavne«, »Virtuoz« ali »Paganini pozavne«. Rodil se je v Makedoniji, kjer je končal srednjo glasbeno šolo, diplomiral je pri prof. Dragiši Miškoviču na Akademiji za glasbo v Ljubljani, magisterij pa opravil na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Koncertiral je že po vsem svetu in v svetovnih glasbenih prestolnicah vodil mojstrske seminarje. Različni skladatelji z vsega sveta so mu posvetili 54 glasbenih del. Posebej za ta koncert je prišel iz Skopja in se občinstvu s solo točkami ob spremljavi orkestra predstavil s tremi skladbami: Ples z baklami, Čardaš in Bavarska polka. Vrhunec koncerta je bila skladba Polka s pozavno, ki so jo skupaj zaigrali nekdanji učenci prof. Miškoviča: Kiril Ribarski, Janez Per, naš dirigent Damjan Tomažin ter dva druga učenca, ki sta bila prisotna na koncertu, Matjaž Mikuletič in Zoran Smokovič. Tej skupini sta se pridružila še naša godbenika Luka Jelene in Aljaž Čufar, učenca Damjana Tomažina. Koncert v spomin prof. Dragiše Miškoviča. Foto: Arhiv PO V letu 2005 smo imeli skupno nad 20 nastopov. Poleg drugih nastopov smo prvič sodelovali na srečanju pihalnih orkestrov v Goriških Brdih, ki je potekalo v okviru Praznika češenj, in septembra v Škofji Loki z domačimi vižami razveseljevali gorenjske upokojence. Z letom 2005 smo začeli pisati natančno kroniko nastopov. Na poseben obrazec za vsak opravljen nastop napišemo, na kateri prireditvi smo nastopali, kaj in kdo smo igrali ter morebitne druge posebnosti prireditve. Veliko pozornosti posvečamo najmlajšim občanom Občine Železniki, saj zanje že tretje leto organiziramo glasbeno pripravnico, v prihodnje pa bi v svet glasbe radi vključili čim več odraslih. Na glasbenem področju bomo posebno pozornost posvetili kakovosti igranja in pridobivanju novih članov. Radi se bomo odzvali vsem povabilom za nastopanje in se pripravili na snemanje naše tretje zgoščenke. Viri: 1. Poročilo o delu Pihalnega orkestra Alples Železniki od ustanovitve do novembra 1982. 2. Poročila predsednikov o delu Pihalnega orkestra Alples Železniki za leta 1983 - 2003. 3. Poročila tajnikov o delu Pihalnega orkestra Alples Železniki za leta 1997 - 2003. 4. Zapisnik ustanovnega občnega zbora Pihalnega orkestra Alples Železniki, 13. 11. 1982. 5. Zapisnik izrednega občnega zbora Pihalnega orkestra Alples Železniki, 15. 12. 1987. 6. Zapisniki občnih zborov Pihalnega orkestra Alples Železniki v letih 1984 - 2004. 7. Strateški načrt Pihalnega orkestra Alples Železniki za obdobje 2004 - 2007. 8. Glasilo OZD Alples, november 1979 - december 1989. 9- Volčjak, Marija: »Najmlajša slovenska godba«. V: Gorenjski Glas, 7. november 1980, stran 5. 10. Arhiv Pihalnega orkestra Alples Železniki. \ TOMAŽ ŠTEFE Umetnikom in obiskovalcem prijazna galerija Ob 15 - letnici delovanja Galerije Fara Galerija Fara je našla prostore v domači hiši, oziroma točneje v nekdanji kleparski delavnici na Cesti talcev 2. Svoja vrata je na stežaj in na veliko presenečenje mnogih okoliških in ne samo okoliških stanovalcev odprla oktobra 1990 z veliko razstavo o konjih v organizaciji škofjeloškega Fotokluba Anton Ažbe. Jeseni leta 2005 je potemtakem preteklo že polnih 15 let neprekinjenega »obratovanja« galerije. Nezaupanje in dvomi o povsem novem in drugačnem podjetju so se polagoma umaknili zaupanju. Izhajali niso zgolj iz dejstva, da se je galerija naselila v nekdanjo kleparsko delavnico, marveč tudi iz nepoznavanja galerijske dejavnosti kot zasebnega podjetja, oziroma kot načina preživetja. To je bil čas osamosvajanja Slovenije iz »objema« ali bolje iz oklepa skupne jugoslovanske države in mnogi Slovenci so tedaj že slutili, da prihaja čas, ko se bo moral tudi vsakdo od nas osamosvojiti, to je postaviti na lastne noge. Nemalo Slovencev je v tistem času intenzivno tuhtalo, kaj početi, oziroma česa se lotiti. Zasebna iniciativa je bila predstavljena kot ena izmed najbolj obetavnih možnosti. Za majhen denar je bilo ustanovljenih veliko število novih podjetji, mnogo od njih tudi »na zalogo«, za vsak slučaj pač. V takšnem premišljevanju je tudi gospa Mirjana Šifrar prišla na idejo, da bi se z razstavljanjem in prodajo likovnih del zainteresiranim kupcem dalo tudi nekaj zaslužiti in s tem preživeti. Zelo verjetno je imela v mislih tudi kulturno poslanstvo galerije, ali pa je želela s tem samo uresničiti svoje davne sanje in ambicije. V vsakem primeru je bila Galerija Fara ena od prvih v tistem času nanovo ustanovljenih zasebnih galerij, ne samo na Loškem, marveč tudi v širšem slovenskem prostoru. Tudi po 15 letih je galerija še vedno vitalna in pri dobrem zdravju. V zvezi z odločitvijo za galerijo je ostalo odprto vprašanje, koliko je gospa Šifrar, in z njo tudi drugimi domači, upoštevala dejstvo, da je Loka z okolico prava likovna Meka. Dr. Emilijan Cevc, veliki poznavalec likovne umetnosti, še posebno na Loškem, se že vse življenje sprašuje, zakaj ta fenomen. Po Cevčevem mnenju imamo na Loškem slovenski Nurnberg in Barbizon hkrati, pri čemer se ta ugotovitev ne nanaša samo na sedanji čas, ampak tudi na več preteklih stoletij. Pojasnjevanje tega fenomena je sicer zelo mikavna, a tudi zelo težavna naloga in vsekakor presega ambicije tega prispevka. Razstavna dejavnost Galerija Fara sama sebe opredeljuje bodisi kot razstavno-prodajna, ali kot prodajno-razstavna. Videti pa je, da gre pri menjavanju vrstnega reda teh dveh pojmov bolj za nedoslednost kot za spreminjanje strukture dejavnosti galerije. Slej kot prej le-ta ostaja enaka, saj galerija od vsega začetka do danes ni bistveno spreminjala svojega koncepta. Redno razstavno dejavnost spremlja prodaja slik, ki jih za prodajo namenijo posamezni slikarji, kiparji, grafiki, fotografi in ustvarjalci drugih bolj specifičnih zvrsti, npr. spominki. Pravzaprav galerija od tega živi, saj bi se brez zaslužka od prodaje izdelkov tudi organiziranje razstav prav hitro ustavilo. V enem in drugem pogledu je galerija na široko odprta za zelo širok spekter likovnih umetnikov na eni strani in obiskovalcev na drugi strani. Razstavljanje in prodaja sta tudi prostorsko posrečeno ločeni dejavnosti galerije. Prvi, večji prostor je namenjen razstavljanju slik in drugih likovnih izdelkov, drugi oziroma zadnji nekoliko manjši prostor pa hranjenju in prodaji le-teh. Z vidika odmevnosti in pomena za ljubiteljsko in strokovno javnost je vsekakor mnogo pomembnejša razstavna dejavnost. Zato bo najprej govor o njej. S tem želimo tudi opozoriti na pomembno poslanstvo, ki ga je galerija v 15 letih opravila v likovnem življenju Loke in okolice, predvsem v smislu širjenja in razvijanja likovne kulture. Ta trditev nikakor ni brez osnove, saj je iz dokumentacije, ki jo hrani galerija, razvidno, da se je v 15 letih zvrstilo 163 razstav, v povprečju 11 na leto. S tako velikim številom razstav v tako kratkem času se lahko pohvali le malo galerij. Nihanje v številu razstav je razmeroma majhno, le v letu 2001 jih je bilo samo 6, leta 1997 pa celo 13. Pri tem so upoštevane vse razstave, ne glede na njihov vsebinski značaj. Otvoritev galerije - medklubska razstava fotografij na temo Konj Število razstav v Galeriji Fara po letih in po vrstah Leto Fotografske Slikarske Kiparske Drugo Skupaj 1990 2 1 3 1991 3 7 2 12 1992 3 9 12 1993 5 5 1 11 1994 4 4 1 1 10 1995 5 5 2 12 1996 5 6 11 1997 5 7 1 13 1998 4 4 1 9 1999 6 6 12 2000 5 8 13 2001 6 6 2002 2 8 10 2003 1 6 1 8 2004 1 7 1 9 2005 2 10 12 Skupaj 53 99 3 8 163 Največ je bilo slikarskih razstav (99), fotografskih je bilo 53, pod rubriko drugo je uvrščenih 8 razstav, 3 pa so bile izključno kiparske. Ob tem je treba dodati, da so k slikarskim razstavam prištete tudi razstave, pri katerih je šlo za kombinacijo slik in kipov; teh je bilo 5. V rubriko drugo so uvrščene razstave, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od navedenih kategorij in tudi ni povsem jasno, ali jih obravnavati kot umetnost ali kot obrt: vitraži (3), ročno tkanje, kulturna dediščina, usnje v okvirju, tapiserije in sveče. Nekaj podobnega je mogoče reči tudi glede fotografskih razstav, ki se po svojem umetniškem dometu zelo razlikujejo med seboj. Z vidika kritike in tudi ljubiteljev umetnosti so na najbolj ugoden odmev naletele fotografske razstave na temo Konj, ki se jih je med leti 1990 in 2002 zvrstilo 7, vse v organizaciji škofjeloškega Fotokluba Anton Ažbe. Posebej velja omeniti, da so v dveh primerih v Galeriji Fara gostovali tudi fotografi iz tujine, arhitekt Mark Nedzbal iz Amerike in člani fotokluba »G« iz Gradca. Med domačimi bolj znanimi fotografi velja omeniti Petra Pokorna, Janeza Šifrarja, Janeza Pelka in Boštjana Gunčarja. V letih med 1990 in 2000 je bilo fotografskih razstav na leto precej več kot kasneje; leta 1999 jih je bilo celo 6, v letih 1993,1995,1997 pa po 5. Fotografske razstave so priložnostno ocenjevali tudi znani likovni kritiki, kot so Cene Avguštin (razstava 14 članov Foto-kino kluba Radovljica leta 1991), Andrej Pavlovec (razstava Akti Boštjana Gunčarja) in publicist Miha Naglič (razstava Fotografije Toneta Mlakarja). Slikarske razstave Slikarskih razstav se je v 15 letih zvrstilo 99, pri čemer število slikarjev ne odstopa bistveno od te številke. V nekaj primerih sta razstavljala po dva ali več slikarjev hkrati, po drugi strani pa je kar nekaj slikarjev, ki so bodisi posamezno, bodisi v skupini razstavljali več kot enkrat. Največ slikarskih razstav v enem letu (10) se je zvrstilo lani, 9 jih je bilo leta 1992, po 8 pa v letih 2000 in 2002. Samo po 4 so se zgodile v letih 1994 in 1998. Prvi slikar, ki je razstavljal v Galeriji Fara, je bil domačin, akademski slikar Domen Slana, in sicer že v decembru leta 1990, in zadnja razstavljalka v letu 2005 je bila tudi domačinka, akademska slikarka Maja Šubic. V vmesnem času sta oba sodelovala še na nekaj skupinskih razstavah. Dejstvo, da približno ena tretjina slikarjev prihaja iz Škofje Loke in okolice, dokazuje, da je Galerija Fara v teh letih odigrala pomembno vlogo v promociji domačih likovnih ustvarjalcev, s tem pa tudi pri širjenju in poglabljanju likovne kulture med občinstvom. Najbolj očitno in neposredno se to dogaja tedaj, ko učiteljica likovnega pouka na Osnovni šoli Ivana Groharja in tudi sama slikarka, Milojka Bozovičar, pripelje učence na vodeni ogled razstave, kar se dogaja dokaj redno. Kdaj pa kdaj si pridejo ogledat razstavo tudi otroci iz vrtca. Galerija Fara se je razmeroma dobro uveljavila tudi v širšem prostoru, predvsem kar zadeva razstavljalce. To najprej dokazujejo slikarji, ki prihajajo iz širšega slovenskega prostora in posebej še tisti, ki prihajajo iz tujine. Med temi je iz najbolj oddaljene dežele Šri Lanke doma Ranil Ranasinghe, ki pa že nekaj let živi v Nemčiji. V Galeriji Fara je razstavljal že dvakrat. Drugič skupaj s Horstom Biihlom, oblikovalcem posod iz dragega kamna iz Nemčije. Slikarka Azita Bijol Hedayati je po rodu iz Irana, živi pa v Kamniku, Adel Seyoun je bil rojen v Bagdadu, akademijo je končal v Sarajevu, živi in ustvarja pa v Desklah, M. M. Šechtova je v Pragi izšolan grafik. Svoje grafike je razstavljala leta 2001. Ob tem velja povedati, da so vsi umetniki iz tujine akademsko izobraženi in da jih je s spremno besedo pospremila tudi likovna kritika. Najbolj temeljito je Janez Mesesnel osvetlil umetniški profil Adela Seyouna. Na zelo ugoden odmev je naletela tudi razstava akademske slikarke Azite Bijol Hedayati, ki je imela v Galeriji Fara svojo prvo umetniško razstavo. Nepodpisani avtor spremne besede je ob razstavi zapisal: razstavljene slike prikazujejo močan perzijski vpliv, vpliv, ki je pri nas malo znan, ima pa zelo dolgo tradicijo. Umetnikov, ki želijo razstavljati v Galeriji Fara, je veliko in v povprečju čakajo približno 2 leti, da pridejo na vrsto. Sam vrstni red pa je praviloma nekakšen kompromis med željami razstavljalcev in galeristom. Med domačimi slikarji, kiparji in grafiki je največ tistih, ki nimajo akademske izobrazbe, a so se mnogi med njimi izpopolnjevali na različnih občasnih oblikah izobraževanja, na slikarskih kolonijah, pri različnih akademsko izobraženih profesorjih itd. Predvsem pa se zanašajo na svoj bolj ali manj izrazit talent. Med njimi je veliko tudi v širšem slovenskem prostoru znanih in uveljavljenih imen in nekaj lokalnih »posebnežev«. Posebno mesto zasluži sedaj že pokojni Pavle Bozovičar, čigar slike (tihožitja, šopki, krajine) upravičeno dosegajo zelo visoke cene. O njem je s pravo ekspertizo na otvoritvi razstave nastopil slovenski pisatelj in likovni kritik Jože Hudeček. Glede na to, da je število slikarjev veliko, je bolj ali manj razumljivo, da vseh ni mogoče našteti. Dejstvo je tudi, da se z navedbo nekaj imen ni mogoče izogniti subjektivnosti izbora. Kot kriterij in kot opravičilo mlajšim umetnikom naj velja starost umetnikov: Jože Peternelj - Mausar, Pavle Sedej, Edi Sever, Miro Kačar, Lojze Ferenc itd. Število akademsko izobraženih likovnikov, ki so razstavljali v Galeriji Fara, se giblje med 25 in 30, vključno s tistimi iz tujine; približno ena tretjina vseh razstavljalcev. Pri tem je zanimivo, da je bilo takih razstavljalcev v prvih letih delovanja galerije zelo malo, čeprav je prvi slikar, ki se je odločil svoja dela razstaviti v tej galeriji tudi akademski slikar. Z leti se je njihovo število večalo, kar kaže na to, da je galerija tudi med »akademiki« postopoma pridobivala na ugledu. V lanskem letu je bilo med 10 slikarji celo 6 akademsko izobraženih. Med imeni, ne glede na to, od kod je kdo doma, je vsekakor treba omeniti Karla Pečka, Milogoja Dominka, Dušana Kluna, Doro Plestenjak, pokojnega Iveta Šubica, Majo Šubic, Domna Slano itd. Med kiparji, ki so imeli samostojne razstave kiparskih izdelkov, je akademski kipar edino Viktor Plestenjak, medtem ko sta druga dva naivca. Isto velja tudi za kiparje, ki so razstavljali skupaj s slikarji. Med njimi se je še posebej uveljavil kipar Bojan Pahor, ki je v galeriji razstavljal trikrat, vsakič skupaj s slikarjem Edijem Sever jem. Na nek način je zanimiva tudi spolna struktura razstavljalcev, pri čemer pa ne gre za natančne številke, saj za skupinske razstave ne obstajajo natančni seznami udeležencev. Zato je treba podatke o tem jemati z rezervo. Z veliko mero gotovosti pa je mogoče trditi, da je razmerje med umetniki moškega in ženskega spola, ki so razstavljali v Galeriji Fara skoraj natančno 2 : 1 (73 : 38), kar pomeni, da je Ob 15 letnici galerije moških približno enkrat več kot žensk. V razdobju 15 let se razmerje med spoloma ni bistveno spreminjalo. Samo v letih 1994, 2002 in 2004 so ženske razstavljale večkrat kot moški, v vseh preostalih letih pa je prevladovala zastopanost moških razstavljalcev. Mimogrede velja omeniti tudi to, da se pri fotografih razmerje med spoloma še mnogo bolj izrazito nagiba v korist moških, približno 5 : 1. Otvoritve razstav Otvoritve razstav v Galeriji Fara potekajo po ustaljenem vzorcu, ki je dokaj podoben otvoritvam v drugih galerijah. Praviloma je razstavljalca predstavil bolj ali manj znan likovni kritik in le v izjemnih primerih ni bilo tako. Pri tem je šlo največkrat za objektivne ovire, kot je bolezen, ali zadržanost zaradi drugih obveznosti. Zgodilo se je celo, da je v taki priliki umetnik sam predstavil svoja dela, oziroma svoje slikarstvo. Najbolj prepričljivo in temeljito je v zadnjem času to storil akademski slikar Tomaž Gorjup, bolj na kratko, a zelo prisrčno je to storila tudi Maja Šubic. V nekaj primerih je predhodno napisani predstavitveni tekst prebral nekdo, ki teksta ni sam napisal, npr. kritikov prijatelj ali galerist sam. Zelo dosledno so bile otvoritve obogatene tudi z glasbeno spremljavo zelo različnih zvrsti in različne kvalitete izvajalcev od vrhunskih glasbenikov do učencev glasbene šole. Pogosto so se na ta način otvoritve razstav sprevrgle v pravi kulturni dogodek, ki je obiskovalcem za dolgo časa ostal v lepem spominu. Kar zadeva število obiskovalcev, je treba povedati, da je obisk v povprečju zelo dober. V nekaj primerih se je zbralo nad 100 ljudi, in to v prostorih, ki takšno množico težko sprejmejo. To se je praviloma dogajalo tedaj, ko je razstavljal v loškem ali širšem slovenskem prostoru uveljavljen umetnik - ime je pač pritegnilo občinstvo. Po navadi je med obiskovalci tudi nekaj umetnikovih prijateljev, sorodnikov in znancev, ne glede na to, iz katerega konca Slovenije prihaja. Da so obiskovalci praviloma postreženi tudi s pecivom, malimi sendviči, sokovi in celo vinom, naj bo omenjeno le mimogrede. Z vidika stroškov otvoritve pa to niti ni tako malo. Stroške otvoritev in razstav si največkrat delita galerija in umetnik in le redko kdaj je organizatorjem razstave uspelo pritegniti tudi skromna sponzorska sredstva, in le tedaj, ko je razstavljal Pavel Bozovičar, je nekaj prispevala tudi občina. Stroški, povezani s pripravo in samo otvoritvijo razstave, sploh niso majhni in se pogosto približajo vsoti sto tisočakov. Največji del odpade na likovne kritike, na zavarovanje slik, za kulturni program, na tisk in razpošiljanje vabil in na pogostitev. Likovna kritika Dogodke in procese na likovnem področju praviloma spremlja tudi likovna kritika. Brez nje se obiskovalec oziroma opazovalec težko znajde v množici ustvarjalcev, zvrsti in smeri. Zato se je mogoče samo strinjati s tistim kar je o nalogah likovne kritike zapisal (ob razstavi likovnih del Vinka Hlebša) mag. Damir Globočnik: »Ena pomembnih nalog likovnokritiškega pisanja je določanje pripadnosti umetnika istim slogovnim smernicam ali vsaj krogu avtorjev, ki jih Domen Slana, Maja Šubic, Simon Mlakar in Marjana Šifrar družijo podobni pogledi na likovno problematiko, oziroma uporaba identičnih vsebinskih ali formalnih obrazcev. Pri večini ustvarjalcev zlahka poiščemo odgovore na tovrstna vprašanja, saj poseganje po sorodnih likovnih rešitvah in stremljenje k sorodnim ciljem marsikdaj govori tudi o širši vpetosti umetnika v tokove in gibanja, ki morda določajo podobo aktualnega likovnega trenutka ali nasprotno pričajo o negovanju že uveljavljenih načinov in postopkov«. Če s tega zornega kota motrimo pisne prispevke likovnih kritikov, ki so bili angažirani ob veliki večini razstav v Galeriji Fara, potem je treba ugotoviti, da so njihovi prispevki po svojem poznavanju, po jasnosti izraženih misli, po temeljitosti in ne nazadnje tudi po poštenosti precej heterogeni. Podrobnejša (kritiška) analiza njihovih besedil bi nas seveda odvedla predaleč, zahtevala bi veliko prostora in predvsem tudi veliko znanja. Kritika likovne kritike je vse prej kot lahka naloga. Z navedbo nekaj najbolj prodornih misli oziroma citatov želimo opozoriti na tiste, ki so to nalogo opravili zelo dobro. Ob razstavi Spomini, sanje - Ive Šubic 1922 - 1989 leta 1999 je dr. Nadja Zgonik zapisala: »Oblikoval je samosvoj slog umetnosti; figuraliko, stilizirano v modernem duhu s sledovi ekspresionizma in kubizma, da je dosegel primitiven, nekako arhaičen izraz. Prizori so inscenirani v nadnaravnih, prividnih prostorih; gre za samosvojo, lokalistično obarvano inačico metafizičnega slikarstva.« Andrej Pavlovec je ob razstavi Lojzeta Ferenca med drugim zapisal tudi tole: »Vse opisano pokažejo razstavljene slike s krajinsko motiviko in tihožitji, ki predstavljajo Lojzeta Ferenca kot občutljivega opazovalca s posebnim talentom in solidnim tehničnim znanjem, ki sicer vztraja pri konvencionalni slikarski opredelitvi na meji med romantičnim pogledom in realistično realizacijo motiva. Realizem, nemalokrat poetično obarvan, je postal slikarjevo poglavitno likovno izrazilo, ki ga vodi v slikanje pokrajine v okolici Škofje Loke.« Dr. Mirko Jutršek je ob razstavi male plastike Bojana Pahorja opredelil takole: »Stilno usmeritev v realizem ter območje realnosti je Pahorju narekovalo že njegovo zgodnje zanimanje za portrete. Ker je z upodabljanjem hotel doseči podobnost, je bil strogo vezan na opazovanje in obnavljanje podobe modela. Popolno svobodo in sproščenost v oblikovanju omogoča vsakemu namreč šele znanje.« Ob razstavi Velika narava Brigite Požegaj Mulej je dr Cene Avguštin zapisal tudi tole: »Velika slikarkina oljna platna, ki nastajajo več mesecev dolgo, so plod tisočerih opažanj, skupek neštetih oblikovnih potez, barvnih nians, svetlobnih odtenkov do temnih senc. V Brigitinih delih se znova obuja v našem modernem in postmodernem času zatajevano slikarstvo, umetnost, ki odpira vrata v naravi, njenim pojavom in preobrazbam.« Prodaja slik Že uvodoma je bilo omenjeno, da se Galerija Fara od vsega začetka opredeljuje kot prodajno - razstavna galerija. Pri tem se ne omejuje zgolj na prodajo slik, marveč njena ponudba vključuje tudi druge likovne izdelke, kot so grafike, slike na steklo, vitraži, skulpture, spominki, koledarji, čestitke (ročno slikane ali kot grafike), vaze, čipke itd. Pri slikah se ne omejuje samo na izdelke slikarjev, ki so že kdaj razstavljali v galeriji, ampak ponuja v prodajo tudi slike slikarjev, ki še niso razstavljali v galeriji. Med temi velja omeniti Franceta Slano, Petra Adamiča in Janeza Hafnerja, saj je za njihove slike veliko zanimanja. Zelo visoko kotirajo tudi Dora Plestenjak, Lojze Florjančič, Pavle Bozovičar, Irena Polanec, Pavle Sedej, Miro Kačar, Jože Peternelj-Mausar, Ana Mlekuž Višnar, Lojze Ferenc, Lojze Tarfila, Edi Sever in drugi. Sicer pa se pogosto dogaja, da kupci iščejo prav določen motiv, pri čemer avtorstvo slike ni kdo ve kako pomembno. Med kupci je nekaj tudi takšnih, ki načrtno zbirajo slike čisto določenega umetnika in se pri tem na ceno ne ozirajo. V večini primerov slike funkcionirajo kot darila ob okrogli obletnici sorodnika ali sodelavca, ob odhodu v pokoj, neredko pa tudi kot zahvala. Med letom prodaja slik zelo niha. Nekakšen vrh doseže proti koncu leta, ki se podaljša v januar, najbolj mirno obdobje pa so poletni meseci. Cena slike je seveda pomemben dejavnik pri izboru slike in v veliki večini primerov ne seže čez 100 tisočakov. V posamičnih in zelo izjemnih primerih pa je segla čez milijon in enkrat samkrat čez 2 milijona tolarjev. 'Ifliii ■ SEtHal ff ■ LOJZE MALOVRH Mala čuda narave PRAPROTNICE-PTERYDOPHITA Slovenija je s svojimi naravnimi lepotami tako čudovita in lepa dežela, da ni treba kaj dosti več, da bi bili srečni. Hoja med rastlinami po travnikih, poljih in gozdovih je bila zame najlepše potovanje kar sem jih doživel. Rastline te kar povlečejo v drug svet. Dr. Oskar Rihard Veliko vemo o tem svežem zelenilu travnikov, polj in gozdov. Težko pa je razložiti občutek, ki nas obdaja, ko vedno znova občudujemo izbrano preprosto lepoto teh "malih čudes narave". Sprehodimo se danes po poti skozi smrekov, listnati in mešani gozd. Približajmo se rastlinam, ki rastejo v njih in spadajo v red praprotnic. Ob tem skušajmo spoznati njihovo poreklo, zgradbo, način življenja in morda tudi njihovo uporabnost. Praprotnice so po veliki večini kopenske rastline. Predstavljajo najvišje organizirano skupino nesemenovk. Njihovo telo sestavljajo korenine, steblo in listi, nimajo pa semen. Na robu nekaterih listov so trosovniki z majhnimi Na njej nastanejo spolni organi (anteridiji-c). Z moškimi spolnimi celicami (spermatozoidi-č) in ženskimi spolnimi organi (arhegoniji-b) s po eno veliko jajčno celico. Moške spolne celice imajo migetalke, da lahko splavajo po vodi do arhegonijev. Po oploditvi jajčne celice nastane embrij ali mladi sporofil. Iz njega pa se razvije nova praprot (d). V deblo praprotnic spada večje število družin, ki rastejo pri nas. Ima do 1 m dolgo plazeče steblo. Pokončni poganjki so listasto razvejeni in gosto porasli s širokimi listi. Ti se podaljšujejo v brezbarvno lasasto konico. Na vrhu dolgega pokončnega in redko olistanega peclja ima po dva do tri trosne klase. Plodni listi so rumenkasti, po robu nazobčani. Spore so mrežasto-rebraste. Lisičjake so v preteklosti uporabljali za ometanje krušnih peči. Raste po suhih krajih med vresjem, v iglastih gozdovih in ob gozdnih poteh. 2. Njivska preslica - Equisetum arvense Na sprehodu v gozd se nahaja pod hišo velika njiva. Na njej je mnogo preslic. Kljub temu da jih včasih rujejo, jih ne morejo iztrebiti. Namreč pri ruvanju se trgajo, korenike pa ostajajo v zemlji. Iz njih pa poženejo nove preslice. Spomladi iz korenike zrastejo pokončna stebla. Ta so votla. Sestavljena so iz dolgih iztegnjenih členkov (internodijev). Na kolencih členkov so gosti venci rumenkastih koničastih listov. Ti so pri dnu spojeni v obročasto nožnico. Ta nerazrasla rjava plodna (fertilna) stebla nosijo na vrhu trosni klas, ki je sestavljen iz trosonosnih listov (sporofilov). Listi imajo obliko šesterostrane mizice. Na spodnji strani pa nosi vsak list 5-10 vzdolžnih trosovnikov (sporangijev). Ti pa imajo le po vrsto trosov. a) trosovni list, b) trosonosni list - pogled s strani, d) tros. Ko se razvoj plodnega stebla konča, poženejo iz tal jalova (sterilna) stebla. Iz njih pa izhajajo v vretencih zeleni stranski poganjki in listi. Zelene rastline sprejemajo iz tal kremenčevo kislino (do 16 %) in jo kopičijo v svojih celičnih stenah. Kislina je nepogrešljiv sestavni del človekovega organizma in vezivnega tkiva, kože, kit, ovojnic, las in nohtov. 3. Gozdna preslica - Equisetum sylvaticum 1. prečni presek plodnega (fertilnega) poganjka, 2. zgornji del, plodnega poganjka, 3. del neplodnega poganjka, 4. del plodnega poganjka. Iz viličasto razvejenega tankega podzemnega stebla rastejo vzporedno neplodni in plodni poganjki. Neplodni poganjki so 30 - 50 cm visoki in 3 - 5 cm debeli. Od polovice navzgor so gosto razvejeni. Plodni poganjki so 10 - 60 cm visoki in 1 - 4 cm debeli. Klasi (strombulusi) so na vrhu topi in 15 - 25 cm dolgi. Rastlina raste v zakisanih vlažnih, senčnih gozdovih. 4. Orlova praprot - Pteridium aquilinum 1. plodni listič s trosovniki, 2. prečni presek plodnega lističa s trosovniki, 3. tros, 4. prečni presek listnega peclja. Je tipičen kozmopolit. Razširjena je v vseh delih zemlje, razen v polarnih in pustinjskih pokrajinah. Pri nas raste predvsem na zakisani podlagi v svetlih gozdovih in travnatih pobočjih. Imenujemo jo tudi stelja in je radioaktivna. Žanjemo jo v jeseni. Ko se listi posuše na vejah stebla, jo osmukamo in z njo natlačimo blazino in slamnjačo. To je najbolj zdravo ležišče. Zdravi krče, trganje po rokah in revmo. Ima dlakavo koreniko, ki se plazi po tleh. Iz nje izrastejo vsako leto sestavlljena, pernato deljena mahala. Ta lahko zrastejo do 2 m visoko in so pokrita z gostimi dlakami. Na njihovi spodnji strani so trosovniki, ki se združujejo vzdolž roba v trosišča. Trosi imajo obliko štiristranične piramide z gladkimi površinami. Praprot ima sposobnost hitrega vegetativnega razmnoževanja. Tako že v kratkem osvoji velike površine. 5. Bukova krpača - Thelipteris Phegopteris Je trajnica s tanko plazečo koreniko. V mladosti je korenika prekrita z dlakastimi luskami. Iz nje poganjajo posamezni rumenozeleni peresasto deljeni listi. Pecelj je prekrit z luskastimi laski in je precej daljši od listne ploskve. Krpice so razporejene v parih. Na vsaki strani jih ima 12 - 20. Spodnji par listov je obrnjen navzdol. Raste v gozdovih do subalpskega pasu. 6. Rjavi sršaj - Asplenium trichomanes Raste pri nas pa tudi še v Aziji in Severni Ameriki. Uspeva na najbolj skalnatih rastiščih. V razpokah skal in zidov najde potrebno senco in vlago. Prepoznavamo ga po nežnih listih, katerih bleščeče temnorjava osrednja žila ima bolj ali manj okrogle segmente. Iz debele korenike rastejo v šopu zimzeleni enkrat pernato deljeni listi s posamičnimi segmenti. Listni pecelj je ozkokrilat, bleščav in rjav. Trosišča so črtalasta. Pri nas si je sladka koreninica izbrala senčne gozdove na tleh oziroma na skalah. Srečamo pa jo tudi v velikih drevesnih štorih ali deblih. Ime je nastalo zaradi sladkega, skoraj saharinastega okusa, ki ga ima korenika. Ponekod so jo med vojno uporabljali namesto sladkorja. Listi imajo na spodnji strani številna gola trosišča. Ti se kot okrogli kupčki dobro ločijo od listne površine. Za zdravilo je uporabna korenika. Te nabiramo v septembru. Operemo jih, razrežemo, posušimo in shranimo v temnih kozarcih. Čaj korenike je zdravilen za dihala, pljuča, hripavost, kašelj, astmo - mehča sluz. 7 Jelenov jezik - Phyllitis scolopendrium Raste v vlažnih, senčnih gozdovih. Tam se pojavlja posamič ali v skupinah. Cela listna ploskev ima obliko dolgega jezika. Listi so usnjati, kratkopecljati in s črtalastimi poševnimi trosišči. Rastlina prezimuje in je zdravilna. 8. Navadna sladka koreninica -Polypodium vulgare 9. Navadna glistovnica - Dryopteris filix-mas Poznali so jo že v antiki - kot zdravilo proti glistam. Francoski kralj Ludvik XVI., ki je leta 1774 zavladal Franciji, je gospe Nouffer iz Švice plačal 1880 cekinov za recept zdravila proti glistam. Iz 20 - 30 cm dolge debele korenike poganjajo 50 - 150 cm dolgi, lijakasto navpični rumenozeleni, dvakrat pernato deljeni listi. Ti imajo na spodnji strani rjave kupčke - trosišča. V njih so trosovniki, napolnjeni s trosi. Po dozoritvi trosov odpade ledvičasto zastiralce. Iz trosov se razvijejo najprej predkali, ki so srčaste oblike in zelene. Iz celic na spodnji strani predkali se nato razvije nova praprotna rastlina. Listni pecelj je kratek, porasel z luskami. Listna ploskev je suličasta s sedečimi segmenti. Raste v senčnih, humusnih gozdovih. 10. Rebrenjača - blechnum spicant Rebrenjače raste v Evropi, Mali Aziji, vzhodni Aziji, na Kavkazu, severni Afriki, Severni Ameriki. Pri nas raste v vlažnih gozdovih na zakisani podlagi. Iz debele korenike poganjajo zimzeleni jalovi listi, ki imajo usnjato, v gladkorobe segmente deljeno listnato ploskev. Listi se razraščajo v rozeto, ki se bolj ali manj prilega k tlom. Nad rozeto pa se dvigajo pokončni plodni listi z debelimi segmenti. Plodni listi so dolgi do 75 cm in so v začetku zelenkasti, kasneje temnorjavi ter na sprednji strani prekriti s trosiči. Sporangiji so veliki, trosi pa ledvičaste ali skoraj kroglaste oblike. Sprehodili smo se po gozdu. Ker je bil današnji poletni dan zelo vroč, nam je bila senca dreves dobrodošla. Že ob poti smo srečali mnoge rastline praprotnic. Ko smo jih pobliže pogledali, smo zaznali, da so tudi te "čuda narave." Vmes pa smo nabrali še čudovit poletni gozdni šopek tam rastočih rastlin, ki nas bo razveseljeval še nekaj dni v našem domu. MILČEKKOMELJ Anton Ažbe v aleji znamenitih Škofjeločanov (Nagovor ob odkritju spomenika v Škofji Loki) Obraz Antona Ažbeta, kot si ga je za spomenik ob stoletnici umetnikove smrti zamislil kipar Metod Frlic, nas gleda s palete, umeščen zgolj v obris, v katerem takoj prepoznamo znamenito, nenavadno umetnikovo obličje. Ob dvojnosti kiparjevega ustvarjalnega prijema pomislimo na Ažbetovo slikarstvo, ki je težilo k skoraj iluzionistični telesnostni prepričljivosti, a je v podobe resničnosti hkrati vnašalo težnje po imaterialni nadzemski ubranosti, zaznamovani s simbolistično neizrekljivo atmosfero. Ta se razlega po Ažbetovih slikah s svetlobnimi stopnjevanji v naslikanih interierih kot glasba, ki povezuje koncentracijo navzven žanrsko ali eksotično obarvanih, navznoter pa melanholično razpoloženjsko ubranih figuralnih prizorov, kakršen je njegova znamenita Pevska vaja, ter prešinja tudi njegove portrete; vse to pa kaže, kako je bil Ažbetu v ustvarjalnosti, pa tudi v življenju, prvi vedno človek, dojet v svoji samoti in sožitjih. Cankarjansko krhkega Ažbeta je hrepenenje po umetnosti odpeljalo iz ožin domovine v umetnostna središča, kjer je postal v Munchnu karizmatična pedagoška avtoriteta ter bohemska kulturna znamenitost. Imel je izrazito markantno, v jedru melanholično, a hudomušno, »s ščipalnikom, navihanimi brki in slikovito razkuštranimi lasmi« (kot ga je opisal eden od učencev) »zamaskirano« obličje in skoraj pritlikavo postavo, ki je silila v ljubeznivo karikaturo in živi z veliko ljubeznijo zapisana v številnih spominih njegovih učencev in obiskovalcev; kipar Frlic pa je spomenik zato zasnoval na nizkem podstavku, pred katerim se opazovalec mojstru že nehote prikloni. Taka zunanjost pa Ažbeta ni naredila zagrenjeno hudobnega, marveč ga skoznjo gledamo v še izrazitejši človeški veličini, saj je postal posebej znamenit tudi po tem, da je imel neznansko dobro srce. Bolj kot lastni ustvarjalnosti se je sčasoma vse bolj prepuščal delu v svoji šoli, kjer je sprejemal revnejše in posebno nadarjene učence kar zastonj, številni med učenci različnih narodnosti in stanov pa so videli v njem svojega nenadomestljivega očetovskega vzgojitelja ter malone boga. Hkrati pa je bil zelo samoten in je ostajal skrivnosten tudi zanje, doma v sanjah o umetnosti in živeč daleč od doma, pa vendar ves čas v mislih tudi pri rojakih; v času, ko se je v Ljubljani snovala prva domača skupinska umetniška razstava, je bil navdušen nad mislijo, da bomo Slovenci svetu nekoč pokazali, kaj zmoremo. V tujini je živel, tako kot tudi njegovi drugi umetniški vrstniki, ker je bilo v domovini kulturno življenje nerazvito in bi v njej kot ustvarjalec stagniral niti bi ne mogel preživeti. Vendar je pripadal našim prvim umetnikom, ki so tudi na tujem, kjer so se kulturno aklimatizirali, še pred impresionisti in književniki moderne gojili živo zavest o slovenski umetnosti, pa tudi o povezanosti celotne slovenske ustvarjalnosti oziroma kulture. Bistvo izražanja Ažbetove nadarjenosti je temeljilo na paleti, ki jo inventivno simbolizira Frličev kip. Tudi na fotografijah vidimo drobnega Ažbeta z velikansko paleto, s katero se je izkazoval kot umetnik, majhna paleta pa je naslikana tudi v levem kotu njegovega domnevnega avtoportreta ali portreta in je torej pravi emblem, na kakršnega naletimo v tistem času še večkrat. Slike, porojene z njegove palete, sodijo med najboljše slovenske umetnine ne samo svojega časa. Prav iz njih razvidno veliko risarsko znanje, s katerim je požrtvovalno pomagal že kolegom pri študiju, pa ga je napotilo tudi k ustanovitvi njegove šole. Realistično prepričljivost je dosegal z modeliranjem, barvne tančice in tonski odtenki ter sijoči naglasi njegovim zamolklim podobam vdihujejo slutnjo zazrtosti k skrivnostni idealni lepoti, ob tem pa slike ohranjajo veliko svežino ter razkazujejo sproščenost, največjo temperamentna oljna študija V haremu, ob kateri pomislimo na umetnikovo osnovno navodilo učencem, naj se ne bojijo in naj ustvarjajo, kot jih je imel navado spodbujati z besedami: »Namreč, le naprej, le korajžno.« V svoje obraze je znal Ažbe vnesti globoko psihološko razsežnost, posebej bolečino in otožnost, kar njegove upodobljence navdaja tudi z umetnikovim sočutnim zrenjem v človeško usodo in z njegovo duhovno veličino, pa četudi v njih običajno iščemo predvsem tehnične ponazoritve učiteljeve slikarske metode in čeravno gre največkrat za podobe neznanih študijskih modelov, tako kot pri znameniti Zamorki ali Možu z rdečo ovratnico. Še posebej pa so postala Ažbetova redka ohranjena dela za umetnostno zgodovino vznemirljiva, ker so pričeli nanje gledati tudi v luči poznejše umetnosti njegovih znamenitih učencev, ki so jim že v Ažbetovi šoli priznavali veliko znanje tudi akademijski učitelji ter najznamenitejši zasebni učitelji od drugod, tako kot v Peterburgu Pavel Čistjakov. Številni od Ažbetovih učencev so se namreč pozneje uvrstili med pionirje moderne, celo abstraktne umetnosti, tako kot Kandinski, s katerim je za vedno povezano tudi ime Antona Ažbeta, ki ga je Kandinski označil kot na zunaj zelo majhnega, a po notranjosti zelo velikega. Prav zaradi pomena učencev so stopila v ospredje poznejšega študijskega zanimanja za Ažbeta prizadevanja po razkritju bistva njegovih pedagoških postulatov, ki jih je sam označeval kot princip krogle in kristalizacijo barv. V preteklosti so skušali videti te metode že preveč prisiljeno modernizirane, kot da bi temeljile na pogledih Cezanna in prijemih impresionizma. Pozneje so tako gledanje, ki se je razširilo tudi med ameriškimi raziskovalci Kandinskega, korigirali, dejstvo pa je, da je postal Ažbe med množico tedanjih evropskih slikarjev naš v širšem svetu najznamenitejši umetnik prav zaradi svoje šole in pečata, ki ga je pustil v zavesti učencev, ker jim je dopuščal vso svobodo in jim ni zapiral vrat pred iskanji in s tem pred prihodnostjo, četudi jih ni izrecno usmerjal vanjo, ampak jih je prepričal s svojim negovanjem občutljivosti za bistvena likovna vprašanja ter z lastnim znanjem, dobrohotnostjo in modrostjo. V Ažbetovi šoli je bilo v najboljših časih do 150 učencev, bila je po vsem slikarskem svetu sloveča munchenska pedagoška zaščitna znamka, zato je šel spomin na učitelja in šolo iz roda v rod, tako da so se zlasti v Rusiji s ponosom sklicevali na Ažbeta še učenci njegovih učencev, ki so prav tako postali pedagogi. Njegov učenec in poznejši pedagog je bil npr. eden od pionirjev ameriškega abstraktnega slikarstva, iz njegove šole pa so izšli utemeljitelji moderne umetnosti vseh slovanskih, še posebej južnoslovanskih narodov, med njimi tudi slovenski impresionisti. Že zaradi zanimanja zanje je bil Ažbe kot duhovni pobudnik in predhodnik ter ne le zgodovinski spomenik intenzivno živ v slikarski zavesti tudi še po drugi svetovni vojni, ko se je ustvarjalni krog, ki se je z njim začel v Munchnu, z deli njegovih učencev počasi zaokrožil, ponekod pa je moč razbrati, da se nanj včasih umetniki, ko si iščejo oporne točke, sklicujejo še danes. V času rojevanja moderne umetnosti, ki je na novo osvajala tudi nevidne svetove, in ob tem, ko je z mladostno živahnostjo spodbujal dejavnost drugih, je Ažbe postajal sam vse bolj zamaknjen v sanje o veliki prihodnji umetnosti in v resnici nikoli uresničenem lastnem delu. Kot človek je bil hkrati vse bolj razpet med ateljejsko učilnico in bohemskimi srečevanji z umetniki, zemeljsko načet in odmaknjeno prosojen, tako kot na Frličevem kipu, ki s svojo inventivnostjo zajema tudi predstavo o slikarjevi odprtosti do ustvarjalnega iskanja. Spomenik pa že sam po sebi simbolizira sedanjost, ki se zaveda usodne vloge preteklosti in njene ustvarjalne živosti. Prav na to izjemno ustvarjalno živost in živahnost nas opozarja tudi celotna aleja znamenitih loških rojakov, nedaleč od Ažbetove rojstne vasi, v središču tistega dela gorenjske pokrajine, ki je od vseh v Sloveniji najbolj bogat z likovnimi ustvarjalci in je s tem za premišljevalce o naši umetnosti od nekdaj predstavljal posebno skrivnost, tako kot jo predstavlja med umetniki Anton Ažbe, ki je tudi sam gojil smisel za skrivnosti, že če pomislimo na njegov odnos do učitelja Janeza Wolfa in pripovedovanje o njegovi ustvarjalni oporoki. Bil je slikar, ki je živel povsem po pesniško, pol na zemlji pol lebdeč v omamni atmosferi neizživetih ustvarjalnih pričakovanj, in prav takega lahko zaslutimo tudi iz v bistvu jasno portretnega in hkrati skrivnostnega ter nekonvencionalnega, skorajda že bizarno izrazitega spomenika, ki nam s svojo silhueto dopoveduje, da sta Ažbe in paleta eno in isto. Ažbetu je pomenilo pravo življenje samo slikarstvo, in pravo domovino, ki so ji bile posvečene njegove sanje, samo umetnost. Glede na čas njegove ustvarjalnosti in njegov zgodovinski pomen nam Ažbetova izvirna osebnost in paleta danes pomenita tudi vez med obdobji in prelomnico, njegova šola pa izhodišče in žarišče, ki je pošiljalo svoje žarke po vsem svetu, še predvsem po slovanskem; v Ažbetovi domovini pa je pomagalo raznetiti plamen na ustvarjalnem ognjišču, ki se je sprijel s srčno in sončno lučjo impresionistov in nam odkril v umetnostni luči tudi slovensko pokrajino, še posebej škofjeloško. Skozi pogled njegovih učencev nam je še bolj do kraja presvetlil tudi človeško notranjost, v katero je strmel Ažbe tudi tedaj, ko je učencem lapidarno govoril predvsem o tehniki, še bolj kot z besedami pa jim je pred svojimi modeli govoril o človeku z jezikom čopiča, očitno prepričan, da je šele skozi priučljivo oprijemljivost mogoče izraziti tudi vse drugo, navzven manj oprijemljivo, kar je po bistvu ustvarjalno in ne priučljivo. Predvsem v luči take perspektive lahko gledamo v njem tudi predhodnika in očeta slovenskega modernega slikarstva v 20. stoletju, ki je postavilo spomenik njegovim sanjam in upanjem že z dosežki njegovih naslednikov; z inventivnim spomenikom kiparja Metoda Frlica pa odkrivamo tudi spomenik popolni predanosti umetnosti, ki naj nam z Ažbetovim zgledom in optimizmom še naprej zbuja zaupanje v slovensko ustvarjalno prihodnost. STANE GRANDA Več kot tisoč let Kronika župnije sv. Jurija Stara Loka. Uredil Alojzij Pavel Florjančič, Stara Loka, 2005, 672 strani. Krajevne zgodovine vselej vzbujajo izjemno zanimanje Slovencev. Kljub temu, da tovrstne literature pri nas ni ravno malo, se neprestano rojevajo nove pobude zanje. Pri tem je posebno razveseljivo, da so po veliki večini izjemne kvalitete. To je vredno še toliko večjega občudovanja, saj so pobudniki zanje običajno boljši ali slabši amaterski zgodovinarji, ki pa znajo pritegniti tudi vrhunske strokovnjake. Tem je običajno sodelovanje pri njih v veliko čast in mnogi za honorar niti ne vprašajo. Mnogi radi ob takih priložnostih izpolnijo nekakšen moralni dolg do svojega rojstnega kraja, oziroma do kraja, s katerim so povezani na nek poseben način. Odločitev za izdajo knjige je še toliko bolj drzna, ker je bila preteklost škofjeloškega ozemlja kot našega največjega sklenjenega zemljiškega gospostva strokovno že večkrat obravnavana. Nenazadnje pa o njem obstaja tudi odlična monografija dr. Pavleta Blaznika. Knjiga Več kot tisoč let je v okviru krajevnih zgodovin nekaj posebnega. Pravzaprav je glede na večino vsebine niti ne moremo šteti h krajevnim zgodovinam v klasičnem smislu. Po kratkih uvodih izdajatelja in urednika ter razprav vrhunskih strokovnjakov, kot sta prof. dr. Janez Hofler in prof. dr. France Dolinar, prinaša namreč kronikalna besedila o življenju v župniji Stara Loka, ki so jih povečini napisali tamkajšnji župniki oziroma z župnijo posebej povezani ljudje. Potemtakem imamo pred seboj dejansko objavo zgodovinskih virov, ki običajnim državljanom niso več dostopni zaradi jezika, pisave ali pa varovanja originala. Neslovenska besedila so prevedena in mnogokrat opremljena tudi s pojasnilnimi opombami, kar daje delu znanstveno vrednost. Poglavitna razlika med običajnimi krajevnimi zgodovinami in knjigo Več kot tisoč let, formalni povod za njeno izdajo so častitljive obletnice, je v tem, da prvotno besedilo ni bilo prvenstveno namenjeno objavi, ampak je želelo pomagati duhovnikom ali faranom k ohranitvi kolektivnega spomina v določenem kraju. Prav zato njegova vsebina ni enotna, ampak nosi močan pečat ne le avtorjev, ampak širših družbenih in gospodarskih razmer. Prav zato je odločitev o izdaji take knjige svojevrsten strokovni in komercialni pogum, saj je znano, da branje zgodovinskih virov ni navada nestrokovne publike. Priredba, ne prikrojitev zgodovinskega vira, nam odkriva čas in prostor le na videz na starinski način, dejansko pa je to najsodobnejši antropološki, saj je pred nami človek, z vsemi svojimi stiskami in razmišljanji. Bralec bo dobesedno pretresen, ko bo odkrival, da zgodovina ni takšna, kot si jo je predstavljal ali pa kot mu je bila posredovana v šoli. Razmere so bile veliko bolj zapletene, predvsem pa ne enoznačne in črno-bele. Vsebina knjige je svojevrsten kulturni šok, če smo ga le sposobni dojeti. Posebno poglavje je knjižna oprema v vsebinskem in oblikovnem smislu. V mislih nimamo samo izjemnih ilustracij, ampak tudi bogato dokumentacijsko slikovno in strokovno gradivo, ki nam zlasti zadnja desetletja predstavi skozi fotografije neretuširano. Visoke ambicije založnika, urednika in vseh, ki so pri knjigi sodelovali, kažejo tudi povzetki v nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. Posebno omembo zasluži tudi strokovno-tiskarska plat knjige. Od ščitnega ovitka preko platnic do notranjosti je izjemno skrbno izdelana in predstavlja svojevrsten spomenik slovenske skrbi za skladnost vsebine in opreme. Vsekakor je velik dosežek novejšega slovenskega zasebnega tiskarstva. Knjiga ni bahava, ni pa skromna. Na svoj način je dosegla čudovito sozvočje med formo in vsebino in vsekakor predstavlja spomenik slovenskemu tiskarstvu in založništvu na začetku 21. stoletja. VEČ KOT TISOČ LET KRONIKA ŽUPNIJE SV. JURIJA STARA LOKA Matej Sternen, Sv. Jurij, oltarna slika na glavnem oltarju župnijske cerkve sv. Jurija v Stari Loki, olje na platnu, 360 x 250 cm, 1948 Alojzij Pavel Florjančič: Ta velika slika je eno zadnjih del slikarja Mateja Sternena (1870 - 1949), ki spada z Ivanom Groharjem, Rihardom Jakopičem in Matijem Jamo v znamenito četverico slovenskih impresionistov, s katerimi se je avtor seznanil v Ažbetovi slikarski šoli v Munchnu. Sternen je bil predviden po Ažbetovi smrti leta 1905 za njegovega naslednika v šoli. Od ostalih treh impresionistov je izstopal kot portretist, motivno je bil slikar človeškega telesa, zanimala sta ga ženski akt in barvno zahtevna draperija. Bil je mojster stenskega slikarstva in freskant. Dobro je obvladal akvarel in se ukvarjal tudi z grafiko. Z Loko je bil Sternen močno povezan. Med leti 1906 in 1908 je s slovenskimi impresionisti poleti slikal v okolici Škofje Loke. Kot vodilni slovenski restavrator se je Sternen seznanil s konservatorjem Francetom Steletom in leta 1936 v Crngrobu pri restavraciji fresk tudi s tedanjim starološkim kaplanom Janezom Veiderjem. Z Veiderjem, poznavalcem in zbiralcem umetnin, odkrivalcem in poznavalcem fresk po cerkvah škofjeloške dekanije ter kasnejšim umetnostnim zgodovinarjem in starološkim župnikom, je Sternen sodeloval vse do svoje smrti. Za veliko oltarno sliko sv. Jurija sta se Veider in Sternen verjetno dogovarjala že pred vojno, saj je nevsakdanje, da bi se Veider, kot medvojni in povojni spiritual pri ljubljanskih uršulinkah, šele po vojni odločil in naročil veliko in drago sliko za Staro Loko, kamor je prišel za župnika šele leta 1956. Slika, ki je strokovni javnosti praktično neznana, se na glavnem oltarju dvakrat letno menjava s statuo sv. Jurija na konju. Slika je že precej načeta in je potrebna strokovne restavracije. V župnišču visi tudi Sternenova barvna predloga (70 x 50 cm) za oltarno sliko. V starološki farni grafični zbirki hranijo še več Sternenovih del. JANEZ DOLENC Proslava in odkritje spomenika ob stoletnici smrti dr. Gregorja Kreka (1840-1905) Življenje in delo utemeljitelja slavistike na univerzi v Gradcu dr. Gregorja Kreka sem temeljito raziskal in opisal v šestih poglavjih zbornika Loški razgledi v letih 1993 do 2004. Prof. Krek je umrl 2. avgusta 1905 in ob stoletnici smrti sta Inštitut SAZU za narodopisje Ljubljana in Inštitut za slavistiko Kari Franceve univerze v Gradcu organizirala mednarodni simpozij o njem, ki je prvi dan, 20. oktobra 2005, potekal v Gradcu; drugi dan, 21. oktobra, pa v Krekovem rojstnem kraju v vasi Četena Ravan v Poljanski dolini na Gorenjskem. V zaključek Krekovega slavja se je vključila vaška in krajevna skupnost ter s pomočjo občine Gorenja vas - Poljane pripravila proslavo in odkritje Krekovega doprsnega spomenika ob vhodu v rojstno vas v soboto, 22. oktobra 2005 ob 11. uri. Na dan proslave je po jutranji megli posijalo sonce in napovedalo lep jesenski dan. Vsa narava je zažarela v pestrih jesenskih barvah. Po 10. uri so začeli prihajati sodelujoči v proslavi in kmalu tudi drugi udeleženci. Ob vnuku Miroslavu Kreku je prišla njegova hčerka Lidija s soprogom Bavdažem. Krekova vnukinja Milena pa je v vasi prenočila s hčerko, ki je tudi njena voznica. Razveselil nas je s svojim prihodom predsednik Zveze slavističnih društev Slovenije univ. prof. Miran Hladnik. Ob napovedani uri je napovedovalka proslave, mlada slavistka Tadeja Dolenc iz Hotovelj pri Poljanah napovedala začetek proslave z nastopom pevskega zbora Javorski pevci, ki je pod vodstvom dirigenta prof. Pavla Dolenca zapel rodoljubno pesem iz Krekovega časa Slovenec sem. Nato je Tadeja napovedala moj uvodni govor, to je govor prof. Janeza Dolenca, slavista v pokoju, raziskovalca življenja in dela dr. Kreka. Govor sem naslovil Slavist, ki se je sto let po smrti vrnil v svojo rojstno vas. Nastal je na podlagi dolgoletnih raziskav o svojem sovaščanu v Arhivu Slovenije in tudi v arhivih v Gradcu in na Dunaju. Po govoru sva z bratom Pavletom Dolencem, lastnikom zemljišča, kjer je postavljen kip, ta kip tudi odkrila. Odmotala sva slovensko zastavo, ki ga je skrivala. Prikazalo se nam je obličje evropsko slavnega učenjaka, ki je poleg klasičnih znal vse slovanske jezike. Kip je delo akad. kiparja Metoda Frlica z bližnjega Malenskega vrha. Na spomeniku je napis: DR. GREGOR KREK 1840-1905 RAZISKOVALEC SLOVANSKE SLOVSTENE FOLKLORE UTEMELJITELJ SLAVISTIKE NA UNIVERZI V GRADCU Tadeja pa je napovedala današnjega slavnostnega govornika, znanega slavista univ. prof. in akademika Matjaža Kmecla. Na začetku je pozdravil Krekove svojce, ki so nekateri prišli od daleč preko Atlantika. Dr. Kreka, ki je uspel priti na tujo, graško univerzo, ker Slovenci svoje še nismo imeli, in tam ustanoviti slavistično fakulteto, pa smo kar preveč pozabili. Javorski pevci so potem zelo lepo zapeli pesem na besedilo Gregorja Kreka Oblakom, izpoved domotožja po rojtnem kraju, ki jo je pred več kot sto leti uglasbil skladatelj Anton Nedved, za moški zbor pa priredil prof. Pavel Dolenc. Tadeja je napovedala tudi svojega očeta Jožeta, ki je recitiral Krekovo pesem, Otožnost, potem pa še šolarja Blaža Dolenc, ki je občuteno povedal Krekovo otožno pesem Materi v spomin, saj jo je tri leta star izgubil. Javorski pevci pa so zapeli še dve domoljubni Tadeja je potem sporočila, da bo sedaj živeči doktor iz vasi Četena Ravan, Bogdan Dolenc, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, blagoslovil novo odkriti kip s sodelovanjem nam že znanega učenca Blaža Dolenca. Spoštljivo smo spremljali ta obred, ki je zaključil proslavo. Prof. Dolenc je pozval vse navzoče, če bi se rad še kdo oglasil pri mikrofonu. Prvi se je javil predsednik krajevne skupnosti Javorje Janez Pelipenko in v imenu odsotnega župana Bogataja čestital vaščanom k odkritju kipa pomembnega sovaščana, pomembnega za vso občino in za slovensko kulturo sploh. V imenu vaške skupnosti se je Pavle Dolenc zahvalil sponzorjema občini Gorenja vas in prof. Janezu Dolencu ter prevzel spomenik v varstvo in nego. Oglasil se je še predsednik slovenskih slavistov prof. Miran Hladnik in se zahvalil organizatorjem za lepo prireditev in ponovno uvrstitev dr. Kreka med pomembne in zaslužne slovenske slaviste. Nazadnje je pristopil še vnuk Miroslav Krek in še v imenu Krekovih svojcev zahvalil za vse, kar smo storili za počastitev spomina na njegovega starega očeta Gregorja. Vas Četena Ravan v času praznovanja stoletnice dr. Gregorja Kreka. (Foto Janez Dolenc) Raziskovalec prof. dr. Kreka, prof. janež Dolenc, ima uvodni govor pred odkritjem spomenika. (Foto fanez Dolenc) Doprsni spomenik, delo akad. kiparja Metoda Frlica, je odkrit. (Foto Janez Dolenc) Za zaključek so bili vsi navzoči povabljeni k mizam pred Tavčarjevo domačijo na okrepčilo in kozarec pijače, kar so pripravile skrbne vaške gospodinj e. Povabljeni tudi na obisk vaškega muzeja pri Davčenu, kjer je urejen poseben Krekov kot z dokumenti, slikami in tiski iz njegovega časa. Tako se je vrnil Gregor Krek v svojo rojstno vas. Slavnostni govornik univ.prof dr. Matjaž Kmecl. (Foto Janez Dolenc) Sorodstvo dr. Gregorja Kreka. (Foto Janez Dolenc) UREDNIŠTVO Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka je bil v ponedeljek, 19. marca 2006 ob 18. uri v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu. Udeležilo se ga je 52 članov. Uvodoma je predsednik društva Alojzij Pavel Florjančič pozdravil navzoče člane. Prisotni so se z minuto molka spomnili na preminule člane društva v času med obema občnima zboroma, med njimi častnega člana društva, dr. Emilijana Cevca. Predsednik društva je za občni zbor predlagal naslednji dnevni red: 1. Nagovor predsednika društva 2. Volitve delovnega predsedstva občnega zbora 3. Volitve verifikacijske in volilne komisije 4. Poročila o delu: predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora 5. Razprava o poročilih 6. Razrešnica starim organom društva 7. Volitve novih organov Muzejskega društva Škofja Loka 8. Sklep o članarini 9. Slučajnosti 10. Predavanje V delovno predsedstvo so bili soglasno izvoljeni: za predsednika mag. Srečko Beričič, za člana pa dr. Branko Berčič in Milan Vodnik. V verifikacijsko in volilno komisijo so bili soglasno izvoljeni: za predsednika Stane Rupnik, za člana pa Marko Vraničar in Evgen Benedik. Sledila so poročila predsednika, tajnice, blagajnika in predsednika nadzornega odbora. Poročilo predsednika od delu za čas od leta 2004 do 2006 Spoštovani častni in redni člani Muzejskega društva Škofja Loka, cenjeni gostje. Po dveh letih smo se zopet zbrali v gospoščinski Kašči. Zbrali, da bi pregledali, kaj smo v teh dveh letih postorili in tudi kaj nismo. Če se spomnite, smo na zadnjem občnem zboru kar nekaj časa namenili domnevnemu nepravilnem poslovanju izvršnega odbora glede prenosa našega 2/6 deleža Groharjeve hiše v Sorici Občini Železniki. Po podrobnejšem pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da vendarle razpolagamo z veljavno pogodbo, ne samo s konceptom zanjo, kakor je bilo mišljeno pred zborom oziroma v diskusiji. O tej urejeni zadevi smo vas tudi pisno obvestili. V tem dveletnem obdobju smo izdali št. 50 in 51 Loških razgledov, našega vsakoletnega zbornika. Slednji je izšel s polletno zamudo, zato pa je 52. letnik že v pripravi na tisk in bo nared pred letošnjim občinskim praznikom. V zbirki Doneskov Loških razgledov smo z ZRC SAZU izdali Blaznikov zbornik z referati mednarodnega znanstvenega simpozija o 200-letnici sekularizacije freisinškega in briksenškega gospostva, ki ga je uredil dr. Matjaž Bizjak ter knjigo povedk s Poljanske doline Nekoč je bilo jezero, ki jo je pripravila dr. Marija Stanonik. Obe knjigi sta bili pri strokovnjakih in drugih bralcih zelo lepo sprejeti in bosta kmalu pošli. Pomemben je bil tudi naš delež pri izdaji Kronike sv. Jurija Stara Loka Več kot tisoč let in knjižice Starološka župnijska knjižnica 2005. Aktivno smo se vključili tudi v obsežnejši projekt celovite ureditve romarske cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, ki obeta biti evropski projekt. V aleji znamenitih Ločanov smo skupaj s Filatelističnim društvom Lovrenc Košir in Občino Škofja Loka leta 2004 uspeli postaviti spominsko obeležje poštnemu reformatorju Lovrencu Koširju, leta 2005 pa obeležje slikarju in pedagogu Antonu Ažbetu. Z letošnjo postavitvijo spominskega obeležja judenburškemu uporniku Antonu Hafnerju in drugo leto koprskemu in lavantinskemu škofu, Andreju Karlinu bo končana v aleji prva kiparska galerija v naravi domačega umetnika, akad. kiparja Metoda Frlica. V nadaljevanju pa so v aleji predvideni kipi avtorjev, ki bodo zbrani na natečaju. Tako bo Škofja Loka dobila dve pomembni kiparski galeriji v naravi. Zanjo smo s Knjižnico Ivana Tavčarja in Občino Škofja Loka že uspeli dobiti bronast portret pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja Jakoba Savinška. Našim diskusijskim Blaznikovim večerom so se pridružili še Sredini pogovori Knjižnice Ivana Tavčarja in Karlinovi ter Kronski večeri društva Sotočje, kar bogati loško kulturno podobo. Pripravili smo Blaznikov večer in razstavo o Loškem rodoslovju ter drugega, posvečenega izidu knjige Antona in Tatjane Feiniga o Rodbinskih imenih na Koroškem in okolici, ter tretjega, ob izidu starološke kronike Več kot tisoč let in Prešernov veseli december s Knjižnico Ivana Tavčarja, posvečen izidu knjige Nekoč je bilo jezero. Knjigo smo do sedaj predstavili še v Javorjah, Gorenji vasi, Lučinah in v Žireh. Kot Blaznikov večer velja tudi skupna prireditev z Belokranjskim muzejskim društvom, ko smo, v okviru praznovanja občinskega praznika v Semiču, predstavili Kočevarsko folkloro dveh naših članov, dr. Marije Stanonik in A. Pavla Florjančiča. Pri Ministrstvu za kulturo nam je lansko leto uspelo podpisati pogodbo za potujočo razstavo Škofjeloški pasijon v višini 1.000.000 SIT. Poročilo o delu na predpisanih obrazcih z zahtevo po izplačilu opravljenih del smo skupaj s pozitivnih strokovnim mnenjem Loškega muzeja v roku poslali na ministrstvo. Projekt teče po načrtu, razstava, gradivo za Loške razglede, katalog in zloženka pa bodo realizirani do 7. aprila letos. 31. marca pa bomo razstavo predstavili državnim poslancem in svetnikom ter novinarjem v slovenskem parlamentu. Številčen in zelo uspel letošnji društveni izlet za Martinovo po Partizanski magistrali in v Belo Krajino je pokazal, da se te, za društveno življenje očitno zelo pomembne aktivnosti, premalo poslužujemo. V Občicah pri Kočevskih Poljanah smo si ogledali razstavo rekonstrukcije dveh nekdanjih kočevarskih vasi in etnografsko zbirko Društva Kočevarjev staroselcev, ogledali smo si poznoantični mitrej v Rožancu, obiskali Belokranjski muzej v Metliki in si ogledali mestno jedro z župnijsko cerkvijo. Z njihovim društvom smo si izmenjali nekaj knjig in jih povabili. Obisk so nam Belokranjci vrnili letos v februarju. Ker so nas na obisku pri njih pogostili, smo jim to mi v Škofji Loki povrnili. Podpisali smo dogovor o sodelovanju na zgodovinskem, domoznanskem, naravoslovnem in kulturnem področju. Poleg tega tesno in uspešno sodelujemo predvsem z Loškim muzejem. Nova direktorica, gospa Jana Mlakar nam je dodelila posebno sobico v drugem nadstropju okroglega stolpa, kjer imamo sedaj društveniki priročno knjižnico, aktualne novitete, ki prihajajo iz mnogih institucij iz Slovenije in sveta z izmenjavo naših edicij in prostor za druženje. Prostor bi bilo smiselno opremiti še z računalnikom in se neposredno vključiti na svetovni splet. Direktorica nam je omogočila tudi razstavo Škofjeloškega pasijona 2006 v njihovi Groharjevi galeriji in nam dala na razpolago foto gradivo uprizoritve »Debeljakovega« pasijona iz leta 1936. Za vse to, kakor tudi za pomoč njenih sodelavcev pri naših akcijah, za prostore naših srečanj, kakor je tudi današnje, se njej in njenim sodelavcem iskreno zahvaljujem. Posebna hvala gospe Lidiji Oblak, ki je vseskozi skrbela za našo pošto in cel kup drugih vsakdanjih zadev, pa seveda računovodkinji gospe Marti Simonič za njeno profesionalno in zanesljivo vodenje naših financ v tem zahtevnem času. Ne nazadnje kajpak zahvala Vidam, Janezom, Lojzetom, Tonetom in drugim loškim muzejcem, ki so nam nudili roko, kadar je bilo potrebno. Aktivno in uspešno smo sodelovali s Knjižnico Ivana Tavčarja, ZAL, Enoto za Škof j o Loko, z ZVKD, Etnografskim muzejem v Ljubljani in Župnijskim uradom Stara Loka. Hvaležni in zadovoljni smo s sodelovanjem Občine Škofja Loka na čelu z županom, gospodom Igorjem Drakslerjem, predvsem na finančnem področju. Zahvaljujoč občinskemu sofinanciranju Loških razgledov in Doneskov se lahko Ločani pohvalimo z enkratno lokalno domoznansko enciklopedijo, s kakršno se z nami verjetno ne more primerjati nihče. Tudi v svetovnem merilu verjetno le redko kdo. Žal pa odnosi niso na višini, ki pritičejo obema. Tako Občina na naše uradne dopise praktično ne odgovarja. Je to zaradi uradniške neprofesionalnosti, morda zaradi neotesanosti nekaterih posameznikov, ali celo zaradi arogance, ne vem. Zagotovo pa to ni niti občini niti nam v čast, predvsem pa ne v korist. To poudarjam predvsem zato, ker velik potencial, ki ga imajo Občina in Ločani v našem društvu, zaradi omenjenega, ni dovolj izkoriščen. Naj bo to pri prostorskih zadevah, strokovnih podlagah kulturne oziroma družbene politike, pri domačem in tujem protokolu in tudi drugje. Tudi zato je potrebno vsake toliko časa povedati, da je Muzejsko društvo Škofja Loka ustanovilo Loški muzej, da mu je omogočilo zlati fond njihovih muzealij, da izdamo vsako leto domoznanski zbornik na več sto straneh, doslej jih je izšlo že 51, število strani pa presega 15.000, da smo izdali enajst dodatnih knjižnih izdaj Doneskov, sedem vodnikov po Loškem ozemlju, da smo preskrbeli občini Škofja Loka, grb, zastavo in datum občinskega praznika, občanom in obiskovalcem ponudili Alejo znamenitih občanov, če navedemo samo najbolj izstopajoče zadeve. V društvo smo pripeljali nekaj mladih, obetajočih ljudi, ki že vnašajo novo dinamiko, predvsem s pomočjo sodobnih elektronskih medijev. Morda malce zamujamo z evidenco članov, katere bo potrebno sprotno obveščati o naših akcijah in novostih po e-pošti. Ni pa nam še uspelo postaviti spominsko ploščo JejiJamar Legat na njeni Kajbetovi hiši, izdati v zbirki Doneski jubilejni zbornik Sto let čebelarstva na Škofjeloškem in izdati celotno bibliografijo Loških razgledov (morda tudi Doneskov in vodnikov) v tiskani in elektronski obliki, kakor smo se namenili v minulem mandatu. S svojimi tremi predsedniškimi mandati sem z Muzejskim društvom Škofja Loka pripotoval iz dvajsetega stoletja v enaindvajseto v zavesti, da ostajamo eden od čvrstih loških stebrov dediščine nekdanjega škofjeloškega gospostva in današnjega doma Ločanov. Ponosen sem, da sem eden od kamnov te dragocene slovenske stavbe. Prepričan sem, da bo ta stavba čvrsta in dejavna tudi v bodoče. Zadovoljen sem z opravljenim. Morda sem še najbolj vesel, da je naše društvo moj predlog za Alejo znamenitih Ločanov vzelo za svojega in da bdi nad njo. Naj tako ostane tudi v bodoče. Na koncu velja zahvala odbornikom, na čelu s tajnico Mojco Ferle, s katerimi sem rad delal, in vam zvestim članom ter še vsem mnogim neimenovanim, ki ste z nasveti in predlogi pa tudi s konstruktivno kritiko pomagali pri »naši stvari«. V razpravi na poročila je predsednik A.P. Florjančič na pobudo S. Kobala pojasnil, da izvršni odbor skrbi za to, da se manjkajoči izvodi Loških razgledov kompletirajo. Predstavnik ZB NOB je postavil vprašanje o usodi pobude, ki je bila na zadnjem občnem zboru podprta z večino glasov (postavitev spomenika dr. Viktorju Kocjančiču v Alejo znamenitih Ločanov). Ker polemika ni bila zaključena je M. Vraničar predlagal, da novi izvršni odbor na eno svojih sej na dnevni red uvrsti točko o pobudi iz preteklih dveh let in nanjo vabi tudi predstavnika Zveze borcev. Dr. Andrej Rant je dal pobudo za tesnejše sodelovanje s šolami, zgodovinskimi krožki in turizmom. Korak k temu je bil narejen že z društveno spletno stranjo. Željo po tesnejšem sodelovanju sta izrazila tudi predsednika planinskega in turističnega društva. Direktorica Loškega muzeja je predstavila svoje dosedanje delo, načrte za naprej in povabila vse prisotne, da se udeležujejo muzejskih dogodkov. Ob informaciji, da komunikacija med Občino in muzejskim društvom ni najboljša je bilo predlagano, da se vzpostavi tudi sodelovanje s posameznimi občinskimi svetniki. Pred samo izvedbo volitev je bilo v razpravi danih več pripomb in predlogov, ki naj se jih upošteva ob spremembah statuta. Nove kandidate se na naslednjem občnem zboru kratko predstavi; vse kandidate, stare in nove skupaj, se na volilno listo napiše po abecednem redu. Statut naj se objavi na spletni strani, kjer bo možno predlagati spremembe in dopolnila. Prav tako se predlaga, da bi se sklepi in zaključki sej IO objavljali na naši spletni strani. Za znižanje stroškov razpečavanja Loških razgledov je bilo predlaganih več možnosti: da se ob določenih urah lahko dvignejo na sedežu društva; možen bi bil dvig v pisarni turističnega društva ali v informacijski pisarni LTO. V razpravi je bila izražena tudi skrb za tehnično dediščino, ki je zaradi pomanjkanja strokovnega kadra predvsem v pristojnosti Tehniškega muzeja Slovenije. Razrešnica dotedanjim društvenim organom je bila soglasno potrjena. Dr. B. Berčič se je v imenu vseh zahvalil za uspešno in požrtvovalno delo dosedanjemu predsedniku Alojziju P. Florjančiču, ki je vztrajal kar tri mandate in ima veliko zaslug za dobro delo društva in uspele akcije. Pri volitvah se je volilo predsednika in deset kandidatov IO MD. Volitve članov Izvršnega odbora so potekale v dveh krogih. Izvoljeni so bili naslednji člani: mag. Srečko Beričič, Mojca Ferle, Miha Ješe, Dušan Koman, Tone Košir, Jana Mlakar, France Podnar, Peter Pokorn, Judita Šega in Jože Štukl. Za predsednika je bil izvoljen Peter Hawlina. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Svetko Kobal, Ivica Krek, Ivanka Aleš Porenta. V častno razsodišče so bili izvoljeni: Alojzij Pavel Florjančič, Janez Jocif in dr. Andrej Rant. Svoje poglede na delovanje muzejskega društva je predstavil novoizvoljeni predsednik Peter Hawlina. Muzejsko društvo ni treba posebej predstavljati, vidi ga kot društvo, ki deluje na nekem zelo elitnem nivoju, ki so ga zastavili že ustanovni člani in jim skušajo vsi slediti. Loški razgledi so najbolj viden rezultat teh prizadevanj, Doneski in razne druge akcije. Muzejsko društvo ima precej zaslug pri oblikovanju kvalitetnejše Škofje Loke, zato bi morala biti največja čast vsakega Ločana, da je član Muzejskega društva. Društvo pokriva zgodovino, sedanjost in prihodnost nekdanjega Loškega gospostva. V okviru muzejskega društva je precej individualnega dela, dela posameznikov, ki s svojimi lastnimi zamislimi želijo nekaj prispevati za kvaliteto Loke. V svoji viziji ima tudi skrite želje, visoke cilje. Zavzemal se bo za tekoče in bolj dosledno opravljanje vsega, kar se na sejah dogovori. Še močneje se bo društvo predstavilo na internetu. Želi si tudi, da bi mnenja in predlogi MD imeli več teže pri sprejemanju odločitev na ravni Občine in si tudi sam želi boljše komunikacije z občinskimi strukturami. V razpravi o društveni članarini je bilo danih več predlogov zlasti ob prehodu na evropsko valuto. Z večino glasov je bil sprejet sklep: članarina za leto 2005 ostane 500 SIT. Članarina za leto 2006 znaša 1200 SIT oz. 5 EUR. V točki slučajnosti je mag. S. Igličar predstavil intenzivno delo organizacijskega odbora za pripravo praznovanja ob tisočletnici Godešiča. V razmislek je bila dana pobuda o vsebinah, s katerimi bi lahko napolnili starološki grad, ki bo kmalu prazen. F. Megušar je predstavil delo in vlogo Ločana dr. Franca Jesenka in dal pobudo za poimenovanje ulice z njegovim imenom. Predstavljen je bil projekt razstave o Škofjeloškem pasijonu, ki ga vodi A.P. Florjančič. Peter Pokorn, predsednik Fotokluba Anton Ažbe, je na kratko predstavil aktivnosti kluba in predstavitve Škofje Loke na številnih razstavah doma in v tujini. Član Fotokluba, Jure Nastran, je pripravil projekcijo diapozitivov na temo Škofjeloškega pasijona. FRANC PODNAR Prispevek h kroniki občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane (od 1. novembra 2004 do 31. oktobra 2005) 3. novembra 2004 - v Hotelu Astoria na Bledu so odprli fotografsko razstavo Petra Pokorna iz Škofje Loke z naslovom Les. Razstavo je organiziral Foto klub TNP z Bleda. - v Sredinem večeru v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki so predstavili knjigo Janeza Gartnerja Praznina napredka - ali: iz pradavnine v daljno prihodnost. 5. novembra - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je Tomaž Humar pripravil predavanje o Indiji, spremljano s prikazi indijskih plesov in glasbe in pokušino tradicionalne indijske kuhinje. - v Galeriji Svobode Žiri so predstavili knjigo Aleksandra Jankoviča - Potočnika z naslovom Rupnikova linija in Alpski zid - utrjevanje rapalske meje med letoma 1932 in 1941. Prireditev sta spremljala diaprojekcija in priložnostna fotografska razstava. - v Galeriji Fara v Škofji Loki so odprli razstavo del Rafaela Samca. V kulturnem programu sta nastopila flavtistka Lucija Černe in violončelistka Petra Vodopivec. 7. novembra - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je imel koncert Mešani pevski zbor Lubnik pod vodstvom Andreja Žagarja, kot gost je nastopil Moški pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane pod vodstvom Tomaža Tozona. 9. novembra - v Okroglem stolpu na Loškem gradu so s podelitvijo nagrad odprli razstavo Mala Groharjeva kolonija Loka 2004. Letos je na koloniji sodelovalo 90 učencev iz 33 osnovnih šol iz vse Slovenije. 10. novembra - v Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka je bilo predavanje ob diapozitivih z naslovom Egipt - zibelka civilizacije, predavala sta Alenka Starman in Uroš Valič. 11. novembra - v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu so odprli razstavo akademske slikarke Arven Šakti Kralj Szomi z naslovom Timeline, v kulturnem programu je nastopila skupina Kontrabant. - v Kašči na Spodnjem trgu je Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka v Sredinem večeru gostila legendo slovenskega novinarstva Jurija Gustinčiča. 13. novembra - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je bil koncert ob 30-letnici zborovskega petja v Društvu upokojencev Škofja Loka in petletnici delovanja Mešanega pevskega zbora Vrelec. Ob tej priložnosti je 23 pevcev prejelo jubilejne Gallusove značke. - v Retečah so proslavili 50-letnico Kulturnega doma v Retečah. V sobotnem nastopu so se predstavili tamburaši hrvaškega orkestra Ferdo Livadič iz Samobora. 27. novembra so nastopile folklorne skupine iz Osnovnih šol Cvetko Golar s Trate, Oton Župančič iz Sore in Folklorna skupina Sava iz Kranja ter tri domače tamburaške skupine. V nedeljo 28. novembra so se predstavili domači igralci s komedijo Stric v toplicah v režiji Boruta Gartnerja. 16. novembra - na Čufarjevih dnevih na Jesenicah se je gledališče Loški oder predstavilo z igro Slavnostna večerja v pogrebnem zavodu. 18. novembra - v Galeriji Krvina v Gorenji vasi so odprli razstavo slikarke Drage Soklič z Bleda v počastitev 1000-letnice Bleda. 19. novembra - v Galeriji Svobode v Žireh so predstavili knjige pisateljice Petre Likar z naslovi Agencija brez panike, Po sledeh rdečega dežnika in Pozejdonov povratek. 20. novembra - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je potekalo tekmovanje odraslih pevskih zborov Gorenjske. Med osmimi zbori se je najbolje izkazal Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, zlata priznanja so prejeli še Mešani pevski zbori Odmev Kamnik, Vox Carniolus z Jesenic in Limbar iz Moravč. 24. novembra - v Domu na Fari v Stari Loki so odprli razstavo slik Krištofa Zupeta, v kulturnem programu so nastopili člani starološkega godalnega tria. - v Galeriji Hest 35 v Ljubljani so odprli razstavo slik slikarke Barbare Demšar iz Škofje Loke. - v Knjižnici Ivana Tavčarja je bil Sredin večer Diane Šimbera z naslovom Glasba kot terapija. 25. novembra - v razstavišču Okrogli stolp na Loškem gradu je Loški muzej pripravil razstavo mozaika 400 razglednic s posnetki naravne in kulturne dediščine avtorja Cirila Velkovrha. 27. novembra - na Loškem odru je domači ansambel pripravil komedijo J. B. P. Moliera Improvizacije v Versaillesu -Scapinove zvijače v režiji Jožeta Voznyja. Na 16. Čufarjevih dnevih na Jesenicah je bila razglašena za najboljšo predstavo festivala. 28. novembra - v Kulturnem domu v Železnikih je bil koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Selške doline ob desetletnici delovanja zbora. 1. decembra - v kapeli Puštalskega gradu je bil Sredin večer Knjižnice Ivana Tavčarja in Glasbene šole Škofja Loka s predstavitvijo pesniške zbirke Tomaža Šturma Kralj svojega sveta. 3. decembra - v Galeriji Fara so odprli razstavo slik Jožeta Peternelja - Mausarja. - v Galeriji Svobode v Žireh je bil koncert ob 40-letnici Moškega pevskega zbora Alpina Žiri in ob njem so predstavili knjigo dr. Marije Stanonik Ostanite zvesti pevski kulturi Žirov. - v kulturnem domu pri Sv. Duhu je domača igralska skupina KD Ivana Cankarja premierno uprizorila gledališko predstavo za otroke Pekarna Mišmaš Svetlane Makarovič. 4. decembra - na Mestnem trgu je potekal Miklavžev sejem, združen s srečanjem z briškimi vinarji. Sejemski program so popestrili ljudski godci. - v Kulturnem domu v Železnikih je Mešani pevski zbor Domel Železniki pripravil koncert z gosti ob 25-letnici delovanja. 5. decembra - ob miklavževanju na Mestnem trgu v Škofji Loki, ki ga je pripravilo Prosvetno društvo Sotočje, je zapel tudi Mladinski pevski zbor župnije Škofja Loka pod vodstvom Gregorja Mačka. 8. decembra - na Loškem odru so pripravili igrico za otroke Mavrični tobogan v režiji Juše Berce in Mete Petrač. - v Kašči na Spodnjem trgu je v Sredinem večeru Knjižnica Ivana Tavčarja predstavila igralsko legendo Miho Baloha. 10. decembra - v župni cerkvi v Stari Loki je bil koncert Slovenskega okteta, ki ga je pripravila Območna obrtna zbornica Škofja Loka. 12. decembra - v Kulturnem domu v Retečah so člani Vagabund teatra uprizorili predstavo z igranjem orkestra Stric v toplicah. 15. decembra - v kapeli na Loškem gradu je bil koncert dekliškega pevskega zbora Gimnazije Škofja Loka z zborovodjo Janezom Jocifom in godalnega orkestra Glasbene šole Škofja Loka. 18. decembra - v Kulturnem domu v Železnikih je Klub študentov Selške doline pripravil otroško lutkovno predstavo Novoletna pravljica. 19. decembra - v Domu na Fari v Stari Loki so odprli razstavo izdelkov domače in umetne obrti. - na loškem odru so podelili tradicionalne Severjeve nagrade. Prejeli so jih Iztok Mlakar iz PNG Nova Gorica, Tjaša Železnik iz SLG Celje, študent dramske igre na AGRFT Matej Puc in amaterski igralec Jože Robida iz Šmartna ob Paki. Sledila je monokomedija Mira Gavrana Hotel Babilon v izvedbi Violete Tomič in režiji Tijane Zinajič. 25. decembra - v župni cerkvi v Stari Loki je bil božični koncert Glasbene šole Škofja Loka. - ob obletnici odločitve za samostojno Slovenijo je bil v dvorani Loškega odra božično-novoletni koncert. Nastopila sta Pihalni orkester Škofja Loka in pevka Darja Švajger. 26. decembra - v Športni dvorani v Železnikih je bil božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Alples Železniki, sodelovali so mažorete Mažoretnega društva Železniki, nonet Jubilate in igralec Janez Škof. - Prosvetno društvo Sorica je v Zadružnem domu pripravilo božično-novoletni koncert, nastopila je domača glasbena skupina Orfej, zapela je Diona Dim iz Bohinja, učenci PŠ Sorica so uprizorili igrico Polžek pride voščit. 28. decembra - v okviru prireditev Veseli december v Gorenji vasi je zapel Slovenski oktet, naslednji dan pa je nastopil Mestni pihalni orkester Škofja Loka. 6. januarja 2005 - v Galeriji Ivana Groharja so odprli likovno razstavo Eugena Borkovskega Plasti samote. Razstavo je posredovala Galerija Marin iz Umaga. 8. januarja - v sobotni matineji na Loškem odru je gostoval Vrtec Škofja Loka z igrico Marjana Mančka Piščanček Pik. 9. januarja - pri spomeniku v Dražgošah je bila prireditev Po stezah partizanske Jelovice posvečena 63-letnici dražgoške bitke. Slavnostni govornik je bil dr. Anton Bebler, obiskovalce in pohodnike številnih pohodov je pozdravil poslanec državnega zbora in župan občine Železniki, domačin Miha Prevc. Najzahtevnejša pohoda sta bila nočna pohoda s Pasje ravni in iz Železnikov preko Ratitovca. 12. januarja - v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki je v Sredinem večeru Reinhard Brečko ob diapozitivih predstavil Karibe, naslov predavanja je bil 71 dni plave samote. 14. januarja - v Galeriji Fara so odprli razstavo slik slikarja Mitje Modica. - na Loškem odru je gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z muziklom Dana Goggina Nunsense II, naslednji dan so predstavo ponovili. - v Kulturnem domu v Poljanah je nastopil ansambel Suha špaga, ki ostaja zvest starim ljudskim pesmim in vižam, člani delujejo pod okriljem društva Rovtarji, ki tudi ohranja tradicije smučanja po starem. 2. 15. januarja - v Kulturnem domu v Železnikih je KUD France Koblar Železniki pripravil premiero komedije Niti tat ne more 3. pošteno krasti, predstavo so ponovili naslednji dan. 16. januarja - V cerkvi sv. Antona v Železnikih je bil božični koncert z naslovom Eno dete 4. je rojeno, nastopili so Mešani zbor župnije Železniki, Mešani pevski zbor Pr' Farci iz Stare Loke in Godalni orkester iz Škofje Loke. 19. januarja - v Kašči na Spodnjem trgu 5. je v Sredinem večeru Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka predstavila legendo slovenskega prevajalstva Janka Modra, ki prevaja iz okoli dvajsetih evropskih 6. jezikov. 22. januarja - v sobotni matineji na Loškem odru je gostovalo Družinsko gledališče 7. Kolenc z igrico Volk in sedem kozličkov. - v avli osnovne šole v Gorenji vasi je nastopila igralka Mojca Partljič z monokomedijo Toneta Partljiča Čistilka 8. Marija. 25. januarja - Muzejsko društvo Škofja Loka je pripravilo Blaznikov večer, na katerem je Bojana Rogelj - Škafnar, kustosinja 9. Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, predstavila njihove depojske prostore v Škofji Loki. 26. januarja - dr. France Štukl je v Sredinem 12. večeru Knjižnice Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu predstavil Ubožnico na Lontrgu. 28. januarja - na Loškem odru je domača gledališka skupina predstavila komedijo Iva Brešana Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju v režiji M. Alujeviča. Predstavo so ponovili tudi naslednji dan. 29. januarja - Mešani pevski zbor Srebrni (g)las Društva upokojencev Žiri je v dvorani DPD Svoboda v Žireh pripravil koncert ob desetletnici delovanja. febuarja - v Knjižnici Ivana Tavčarja je v Sredinem večeru Jaka Košir predstavil svojo knjigo pesmi z naslovom Nežnost. februarja - v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu so odprli razstavo del akademskega slikarja Marka Kocipra z naslovom Štiri perspektive. februarja - ob kulturnem prazniku so Glasbena šola Škofja Loka in puštalski likovni ustvarjalci v kapeli Puštalskega gradu pripravili glasbeni nastop in likovno razstavo. februarja - v sobotni matineji na Loškem odru je gostovalo Lutkovno gledališče Jesenice z igrico Jana Malika - Emila Smaska Žogica nogica. februarja - v Zadružnem domu na Sorici je bila ob kulturnem prazniku kulturna prireditev. februarja - v večnamenskem prostoru OŠ Ivana Groharja v Podlubniku je bila osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. februarja - Loški muzej je ob kulturnem prazniku obiskovalcem brezplačno odprl vrata in strokovno vodstvo po zbirkah in galerijah. februarja - za Kamnitnikom je bila tradicionalna slovesnost na mestu, kjer je nemški okupator na ta dan leta 1944 ustrelil petdeset talcev. februarja - v Kulturnem domu v Retečah je KUD France Koblar iz Železnikov uprizoril predstavo Daria Foja Niti tat ne more več pošteno krasti. - gledališka skupina KD z Brezij je v Kulturnem domu v Selcih predstavila komedijo Vinka Moderndorferja Vaja zbora. - gledališka skupina Vagabund teater iz Reteč je v Kulturnem domu v Poljanah uprizoril komedijo Stric v toplicah. 13. februarja - v Zadružnem domu na Sovodnju je gledališka skupina KUD France Koblar iz Železnikov uprizorila komedijo Daria Foja Niti tat ne more več pošteno krasti. 16. februarja - v Domu na Fari v Stari Loki so odprli razstavo del slikarja Edija Severja iz Škofje Loke. - v Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu je kustos arheolog Loškega muzeja Jože Štukl predstavil poznoantično zakladno najdbo s Puštala nad Trnjem. 19. februarja - Društvo Rovtarji je v Škofji Loki pripravilo 6. tekmovanje v smučanju po starem in 1. evropsko tekmovanje, v slavnostni paradi so na Mestnem trgu predstavili starinsko smučarsko opremo. - na Loškem odru je v sobotni matineji gostovalo Gledališče Unikat z muzikalom Tomaža Lapajneta Gremo na vlak. - v Domu krajanov na Lučinah je domače Kulturno društvo Zala pripravilo gledališko predstavo Trije vaški svetniki, predstavo so ponovili tudi naslednji dan. - Klub študentov Selške doline je v Kulturnem domu v Železnikih pripravil lutkovno predstavo Kraljična na zrnu graha v izvedbi Cveta Severja iz Kranja. 23. februarja - v Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu so predstavili Žarka Petana, legendo slovenske satire, aforizmov, gledališča itd. 25. februarja - na Loškem odru je gostovalo SLG Celje s predstavama Franca Rame in Daria Foja Osamljena ženska ter Franca Rame, Daria in Jacopa Foja Seks? Izvolite, izvolite in naj vam tekne! Predstavi so ponovili tudi naslednji dan. - v Galeriji Fara v Škofji Loki so odprli razstavo slik Ljubena Dimkaroskega in Borisa Štruklja - Boršta. - v kinodvorani DPD Svoboda v Žireh je bilo predavanje z diapozitivi Andreja Poljanška Najvišji vrhovi Alp: Mont Blanc, Monte Rosa in Dom 26. februarja - gledališka skupina Vagabund iz Reteč je s komedijo Stric v toplicah gostovala v kulturnem domu v Železnikih. - v OŠ Gorenja vas je v organizaciji Špasteatra nastopil Janez Hočevar z monokomedijo Rifletov Šuštar. 2. marca - Gledališka skupina Teater Frnikula Rdeče Ostrige je v prostorih MCK Pri Rdeči ostrigi pripravila predstavo Headstate. - JSKD OI Kranj je v gostilni Stari Mayr pripravil srečanje s pesnico Nežo Maurer iz Škofje Loke. - v Kašči na Spodnjem trgu sta v Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja Alois Kolar in Damjan Likar predstavila Likarjevo knjigo Aids je ozdravljiv! 4. marca - na Loškem odru je domača gledališka skupina pripravila predstavo komedije Iva Brešana Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju, predstavo so ponovili tudi naslednji dan. 5. marca - v sobotni matineji na Loškem odru je gostoval Teater za vse z lutkovno predstavo B. Gašperčiča Pomladna. - v Kulturnem domu v Retečah je gostovala gledališka skupina KD Brezje s komedijo Vaja zbora. - v Kulturnem domu v Poljanah je igralska skupina KUD France Koblar iz Železnikov uprizorila komedijo Niti tat ne more več pošteno krasti. 9. marca - v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki je bilo predavanje z diapozitivi Andreje Rustja o Kambodži. 10. marca - v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu so odprli večmedijsko razstavo Sanele Jahič z naslovom Izdavna iluzije. 11. marca - Turistično društvo Železniki je na predvečer sv. Gregorja pred Plnado v Železnikih pripravilo tradicionalno 2. prireditev Luč v vodo, ki naznanja prihod pomladi. - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu v Škofji Loki je bilo dvodnevno območno pevsko srečanje Škofja Loka 2005. 15. marca - v Galeriji Krvina v Gorenji vasi 3-so odprli razstavo likovnih del dr. Antona Dolenca ob njegovi 75-letnici. - v Rdeči ostrigi v Škofji Loki se je 6. predstavil domači Teater Frnikula s predstavo Headstate by Irvine Welsh. 16. marca - v Sredinem večeru v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki je bilo predavanje z naslovom Grafologija - nemi govor; kaj sporočamo s svojo pisavo. 18. marca - v Galeriji Fara v Škofji Loki so odprli razstavo Velika narava akademske 7. slikarke Brigite Požegar Mulej. - v Razstavišču Okrogli stolp na Loškem gradu je Loški muzej odprl razstavo z 8. naslovom Vžiganice in vžgane čipke avtorja Matevža Maretiča. 19. marca - v Sobotni matineji na Loškem odru je bila lutkovna predstava Lutkovne 12. skupine UŠ H. C. Andersena Cvedice male Ide. - v Osnovni šoli Gorenja vas je bila 1. 13. občinska pevska revija občine Gorenja vas - Poljane. 23- marca - v Kašči na Spodnjem trgu je bil Sredin večer Knjižnice Ivana Tavčarja. 16. Predstavili so starosto slovenske diplomacije Rudija Čačinoviča. 30. marca - Aljaž Gostinčar je v Knjižnici Ivana Tavčarja v Sredinem večeru v predavanju z 17. naslovom Duh alohe predstavil havajsko umetnost zdravljenja. 1. aprila - KUD Predoslje je s komedijo v dveh dejanjih To imamo v družini nastopilo v kulturnem domu pri Sv. Duhu, naslednji dan pa še v kulturnem domu v Železnikih. aprila - v Sobotni matineji na Loškem odru so uprizorili igrico Miroslava Slane Mavrični tobogan v režiji Juše Berce in Mete Petrač. - v kapeli Loškega gradu je v Grajskem vitražu nastopil Duo Silence. aprila - Prosvetno društvo Sotočje je v Kristalni dvorani v Škofji Loki pripravilo praznovanje materinskega dne. aprila - v Osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku je bilo območno srečanje folklornih skupin z naslovom Le plesat me pelji. - v Sredinem večeru v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki je Andrej Poljanšek ob diapozitivih predstavil najvišje vrhove Alp Mont Blanc, Monte Roso in Dom. aprila - v Galeriji Ivana Groharja so odprli razstavo Mirjam Marussig z naslovom Trenutki. aprila - na Loškem odru je gostovalo Moje gledališče s komedijo F. Hadžiča Državni lopov v režiji Gojmirja Lešnjaka - Gojca, predstavo so ponovili tudi naslednji dan. aprila - v Mali razstavni galeriji Občine Škofja Loka so se z razstavo slik predstavili loški skavti. aprila - v Kašči na Spodnjem trgu je v Sredinem večeru Knjižnica Ivana Tavčarja predstavila svetovljana in izumitelja Petra Florjančiča. aprila - v Krekovem domu v Selcih je Mešani pevski zbor Vrelec Društva upokojencev Škofja Loka ljubiteljem zborovskega petja pripravil Veseli večer. aprila - Pihalni orkester Alples Železniki je v športni dvorani v Železnikih pripravil koncert v počastitev dirigenta Dragiše Miškoviča ob obletnici njegove smrti. Na prireditvi sta sodelovala tudi njegova učenca, svetovno znani pozavnist Kiril Ribarski in baritonist Alpskega kvinteta Janez Per. 18. aprila - v kapeli Puštalskega gradu je bil recital pianistke Martine Horak. 20. aprila - v Sredinem večeru v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki je prevajalec Miran Š. Sagmeister predstavil knjigo J. E. Sarma Ozdravimo bolečine hrbta. 21. aprila - v Kašči na Spodnjem trgu sta Knjižnica Ivana Tavčarja in Vrtec Škofja Loka predstavila knjigo Neže Maurer Pišem, berem ABC 22. aprila - Gledališka skupina Nepredvideni Gimnazije Škofja Loka je na Loškem odru premierno uprizorila moderno tragedijo Roberto Zucco. 23. aprila - v Škofji Loki se je končala večdnevna akcija Občine Škofja Loka in Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka »Podarimo knjigo Kulturno-prosvetnemu društvu Bazovica na Reki«. Ob svetovnem dnevu knjige je bil prost vstop v škofjeloško knjižnico. - v Kulturnem domu v Železnikih je BB teater iz Kranja pripravil komedijo Hočem nazaj. 26. aprila - pred športno dvorano v Železnikih je bila prireditev Zapojmo v pomlad, ki so jo priredili KUD France Koblar, Občina in Krajevni sindikati Železniki. - Glasbena šola Škofja Loka je v župnijski cerkvi pri Sv. Duhu pripravila večer komorne glasbe z orglami 1. maja - na Križni gori je bilo tradicionalno prvomajsko srečanje občanov, prisotne je nagovoril Mihael Prevc, župan občine Železniki in poslanec državnega zbora, navzoče je nagovorila tudi Romana Oman, sekretarka Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Gorenjske, v kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Škofja Loka. 7. maja - Gasilska zveza Škofja Loka je v Crngrobu počastila 50-letnico delovanja. 14. maja - ob dnevu družine 15. maju je bila na Mestnem trgu prireditev Trenutki za tkanje družinskih vezi, na ta dan je bil družinam prost vstop v Loški muzej. 18. maja - ob svetovnem dnevu muzejev je bil prost vstop v zbirke in galerije Loškega muzeja. 20. maja - v kapeli Loškega gradu je bil koncert prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika. - v Galeriji Fara v Škofji Loki so odprli razstavo slik Marka Rolca in Gašperja Primožiča. 21. maja - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu se je z renesančno plesno igro Zaljubljeni grofič predstavila plesna skupina Galiarda iz Celja. 25. maja - v kapeli Loškega gradu je mag. Anita Škof predstavila svojih pet knjig za notranjo duhovno rast in širjenje zavesti. 27. maja - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je bila predstava Aristofanove komedije Lizistrata v izvedbi Teatra Druga koža iz Škofje Loke in v režiji Igorja Žužka. 28. maja - Društvo za razvoj zavesti Anam Cara je v sodelovanju z Zavodom »O« škofjeloški Mestni trg odelo v najrazličnejše barve, ob tem je bil ves dan na loškem Placu pester kulturni in zbavni program za vse generacije. 29. maja - KUD France Koblar iz Železnikov se je s komedijo Niti tat ne more več pošteno krasti predstavilo v osnovni šoli v Davči. 2. junija - v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu so odprli razstavo fotografiji Kiki Lažetič. 3. junija - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je Pevski zbor Lubnik pripravil koncert ob 25-letnici delovanja, kot gostje so nastopili Mešani pevski zbor Pevskega društva iz Sel na Koroškem in ansambel Lubnik-Avstralija. 8. junija - v večnamenskem prostoru Osnovne šole Škofja Loka - Mesto je bil slavnostni koncert Glasbene šole Škofja Loka ob sklepu letošnjega šolskega leta. 10. junija - na Loškem gradu je bil 5. Večer slovenskih viž v narečju. - na Mestnem trgu je bila proslava s kulturnim sporedom ob 60-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom, ki so jo pripravili Občina Škofja Loka in škofjeloški borci. Nastopili so Mestni pihalni orkester in združeni pevski zbori iz Škofje Loke. - v kapeli Loškega gradu je bila slovesnost ob 50-letnici prve mature na škofjeloški Gimnaziji. 14. junija - v kapeli Loškega gradu se je z novim programom klasične in ljudske glasbe ob spremljavi godalnega tria predstavil pevski zbor Gimnazije Škofja Loka pod vodstvom Janeza Jocifa. 18. junija - na Ermanovcu je bilo srečanje citrarjev in športnikov. - v razstavišču Okrogli stolp na Loškem gradu je Loški muzej odprl razstavo poslikanih panjskih končnic iz Loškega muzeja. 22. junija - na grajskem dvorišču je Občina Škofja Loka podelila priznanja najboljšim učencem in dijakom ter njihovim mentorjem iz loških šol. 23. junija - v Poslovnem centru v Gorenji vasi so klekljarice društva Deteljica iz Gorenje vasi predstavile svoje izdelke na samostojni razstavi. 24. junija - v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu so odprli razstavo likovnih del, nastalih na 9. koloniji Iveta Šubica. Petindvajset udeležencev kolonije je ustvarjalo na temo 60. obletnice konca 2. svetovne vojne. 25. junija - na mnogih mestih starega mestnega jedra Škofje Loke so se dva dni odvijale prireditve Venerina pot 2005; na srednjeveški tržnici so bile predstavljene stare obrti in živilska tržnica, nastopile so plesne in glasbene skupine s srednjeveško glasbo, viteški šotor viteza Janeza Smokuškega, prikazano je bilo ročno izdelovanje papirja, pridelovanje soli, delavnice za otroke, viteški boji, predstavljena je bila bogata srednjeveška kulinarika. Vstop v zbirke in galerije Loškega muzeja je bil prost. - ob koncertu organista Toneta Potočnika in tenorista Janeza Lotriča v cerkvi sv. Antona v Železnikih so člani Muzejskega društva Železniki predstavili drugo številko zbornika za Selško dolino Železne niti in knjigo Marije Gasser Življenje in delo Ivana Tuška. 27. junija - na Sorici se je končalo mednarodno Likovno srečanje Sorica 2005, ki je potekalo v okviru tradicionalnihh Groharjevih dnevov. - v Radomljah so člani Foto-kino kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke pripravili predstavitev izbora diapozitivov z mednarodnega diasalona Premiera 2005, ki ga je klub pripravil ob 20-letnici delovanja in 100-letnici smrti slikarja Antona Ažbeta. 29. junija-v Dolenčicah so odprli obnovljeno spominsko sobo Antona Ažbeta ob stoletnici slikarjeve smrti. 30 junija - na slavnostni akademiji ob loškem občinskem prazniku so na grajskem dvorišču podelili občinska priznanja. V kulturnem programu sta nastopila New Swing kvartet in Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka. Častna občanka Škofje Loke je postala pesnica Neža Maurer. - na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku občine Železniki v Športni dvorani Železniki je Tone Potočnik postal častni občan občine Železniki, priznanja in nagrade so prejeli tudi najboljši učenci in dijaki Selške doline. 5. julija - v prostorih Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka je dr. Tone Košir predstavil svojo knjigo z naslovom Rdeči križ - stoletnica prostovoljne dobrodelnosti na Loškem. - v Mali razstavni galeriji Občine Škofja Loka so odprli razstavo z naslovom Predstavitev programa PUM, to je delavnice, na kateri so mladi spoznavali skrivnosti podeželja, njegove tradicije in življenja starih staršev. 9. julija - v Železnikih so se pričeli tradicionalni 43. Čipkarski dnevi s številnimi razstavami, gledališkimi predstavami, glasbenimi in športnimi nastopi, tekmovanjem in povorko klekljarjev in klekljaric, predstavitvijo starih obrti in tekmovanjem svetnikov v kovanju žebljev. - pred Tavčarjevim dvorcem na Visokem je bila projekcija slovenskega filma Cvetje v jeseni. 10. julija - pri koči na Blegošu je bilo 28. srečanje podeželskih žena. V kulturnem programu so se predstavili ljudski godci in pevci ansambla Suha špaga, folklorna skupina KUD Nemilje - Podblica in recitatorki. 6. avgusta - v okviru Sobotnih promenad na Mestnem trgu v Škofji Loki je bil večer španske in južnoameriške glasbe in plesa, nastopila sta Duo Puerto Rico in plesna skupina. Večer je bil popestren s projekcijo diapozitivov o Južni Ameriki. 7. avgusta - na Grebljici na Starem vrhu je bila 34. turistično-etnografska prireditev Dan oglarjev; prikazali so stara kmečka opravila v zvezi z oglarjenjem, zapeli so domači pevci, predstavil se je ansambl Suha špaga. 13. avgusta - v okviru Sobotnih promenad na Mestnem trgu je bil večer latino in gipsi swig glasbe, ki jo je izvajal Vitalij Osmačko s svojim Mar Django Quartetom. 20. avgusta - v uršulinski cerkvi v Škofji Loki je bil otvoritveni koncert mentorjev poletne glasbene šole Loca Musica 2005. - na Groharjevi domačiji v Heblarjih na Sorici so odkrili spominsko ploščo velikemu slikarju Ivanu Groharju, odkritje so popestrili ženski tercet iz Sorice, pevec Marjan Peternelj in Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka. 21. avgusta - na Javorjah je bilo 21. srečanje z izseljenci, ki so se izselili iz Javorij. Srečanje je bilo popestreno z bogatim kulturnim in zabavnim programom. 1. septembra - v Škofji Loki se je zbralo nad pet tisoč gorenjskih upokojencev na svojem petnajstem srečanju. Zanje je bil pripravljen bogat kulturni program, ogledali so si staro mestno jedro in zbirke Loškega muzeja. 2. septembra - v galeriji Muzeja Železniki so odprli razstavo fotografij z naslovom Fotografska snovanja družine Jesenko. 10. septembra - Čebelarsko društvo Škofja Loka je praznovalo 100-letnico delovanja. V kulturnem programu v Osnovni šoli Cvetka Golarja so nastopili učenci te šole, moški del pevskega zbora Lubnik in Folklorna skupina Tehnik. Proslave se je udeležil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle. 14. septembra - v Martinovi hiši na Mestnem trgu je Foto-klub Anton Ažbe pripravil ogled diapozitivov na temo Svet živali in žuželk. 16. septembra - v galeriji DPD Svoboda v Žireh se je predstavila mlada likovnica Ajda Erznožnik z deli od stripa do oljnih slik. 20. septembra - v Galeriji Ivana Groharja so odprli razstavo najnovejših likovnih del slikarke in ilustratorke Mirne Pavlovec. 21. septembra - Foto-klub Anton Ažbe iz Škofje Loke je v Martinovi hiši na Mestnem trgu pripravil fotografsko razstavo na temo Oblaki. 29. septembra - na Loškem odru je bila premiera tragikomedije Beneški trgovec Williama Shakespeara v režiji Matije Milčinskega. Igro je uprizoril domači ansambel tudi naslednji dan in 1. oktobra. 12. 30. septembra - v kapeli Loškega gradu je bil koncert violinistke Lane Trotovšek ob klavirski spremljavi Alenke Šček Lorenz. Po koncertu je bil prost vstop v zbirke 14. Loškega muzeja. 1. oktobra - na Mestnem trgu v Škofji Loki so se s številnimi prireditvami v organizaciji Lokalne turistične organizacije Blegoš končali četrti dnevi turizma na Loškem. 3. oktobra - v Gasilskem domu na Trati v Škofji Loki je Tomo Križnar ob originalni glasbi in diapozitivih imel predavanje Med lovci na sužnje. 4. oktobra - ob stoletnici prostovoljne dobrodelnosti - Rdečega križa na Loškem je izšla knjiga dr. Toneta Koširja. Predstavili so jo v Gorenji vasi, Škofji Loki (5. oktobra), na Češnjici (12. oktobra) in v Žireh (21. oktobra). 18. 5. oktobra - v Kašči na Spodnjem trgu je dr. Tone Košir v Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja predstavil svojo knjigo Rdeči križ - stoletnica prostovoljne 19. dobrodelnosti na Loškem. 7. oktobra - na Loškem odru je domači ansambel pripravil predstavo W. Shakespeara Beneški trgovec v režiji Matije 21. Milčinskega, predstavo so ponovili še naslednji dan in 15. oktobra. - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je Mešani pevski zbor Lubnik ponovil jubilejni koncert ob 25 - letnici delovanja, tokrat jim je v goste prišel Mešani pevski zbor Lek iz Ljubljane. - v prostorih Muzeja pošte in telekomunikacij v Starološkem gradu so odprli 22. razstavo risb in osnutkov za znamke učencev osnovnih šol na temo iz zgodovine poštne, telegrafske in telefonske dejavnosti. - v dvorani DPD Svoboda v Žireh je bila gledališka predstava J. B. Moliera Scapinove zvijače v izvedbi Loškega odra. oktobra - Igor Klašnja je v Sredinem večeru v Knjižnici Ivana Tavčarja pripravil predavanje ob diapozitivih z naslovom Iran - dežela odeta v črnino. oktobra - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je bila proslava s kulturnim programom ob 60-letnici AMD Škofja Loka. - v galeriji DPD Svoboda v Žireh so odprli likovno razstavo Ivana Gluhodedova ob avtorjevi 80-letnici. - v Galeriji Fara v Škofji Loki so odprli razstavo fotografij avtorja Janeza Šifrarja z naslovom »1«. - v galeriji Franceta Miheliča v Kašči na Gradnjem Trgu so odprli razstavo slik, ki so jih na Mali Groharjevi slikarski koloniji narisali učenci iz 27 gorenjskih osnovnih šol. oktobra - Glasbena šola Škofja Loka je pripravila v kapeli Puštalskega gradu koncert Mateje Bajt s kljunasto flavto in kitarista Andreja Grafenauerja. oktobra - v Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu je bil razgovor z mladinsko pisateljico Deso Muck. oktobra - na Loškem odru je domači ansambel predstavil komedijo Williama Shakespeareja Beneški trgovec v režiji Matije Milčinskega. Predstavo so ponovili tudi naslednji dan. - v Galeriji Svoboda v Žireh so predstavili knjigo dr. Franca Miheliča Spomin in opomin gora - Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. oktobra - v Četeni Ravni so odkrili spomenik dr. Gregorju Kreku, raziskovalcu slovanske slovstvene folklore in ustanovitelju slavistike na univerzi v Gradcu, in sicer ob stoletnici njegove smrti. O znanstveniku je spregovoril slavist in rojak Janez Dolenec, spomenik je odkril dr. Matjaž Kmecl. 23. oktobra - dramska sekcija pri Društvu upokojencev Sovodenj je pripravila komedijo Toneta Partljiča Čaj za dva. 26. oktobra - v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki so predstavili diplomsko nalogo Alenke Petrinjak z naslovom Netopirji v Marijinem breznu. - v župni cerkvi v Stari Loki so predstavili kroniko starološke župnije z naslovom Več kot tisoč let. Zbornik je uredil Alojzij Pavel Florjančič. 27. oktobra - v Galeriji Loškega muzeja so odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Andreja Jemca. Predstavljen je bil izsek nove produkcije klasika povojne slikarske produkcije. Izšel je bogat katalog s spremno besedo Nika Grafenauerja in s slikami Joca Žnidaršiča. Katalog je oblikoval Milenko Licul. Razstavo je odprl predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš. 28. oktobra - v Galeriji Fara so odprli likovno razstavo Tomaža Gorjupa. UREDNIŠTVO Dopolnila in popravki i. V 51. številki Loških razgledov je Ivan Križnar, avtor monografije Škofjeloško okrožje v narodnoosvobodilnem boju 1941 - 1945, objavil popravke in dopolnila k podatkom iz te bogate knjige. Na željo poznavalca dogodkov iz tega obdobja na Loškem Staneta Pečarja objavljamo še njegova dopolnila: Str. 68 - 6. vrsta: datum nemškega napada pri vulgo Kopaču pri Sv. Ožboltu je 31. oktober 1941. Str. 149 - predzadnja vrsta: namesto Spodnjo Lušo pravilno Spodnjo Sušo. Str. 152 - 17. vrsta: politkomisar Loške čete Pezdir je kasneje spremenil priimek v Potočnik - predzadnja vrsta: Ivana Dolenca iz Lučin so partizani usmrtili 17. maja 1943. Str. 154 - 8. vrsta: ob požigu Kokaljeve domačije na Trebiji so Nemci aretirali tudi gospodarja domačije in njegovega sina. Str. 161 - predzadnja vrsta: orožnik Gorjanc je bil ubit v gostilni Ferlan ( ne Verlan) v Gorenji vasi. Str. 168 - 27. vrsta: Šefert ni naselje, marveč domače ime večje domačije v Zmincu. - 34. vrsta: Olga Bohinc je bila gostilničarka v Medvodah in ljubica šefa gestapa z Bleda, zaradi sodelovanja z njimi in suma izdajstva so jo partizani usmrtili. Str. 191 - 28. vrsta: mišljen je Črni vrh nad Idrijo. - 41. vrsta: mišljen je Črni vrh nad Polhovim Gradcem. Str. 193 - 3- vrsta: narodna heroina Mihaela Škapin - Drina je bila smrtno zadeta od nemških strelov v bližini Kremžarjeve domačije, ko je iz štaba njenega bataljona hitela na položaje njene enote. - 6. vrsta: mišljene so Krnice nad Idrijo, ne Krnice pri Novakih. - 16. vrsta: domačija pri Hlipu je domačija Leopolda Žaklja iz Leskovice 7 (sedaj št. 2). Str. 195 - 21. vrsta: pojasnilo - domobranci iz Šentjošta so zaradi izdaje zajeli na domačiji Vincencija Justina - Jazbeca, p.d. pri Merlaku šest kurirjev kurirske postaje G-9, komisarja I. kurirske relejne linije Alfonza Peliča in njegovega spremljevalca Hafnerja ter gospodarja domačije, ki se je kot politični terenski delavec slučajno mudil doma. Domobranci so zaprli vse zajete kurirje in ostale zajete moške in ne samo Peliča in njegovega spremljevalca, ter gospodarja domačije. Str. 197 - navedenih je nekaj domačij z domačimi imeni, za katere navajam priimke in imena lastnikov: vulgo Kisovec, Bukov Vrh - Oblak Franc; vulgo Ocvirk, Davča - Božič Janez, Farji Potok, sedaj Potok 2; vulgo Golarjev mlin, Bukov Vrh - Setničar Alojz, Bukov Vrh nad Visokim 3; vulgo Nacon iz Vinharij - Dolenc Jožef. Str. 200 - 7. vrsta: pravilno Rozalija namesto Rozinka Mezek. Str. 225 - 4. vrsta: domobranska postojanka v Lučinah je bila na kmetiji Matevža Luznarja, p.d. pri Selevcu, Lučine št. 1. - 11. vrsta: domobranska postojanka v Suhem dolu je bila na domačiji Katarine Bogataj, p.d. pri Katrci, na kmetiji Janeza Žaklja, p.d. pri Sedeju in na kmetiji Jakoba Žaklja, p.d. pri Kacon. - 15. vrsta: domobranska postojanka na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem je bila na posestvu Valentina Koširja, p.d. pri Plestenjaku in na domačiji Kržišnik, p.d. pri Mačku, desetina domobrancev pa se je utrdila v tamkajšnji cerkvi. - 26. vrsta: v Gorenji vasi je bila domobranska postojanka v osnovni šoli, Sokolskem domu, na domačijah Inglič, p.d. pri Barbarču in Stanonik, p.d. pri Kalarju, manjše število mož pa v utrdbah na bližnjem griču Na Taboru. - 29. vrsta: na Hotavljah so se domobranci naselili v dveh hišah, last bratov Alojza in Tomaža Demšarja. Str. 226 - 19. in 24. vrsta: pri vulgo Čiku je bil ranjen tudi kmet Matevž Demšar z Loga, ki pa po ozdravitvi ni pristopil k domobrancem. V vseh treh hišah je ostalo živih 14 oseb od 24 navzočih. Str. 227 - 9. vrsta: domobranska postojanka v Žabnici, ki je bila podružnica loške postojanke, je bila ustanovljena 16. in ne 12. junija 1944 na kmetiji Alojza Kuralta, p.d. Miklavža, Žabnica št. 5. Str. 236 - 16. vrsta: domobranska postojanka Hotavlje je bila napadena in uničena v noči na 19- julij 1944. Ta napad je obširneje opisan na strani 225. Str. 237 - 13. vrsta: mišljen je Črni vrh nad Idrijo. Str. 239 - 36. vrsta: mišljen je Črni vrh nad Polhovim Gradcem. - predzadnja vrsta: pri Sv. Lenartu se je porušilo tudi osnovno šolo in dvorano Prosvetnega doma, pri Sv. Mohorju pa tudi cerkev. Pri Sv. Tomažu se je porušilo le cerkev in ne tudi župnišča. Str. 243 - 38. vrsta: Ivan Lužan - Slavko je bil ubit v grapi Ošovca pod Rovtom, pri umoru so sodelovali le domobranci in ne tudi Nemci. Str. 249 - 25. vrsta: Ivan Križaj iz Podnarta je bil partizan, prav tako je bil partizan tudi Jože Štancer iz Šmarja pri Jelšah, katerega pa so ubili domobranci iz Škofje Loke in ne Nemci. - 30. vrsta: opis za izdajalsko družino Murnik je netočen in delno pomanjkljiv. Rada Murnika in njegovo mater Ivanko so partizani aretirali z zvijačo (ne na podlagi nekega zaseženega pisma Radovega brata Boža Murnika, ki je bil pri domobranci v Suhem dolu) 29. maja 1944 na materini rojstni domačiji pri Gabrčanu v Rovtu v Selški dolini, kamor je pogosto zahajala med vojno. Odvedli so ju še isti dan v Martinj Vrh in zaprli v neko zemljanko (niso ju torej zaprli pri Sv. Lenartu). Dne 31. maja je Rado razorožil stražarja Franca Freliha in ga ubil, nato pa je ubil še drugega stražarja Matevža Florjančiča in nato zbežal. Podnevi se je skrival, zvečer pa se je pritihotapil v neko hišo v Žetini, kjer je naletel na partizana Hermana Jelušiča in ga hladnokrvno ubil. Po tem zločinu je odšel v Gorenjo vas in se tam predal nemškim orožnikom (torej ni odšel k orožnikom v Selca). Ti so ga nato predali gestapu v Škofji Loki. Takoj za njim se je predal orožnikom v Selcih njegov brat Zdravko. Njuna izdajalska pot pri domobrancih pa je znana. Njuno mater Ivanko pa so partizani kmalu po njunem pobegu usmrtili. (Podroben opis Murnikove družine je v knjigi Jožeta Vidica »Sedem krst za Ronkarjevo družino« na straneh 270 in 277). Str. 263 - 20. vrsta: Hlipova grapa in Razsek sta na območju Davče. Str. 264 - 19. vrsta: Tiskarna Trilof je bila tedaj v Davči. Str. 271 - 18. vrsta: Rado Murnik je maja 1944 nagovarjal nekatere soborce k pobegu v domobransko posadko v Suhem dolu, kjer je bil njegov brat Božo in ne za pobeg k posadki v Lučinah. - 42. vrsta: mišljena je kurirska postaja G-11 v Šturmovi grapi pri Farjem potoku (sedaj Potok). Str. 272 - 7. vrsta: vulgo Blekova domačija je pri Sv. Andreju. Str. 288 - 22. vrsta: napadena je bila kurirska postaja G-25, ki je delovala na medvoškem terenu (podrobno je opisana v Loških razgledih št. 3, str. 21). Str. 304 - 10. vrsta: Jože Bernik je doma iz Puštala in ne iz Škofje Loke. Str. 305 - 37. vrsta: brata Franc in Štefan Dolinar sta bila partizana v Transportni četi Gorenjskega vojnega področja. - 39- vrsta: Anton Čadež je bil predsednik Okrajne gospodarske komisije Škofja Loka, doma iz Delnic, ujet, mučen in ubit ob napadu na sedež komisije v gozdu pod Osovnikom. Janez Bernik je bil ustreljen kot vaščan (ni podatkov o njegovem sodelovanju z NOG). Str. 306 - 2. vrsta: Gabrijel Lebar je bil partizan, padel je v Železnikih. - 3- vrsta: Andrej Rozman je bil partizan, doma s Češnjice pri Železnikih, padel je 21. 1. 1945 in ne 19. 1. 1945. - 8. vrsta: Viktor Dolenc in Urban Nastran sta bila partizana. - 15. vrsta: Janko Božnar - Maček je padel 15. 4. 1945 v Besnici pri Kranju. Vodil je skupino pripadnikov VOS 15. marca 1944, ki je v treh hišah v Škofji Loki napadla ustanovitelje domobranstva, ki so se sem zatekli z bližnjih hribov pred partizani. Bil je ranjen v nogo. Str. 309 - 12. vrsta: Andrej Rozman, Anton Kemperle in Srečko Košir so bili partizani. - 13. vrsta: Jože Grilc je bil partizan. - 22. vrsta: Andrej Debenc - Čivko je bil politični vodja Inženirskega voda Škofjeloškega odreda. Str. 312 - 19- vrsta: Albin Medja je bil borec Inženirskega bataljona 31. divizije. - 27. vrsta: Leopold Kavčič - Svarun je bil partizan - poročnik, Ivan Silič je bil partizan ( ujet in ustreljen z Leopoldom Siličem), Jakob Pristov je bil partizan. - 28. vrsta: Marija Naglič - Zdenka se je kot terenska politična delavka v zadnji nemški ofenzivi priključila Komandi mesta Žiri. - Dimitrij Novak je bil partizan. Str. 314 - 13. vrsta: Janez Peternelj, Peter Peternelj in Gabrijel Bevk so bili partizani, ujeti in ustreljeni. - 15. vrsta: kurirja Franca Goljo so ujeli (ne aretirali) Nemci in ga ustrelili skupaj z aretiranima vaščanoma iz Davče Alojzom Prezljem in Francem Frelihom. - 16. vrsta: Anton Rant je bil sodelavec NOG od leta 1942. - 17. vrsta: Marica Rant je bila simpatizerka NOG, ustrelili so jo Nemci v zadnji ofenzivi doma; Franc Rant je bil simpatizer NOG, Nemci so ga ustrelili v zadnji ofenzivi v bližini njegovega doma. - 18. vrsta: Jožef Mohorič, oglar, ni bil ustreljen pri kuhanju oglja, ampak je kot partizan padel v Davči; Urh Demšar je kot partizan padel pri Zalem Logu. - 19. vrsta: Peter Koblar je padel kot partizan v Zali. - 28. vrsta: Jože Rink je bil vaščan, ki je nameraval zbežati pred Nemci, ki so vdrli v njegovo vas in so ga ustrelili na begu. - 31. vrsta: Franc Velkavrh je bil partizan. - 32. vrsta: Pavel Oblak - Jur je bil zelo zaslužen pripadnik NOG, aretiran doma in odveden v Podvrh, kjer so ga ustrelili; Tatjana Sajovic - Jana je bila bolničarka v Zaščitnem bataljonu OBKOM za Gorenjsko. - 33- vrsta: Matevž Dolenc je bil mesar v Gorenjskem vojnem področju; Jože Križnar je bil terenski delavec. Str. 315 - 23. vrsta: Anton Snedic je bil borec Škofjeloškega odreda; Jakob Močnik je bil partizan. Str. 316 - 1. vrsta: Urbana Nastrana so kot partizana na njegovem domu v Strmici zasačili domobranci iz postojanke v Žabnici in ga med potjo v postojanko po daljšem mučenju ustrelili. Str. 319 - 15. in 18. vrsta: Franc Demšar in Ivan Bergant sta bila partizana. Str. 320 - 7. vrsta: Leopold Okorn - Lajo je bil kurir kurirske postaje G-13A I. Gorenjske relejne linije. - 9- vrsta: Franc Petrič in Jože Platiša sta bila obveščevalca Škofjeloškega odreda. - 10. vrsta: Anton Rešek je bil doma iz Veštra, kjer so ga tudi ubili. Str. 348 - Pri Stanetu Pečarju»Uničenje domačij, eno od okupatorjevih nasilij« je za letnico 1985 dodati »do 1988«. II. V 51. številki Loških razgledov sta v prispevku Staneta Pečarja »Niti najhujši nemški teror ni upognil upornih Ločanov« potrebna dva popravka: Str. 251 - predzadnja vrstica: d. uvrščeni med talce........19 (namesto 20) Str. 255 - 28. vrsta: črta se: 17. PUSTAVRH (pravilno PUSTOVRH) Franc, roj. 11. novembra 1913, stanujoč Planina pri Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Tako je v Seznamu aretirancev, ki so jih uvrstili med 50 loških talcev 19 oseb. III. V 51. številki Loških razgledov so v prispevku Ivana Kejžarja »Sorica, njene vode in življenje ob njih« nepravilno podnaslovljene nekatere fotografije: Str. 156 - pravilno: Z Lajnarja čez Dravh na Ratitovec ( namesto Soriški rob). Str. 158 - pravilno: Ravenski pomol ( namesto Ravenska grapa). Str. 161 - pravilno: Smrečja kotlina (Vajgroben), značilna odebelitev smrekovih vej (namesto Vajgroben); slika je pokončna. Str. 162 - pravilno: Rov rudnika Podlajnar (namesto Rudniški rov na Lajnarju); slika je ležeča. Str. 166 - pravilno: Pod peskokopom je nekdanji pašnik Tele (namesto Erble). Str. 168 - pravilno: Erble (namesto Tele). Str. 168 - pravilno: Rudniški rov v Nidrarski grapi (namesto Skrilolom v Nidrarski grapi). Str. 169 - pravilno: Slap v Globoki grapi (namesto Kirhpoh). Str. 172 - pravilno: Slap v Danjarski globoki grapi (namesto Roclpoh). Str. 177 - pravilno: Soteska pod Mejdlcem v Danjarski grapi (namesto Soteska Mejdle v Danjarski grapi). Str. 177 - pravilno: Detajl iz soteske (namesto Mejdle v Danjarski grapi). Str. 192 - pravilno: Toplar na Grofovem griču (namesto Toplar v Danjarski grapi). Str. 198 - pravilno: Ivan Kejžar, Slap v Spodnjedanjarski globoki grapi, akvarel (namesto Ivan Kejžar, Slap v Spodnjedanjarski grapi, akvarel). IV. Opravičilo V 51. številki Loških razgledov se je v zaključno redakcijo vrinil nekorigiran prispevek Valentina (nepravilno Tineta) Bogataja »Valentin Pire (1915-2005) - v spomin« z večjim številom tiskarskih napak. Avtorju in svojcem gospoda Valentina Pirca se za napake iskreno opravičujemo!